152 ttevilka.
Ljibljua, ? četrtek 6. julija 1905.
XXXVIII. leto.
rmak dao zvečer, tatmSi nedelje In praznike, ter velja po potil prejetaaa aa avatro-osjreke daiala aa vsa lata la K, aa pal lata 11 K, aa eetrt lata • K 60 k, aa aa meaaa I K tO k Za LJubljano ■ poBujanjem aa dom aa M t4 & sa pol leta IS R, aa četrt leta 6 K, aa aa meeee S K. Kdor hodi tam panj, plača aa vsa leta It K, aa pol lata 11 K, aa Satrt lata 6 K 60 a, aa aa meaaa 1 K »0 h. — Za tuja daiala toliko ve«, kolikor anaia poštnin* -aj aaroćb. broš istodobno vpošiljatve naročnine ao na eaira. — Za oznanila aa plačuje od peteroitopna petlt-vritn pa 11 k, aa aa aa oananUo tiska enkrat, pa 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, če m tiska trikrat ali večkrat. — Dopis* *j te tavole frankovatl - Rokopisi so nt vračajo, — Uradnlštvo in upravniatvo Ja v Knaflovik ulicah it. 6, la iloar aredniitvo v I. nadstropju, apravniitve pa v pritličja. — Upravniitva naj sa blagovoli« pošiljati naročnino, raklamaatjn
oznanila, t J. administrativne stvari.
.Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne fttćvllke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85.
•r
Klerikalne fraze.
u.
»S'ovenci — združujmo se in deiu mo sfeupno! če mora vsakdo rrish i po svoje, pa delu mo edino! g,j je ena nada domovina in edin je d*s narode — tako kliče in vtbi *S!o?en» c« in dostavlja slovesno: »Priti irora čas, ko bomo delovali v pctrebnh stvareh edino, in če ne bo gio z nekaterniki, bo pa šlo preko njih.«
To je (ras tiste stranke, ki že skoro dvajstt let odklanja in one-mrgrča vs*ko skupno delo, tudi v najpntrebneiših rečeh, ki je slovesno pretres« ta, da h če unčiti vse stranke, ki ne zastopalo njenih teženj in se ne pofctravajo njenemu vodstvu.
Ki to pomen? Ali so se kleri-. c mari spreoornili, ali mari uvi devsjo, d* ie bila vsa njihova poli-t.ka v zadn,;h 20 letih naravnost hudodelska, ali Sedaj spozaavajo, da morajo kreniti na drugo pot? Kaj še! Vse to vabljenje na skupno delo je ie hinavsko, to je le manever, ki naj m-d pristaši napredne stranke cbu-ft mnenji, da klerikalci vendar nieo taki, kakršne jih kaŽeio njihova đei&r;3, in da bi se morda veodar d?lo ž Djinrii izbijati. Teki mišljenje potrebujejo klerifca'c prav nu|no, da jbi to1,ko Uglje m >gli popravljati, kar treba za ujp~4-n naskok na po-|zic je narolnn napredne stranke.
N- smt-mo pozabiti, da bodo že Ipriho^DJe leto nove državoozbr rake vcltve in naslednje leto pot^m Splošne dež-Infzbrrake volitve. Na te se klertba'ci pnpravija|o in samo j z - radi t« h gred - vča-jih tudi med Ispravohubrje narodnjake, ki se boje |za domovino in za narod — obenem >a delajo obstrusejo in provzročajo lomovini in narodu na m lijone Iškode.
Prav in dobro bi bilo, če bi se toglo drseči skupno in enotno lostopanje vsaj v potrebnih stva-M*. -m) vedno stali na tem itališ>a in Vfdoo ekuSali omogočati isupno rt«*lo v *8> h  p^tr*»bn»h rečeh.
aH vedno so bili klerikalci tisti, ki skupnega dela niso  marali. Kleri kalci samo govore in pišejo o skup nem delu Kadar pa je čas la to, se vidi, da je vse njih govorjenje in pisarjenje pravi bunabug.
V sobotnem članku skuša »Slovenec« natvez ti javnosti, da smo pravzaprav slovenski naprednjakti t-sti, ki kršimo narodno vzajemnost. To dokatuje prav po klerikalno, namreč z lažmi in perfilijami, kakršnih so zmožne samo duhovske stranke.
Očita nam, da kršimo narodno vzajemnost, ker ne hvalimo hrvaških poslancev. Mislimo, da so nam hrvaški poslanci lahko hvaležni za našo res izredno velikodušnost in priza-nesljivost, zakaj njihov vstop v Šu Bteršičev klub je akt največje in r. s i g - j e sovražnosti proti narodno napredni stranki in je med slovensko inteligenco vplival tako, kakor slana na pomladno cvetje.
Slovenska javnost še nI pozabila, kako vicgo so igrali Hrvatje. Najprej so se zavzemali za skupen hrvatsko-slovenski klub in so ga pomagali tudi ustanoviti. Ali klerikalci niso hoteli vBtopiti v ta klub, ustanovili so svoj poseben klub in začeli veliko gonjo proti Hrvatom ter proti R b ču in Ploju. In tedaj so se tem junake m začele tresti hlačice in h tro so razbili tisti klub, ki so ga prej sami ustanovili in so zbežsli v Sujteršičev klub. Prej so dr. Tavčarju očitali, da dela liberalno politiko in da zato ne morejo biti ž njim v en*-m klubu, zdaj pa z veseljem podpirajo podlo politiko, ki jo delajo dr. SusteršiČ in niegovi tovariši. Razmere v drž. zboru bi bile čisto drugačne, ko bi Hrvatje ostali vsaj nevtralni; ali Hrvatje niso nevtralni, nego podpirajo in pospešujejo podlo politiko kranjskih klerikalcev in zato je pač naravno, da nismo prijatelji teh zavez n-kov naših sovražnikov in da jim prizanašamo samo iz občnih slovansko političnih razlogov.
O   slovenskem    vseučilišču ni Wb*  govor ti.    G ivor  dr. Majarona
v zadnji seji obč. sveta je razsvetlil z bengalično lučjo nad vse infamno početje klerikalne stranke. Šasteršič je bil tisti, ki je v drž. zboru javno zahteval utrakvistično vseučilišče z »einem Stock deutscher Lehrkanzeln«. Klerikalci so zdaj razkrinkani in nj hova neskončna podlost in obrekljivost je zdaj tako dokazana, da bolj ne more biti. Ali more kdo misliti, da je sploh mogoče skupno delo z ljudmi take vrste, z duhovniki take morale, s politiki, ki še toliko poštenja in resnicoljubja nimajo, kakor zadnji cigan?
Kako si klerikalci mislijo slovensko skupnost, tega »Slovenec« ni natančno povedal, in tega tudi ne pove, ker mu sploh ni resno za skupno delo, ker hoče samo ljudem peska nasuti v oči. Mi pa nismo pri volji slepomišiti s klerikalci in ae norca delati iz najvažnejših sloven-sk h interesov. Mi ničesar bolj ne želimo, kakor da se najde modus, po katerem bo vsem slov. strankam v potrebnih narodnih rečeh mogoče skupno delati in po katerem bo sicer vsaka stranka uživala vso svobodo in neodvisnost. P o z i v 1 j e m o »Slo-v ene a«, naj pride že enkrat a konkretnimi predlogi na dan, da jih bo mogeče vzeti v pretres in da se rasbistrijo pojmi. Zdi se nam pa, da pozivljemo »Slovenca« za* stonj, ker klerikalci sploh nečejo skupnega dela.
Državni zbor.
Na Dunaju, 5. julija. Danes je zbornica dognala popolnoma mirno več manjših zakonskih načrtov. Jutri se začne drugo branje nemške trgovinske pogodbe.
Pred sejo je bilo podanih več predlogov in interpelacij. Poslanec Formanek je predlagal, naj se uvede enoletna vojaška služba. — Posl. Tollinger je in-terpeliral naučoega miniatra ▼ zadevi revizije šolskega in učnega reda. Interpelant je zahteval, naj bi
prišla zopet v veljavo teleana kazen v šoli. — Post Riz z i je in-terpeliral zaradi vročinske nesreče pri vojaških vajah pri Pulju; odgovarjal je takoj brambov ski minister, in sicer tako, kakor mu je o nesreči sporočil polkovnik K liki ć, ki je vso nesrečo zakrivil.
Potem se je razpravljalo o spremembi zakona glede hišnega davka. Z zakonom se dajo davčne olajšave sedmim avstrijskim mestom, med njimi tudi Celovcu. Zakon je bil t drugem in tretjem branju sprejet
Nato je prišlo na vrsto poročilo, da je gosposka zbornica spremenila v državnem zboru sprejeti zakon o nedeljskem počitku v obrtnih podjetjih. —Posl. \Vil-helm je zahteval, naj se nedeljski počitek raztegne tudi na odvetniške in notarske pisarne,na banke in zavarovalnice. — Posl. K ar bus je zahteval, naj vlada jeseni predloži zbornici zakonski načrt, b katerim se uvede nedeljski počitek v vse pisarne, obenem pa je preskrbeti, da se uvede nedeljski počitek tudi v državne urade, oziroma se razširi. — Tudi ta zakon je v drugem in tretjem branju sprejet.
Jutri je zopet seja.
Vojna na Daljnem Vitokn.
Z mandžuTskega bojišča.
Dopisnik »Novega Vremena« porota iz Hunčulina: 6:1 sera na jugu, kjer vlada popolen mir. Promet na železniški progi se vrši v najlepšem redu in vsak dan dohajajo nova okrepljenja. Naši voji se neprestano vadijo v manevriranju, kar zlasti pospešuje izredno ugodno vreme. Vzne-mirjujoče vesti dohajajo iz Koreje, kjer je sovražnik silno ukrepil svoje voje, ki sedaj nevzdržno prodirajo proti seveiu. Kitajsko prebivalstvo se je umirilo in se polagoma vrača na svoja posestva ter hiti s poljskimi deli, da bi jih končalo pred nastopom deževne dobe.
Včeraj so Japonci na zapadnem krilu stopili v ofenzivo in napadli z znatnimi močmi naše voje. Ker so bile naše kolone sprva preslabe, so se nekoliko umaknile, ko so pa dobile okrepljenja, so stopile v proti-ofenzivo, potisnile Japonce proti jugu in jih zasledovale več vrat daleč. Naše izgube ao bile neanatne, do-čim so Japonci izgubili več sto mri.
Iz ruskih zajetih in dvignjenih
ladij se osnuje novo japonsko brodovje.
»Daily Telegraphu« poročajo iz Tokija, da so uvrstili nedavno tega v japonsko vojno mornarico pravkar v Koreju novo zgrajeno torpedovko »O š i v o«. Admiral Nebogatov in 81 njegovih častnikov se nahaja sedaj v ujetništvu v Kiotu. Ladji »Bajan« in »P e r e a v j e t« bodo v Port Arturju površno popravili in jih na to prepeljali na Japonako, kjer se bosta v ladjedelnici temeljito popravili.
Cuje se, da boste ti dve ladji ■ onimi ruskimi oklopnicanoi, ki so jih Japonci ujeli v bitki pri Tauiimi, tvorili posebno brodovje, Čigar poveljstvo bo prevzel oni japonski podad-mira!, ki se je najbolj odlikoval v pomorski bitki v Korejskem prelivu. Japonci baje nameravajo poslati večje brodovje v Indijski ocean, da bi tamkaj križarilo.
Obnovljenje ruske vojne mornarice.
Kakor se javlja iz Petrograda, je posebna komisija pod predsedstvom ministra vojne mornarice A v e 1 a n a sprejela program za zgradbo novih vojnih ladij. Tekom sedmih let se bo vsako leto izdalo za sgradbo novih ladij 75 milijonov rublje?; ako pa bo finančni položaj kako leto ugodnejši, se ima izdati 150 milijonov robljev. Podrobnosti programa in tipi novih ladij se še niso določili.
Najbrža se bodo ponajveč zgradile ogromne oklopn<ce, ki ae bodo kurild z nafto m ne a premogom.
Ko žare kresovi...
Vitoj Feodor Jelene (Konec.)
Ah. Marta, takaj sva se razstala ? Zakaj? Trenotek, ko sva se razšla, oni je bi oni Čas nepojmljiv, da nisem vedel, kai sem izgoni), a danes tbm, da sem izgubil vse, vse!
Ko ae arečava danes na cesti, ti • kor veselo dekle, jas pa popotnik >rez miru, areče in Življenja, človek zaigrano mladostjo, vselej uprem '*te svuje napol mrtve oči in v lica, iptla in bleda mi šine kri; takrat '»hrepenim po tebi z vso svojo dušo, Q Bi želim, da bi zopet kdaj prišel !°i tihi večer, da bi naju zopet objel 'ni tihi mrak, da bi se ti zopet sklonila k meni, da bi če enkrat poljuba moje izsušene ustni — da bi ■ ojim poljubom v njih umrl v tvo-naročaju.
In takrat, ko bi umiral, zdelo bi mi, da se je ie enkrat vrnila moja Udost, da me pozdravi, da mi pri-
tisne na ustni poljub, saj ti Marta si moja mladost zaigrana in izgubljena mladost; in mogoče, da bi takrat prenehal verovati v Nirvano ... saj ti Marta bi bila moj Eden, tvoj poljub bi bil porok sreče in miru ...
A tako, ker vem, da bo ne povrnejo nikdar oni trenotki, da se ne vrne nikdar moja mladost, da se ne vrneš nikdar Marta, verujem v Nirvano in ae ji klanjam ...
N sem rasumel trenotka, ko sva se razšla; želel sem do takrat samo po tvojem toplem dihu, po tvojih poljubih; a naenkrat sem hotel iiveti ... in čel sem; in oni trenotek sem zaigral, zapravil in izgubil vse ...
Ta trenotek je bil zadnji mojega mirnega življenja, mirnega in lepega; potem sem pa planil v divje vrtino« in vrtlege, ki bo me nesli sabo, ki bo me drvili sabo, dokler ao niso razlili po velikem močvirju, da sem ostal sredi blato sam, listo oam... in gazil sem po blata in ae udiral vodno globljo, gasil in gazil sem, dokler mi ni prišlo blato do grla... začetkoma Bom hotel vspsti bo ven, i niaom imol moli, a ko sem jo do-
volj čutil v sebi, aem hotel poginiti v boju . ..
Da stojiš ti na bregu mojega močvirja, bi bo popel k tebi, pregazil bi vse blato, samo da dospem do tebe ... a ti si daleč Marta, in moja duša te ne vidi.
Zatrepetali bo valovi v svetlobi, ki se je plazila po morju in izginila ter se zopet prikazala . . . zatrepetali bo in zapljuskali ob skalni breg ...
Daleč tam zunaj pa ao zableatele malo luči ribiških čolnov, in meni ae je zdelo, da vidim tvoje oči, tako lepe in vabljive, da bi skočil v morje in plaval do njih . ..
Zadaj v malem mirtovem in oljčnem gaju pa jo zagoatolel slavec in bilo mi jo, kakor da slišim tvoj glasek, Marta!
A vse bo oanjo, samo lopo Banje, to bo lo spomini!
T6 bo spomini onih lepih, svetlih in čistih dni; to bo spomini, ki ao odino mojo, česar mi no moro nihče vzeti, na kar bi ao boril b avojimi zadnjimi močmi!
Ljubi in dragi moji opomini, ki ■to mi la hip   pričarali nazaj po-
ezijo onega kresnega večera, ki ste mi pričarali nazaj oni nežni dih, in poljube rožnh usten lepega dekleta, bodite mi tisočkrat pozdravljeni!
Vi spomini, ki ste edino še, kar mi je ostalo iz zaigrane mladosti, ob-jemljite me, oklepajte mojo dušo z nežnimi vezmi, vi spomini, ki polnite mojo dušo b hipno srečo, bodite mi tisočkrat pozdravljeni!
Temna noč jo legla na zemljo in objemala v svoja krila naravo* temna noč, poezije polna noč, kresna noč!
Kresovi žaro in spevi done ... pozdravljena mi bodi noč, polna lepih spominov, pozdravljena mi bodi Marta!
In ko bi mogel razumeti ono ta-jinstveno življenje, ko bi mogel razumeti ono skrivnostno iuštečo pesem v vrhovih dreves, gotovo no bi mogel ničesar drugega slišati, kakor pesem o onom kresnem večeru, ko si so sklonila ti, Marta, odino deklo, ki asm jo ljubil, k meni, ko sem občutil topli dih tvojih usten in ta pesem bi so počela a b tiho m:
Ko tare kroaovi...!
Koristita.
P ovaa t
(DaUe.)
Starega kancelista Lončarja je aretovanj'e njegove hčere in njenega ženina Jakliča silno potrlo. Vobče je bil robate natnre in ne ravno izbirčen v besedah ter je navadno za vsako malenkost neobzirno zarohnel, ali ta nesreča ga je docela premagala tako, da še besed ni našel, da bi izrazil svojo bolest Kakor iz uma je begal po svojem stanovanja. Niti v svojo pisarno se ni upal in strah ga je lomil, da iz* gabi svojo službo, da zapro morda Še njega, ki je vedno zvesto slutil cesarju in domovini in se za veljavni družabni red vedno zavzemal z vso silovitostjo zapriseženega sovražnika vseh prememb. In zdaj so zaprli njegovega bodočega zeta kot anarhista in njegovo lastno hčer kot sokrivko.
Lončarjeva žena je skrivaj poslala po Kobeta, da kot najboljši hišni prijatelj potolaži Lončarja. Ali mož je bil neutolažljiv in je le vzdihoval in tarnal tako, da jo Kobe poklical zdrav-
Novi tiskovni zakon.
Dunaj, 5. julija. Tiskovni odsek je imel danes sejo, v kateri je ■prejel tiste točke novega tiskovnega sako na, ki govore o kol-portaži.
Ločitev Avstrije od Ogrske.
Dunaj, 5 julija. Takozvani D e r-eehattov odsek je dognal svoje delo. V današnji aeji bi ae moral izvoliti poročevalec. Izvoljen je bil dva* krat posl. dr. F o H, kipa je obakrat odklonil. Istotako je odklonil izvolitev poal. baron Sehwegel. Nekdo je oddal listek za Fr. Kossutha. Med volitvijo je postal odsek nesklepčen.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 5. julija. Več magnetov v narodnem kazinu je sklenilo, da prevzamejo sami plačevanje občinskih sodnikov, ako bi jih vlada odstavila zato, ker izvršujejo proti vladi naperjene sklepe komitatnih sborov.
Punt ruskih mornarjev.
Odesa, 5 julija. Oblasti se boje, da bi se oklopnioa »P o tem k in« vrnila pred mesto; zato so v naglici postavile v pristanišču več br-sostrelnih topov. — O poveljniku puntarskik mornarjev se pripovedujejo razne bajke. Neki mornar, ki je »Poterukini« zapustil, je namreč ras-nesel vest, da je zagonetni mož rodom — Japonec.
Carigrad, 5. julija. Turška vlada je v hudih skrbeh, ker jo je Ru sij a naprosila, naj ne pripusti, dabi se oklopni ca »Potemkin« vsidrala v kakem turškem pri stanišču ter se preskrbela s pre mogom in živežem. Najbrie pride »Potem ki na v Trapecunt, kjer pa je turško brodovje tako slabo, da se nikakor ne more veliki ruski oklopnioi postaviti v bran. Nadalje je sporočila še ruska vlada v Carigrad, da je 400 ruskih mornarjev potopilo rusko kriiarko, nakar so mornarji dobili zavetje na neki angleški trgovinski ladji, ki je odplula proti Carigradu. Ruska vlada zahteva, naj Turčija angleško ladjo vstavi, prime ubeine mornarje ter jih izroči Rusiji. Sultan je takoj sklical izredni ministrski svet, da je sklenil odgovor Rusiji. Odgovorilo ae je, da Turčija ne sme ustaviti ladij, ki vozijo z angleško zastavo, ker bi bilo to proti mednarodnemu pravu.
Sofija. 5. julija. V pristanišče Varna sta prišli dve ruski vojni ladji, da zabranijo »Potemkinu« se vsidrati.
Petrograd, 5. julija. Iz Fe-odozije (Krim) je došla brzojavka, da je tja priplula oklopnica »Potemkin«. Puntarji so zahtevali premoga, živil in zdravnika. Mestni zastop so prisilili, da jim je zajamčil popolno varnost za enodnevno bivanje v mestu.
Carigrad, 5. julija. Moštvo vseh ruskih trgovskih ladij,
ki ao ae vrnile iz Aleksandrije v Carigrad, ae punta.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Danes ob 9. uri dopoldne ae je vršil obšni zbor e. kr. kmetijske druibe kranjske v »Mestnem domu« ter ga je obiskalo 117 elane v.
Zboru je predsedoval gosp. dei. glava Oton pl. Deteta; e. kr. deželno vlado je aaatopal gosp. vladni svetnik vitez pl. Lasehan, deželni odbor p« aeztilni odbornik Peter Gra s seli i.
Gosp. predsednik Detel a izjavi sklepčnost zbora in pozdravi člane, zastopnike kmetijskih podružnic, zastopnika deželne vlade, aastopnika deželnega odbora, zastopnike zadružne in gospodarske zveze Predsednik predlaga, da se odpošlje poljedelskemu ministru grofu Bouquoyju brzojavna čestitka in se ga naprosi, da bi bil naklonjen kmetijstvu na Kranjakem in podpiral kranjsko kmetijsko družbo. Srejeto.
Gosp. predsednik se zahvali g ravnatelju kmetjske družbe Gustavu Pire u za njegovo požrtvovalno delovanje pri družbi.
G. vladni svetnik vitez pl. Lasehan se zahvali g. predsedniku za prijazne besede in sporoči pozdrave deželne vlade zboru.
Deželna vlada je z zadovoljstvom opazovala, ko je družba prevaemala mlekarstvo.
Mlekarski tečsj, ki se je ustanovil letos spomladi v Logatcu, upa g. govornik, da bo imel dobre nasledke in da bo z dobrim uspehom vplival na razvoj mlekarstva.
Gosp. deželni odbornik Peter Grasselli pozdravi občni zbor in prinaša pozdrave dei. odbora. Če je on zastopnik za meščanske interese, vendar je rad prevzel današnje zastopstvo, ker je prepričan, da je treba sodelovati pri vseh slojih, ako hočemo, da vsi uspevajo, ker so drug na drugega navezani.
Gosp. dr. Lampe se zahvali imenom »Gospodarske in Zadružne zveze« za pozdrav in Želi, aj dražba vedno razširja svojo delavnost, da se povzdigne kulturna moč narodova. Ako na tem polju delamo vsi složno in krepko, moramo pričakovati najlepših uspehov.
Ravnatelj g. Pire je nato obširno poročal o stanju c. kr. kmetijske družbe, oziroma o njenem delovanju v 1. 1904.
Ie njegovega poročila posnemamo, da je imela družba lansko leto 5983 članov, torej za 787 več več kakor I. 1903. Leto«, t. j. 1905 je pa družbi pristopilo 943 novih Članov, tako da bo družba prav kmalu štela 7000 članov, ki so razdeljeni na 130 podružnic.
Podružnice se nahajajo po vsej deželi in so družbi glavna moč. Podružnice imajo sedaj 28 drevesnic. Leta 1904. je imelo trtnice 20 podružnic v obsegu 15 ha. Mnogo trt-nic ima tudi vzorne vinograde. Za skupno porabo ao podružnice imele blizu 200 kmetijskih strojev in sicer čistilnikov (trijerjev), travniških bran, mlatilnio itd. Razen teh strojev imajo nekatere podružnice naprave za porabo sadja in sicer moštarnice, pri prave za kuhanje sadnega žganja in sušilnice. 5 podružnic ima sv jja poslopja.
Kar se tiče družbenih zavodov  in  podjetij, povzamemo
sledeče:
Drulbena podkovska šola Je imela kakor običajno, v preteklem letu dva polletna tečaja. Glede pre-osnovitve podkovake šole se ravnokar v*še pogajanja med e. kr. kmetijskim ministrstvom in družbo, ter je upati, da bodo ta pogajanja kmalu dovršena.
Družbena drevesnica na Poljanah ima danes aa drevje tako utrujeno zemljo, da na njej ni več 'mogoče redno drovosniško gospodarstvo.
Vsled sklepa lanskega občnega zbora je družba leta 1904. kupila v Gornji Šiški prikladno posestvo, o ban? * joče 9 oralov, ki je stalo 11 270 K 74 v.
Na tej dreveaniei se je zasadil prvi dreveanični letnik a 25000 cepljenimi oairoma okuliranimi podlogami. Vai stroški nove drevesnice ao do konca lanskega leta znašali 14602 K 84 v. Da je bilo mogoče i novo drevesnico pričeti, se je najelo posojilo 30.000 K pri Kranjski hra nilnici, ki je obljubila podariti obre-ati, dokler ae ne vrne posojilo
Na družbenem dvorcu na ViČu ao se pridelki vsled intenzivnega gospodarjenja potrojili. Tudi družbena gospodinjska šola izkazuje istotako lepe uspehe v preteklem letu.
Med najvažnejša družbena opravila je v zadnjem Času stopilo pre skrbovanje   kmetijskih potrebščin  družbenim članom.
S preakrbovanjem gospodarskih potrebščin se je razvil pri družbi ogromen promet in sicer je preskr bela družba strankam rasnih semen ▼ teži 84 978 kg, umetnih gnojil 1,480000 kg, raznih krmil 182 850 kg. galice in žvepla 163 850 kg, raznega kmetijakega orodja in strojev ter več drevja. Družba je v letu 1904 preskrbela 6158 strankam rasnih go spodarskih potrebščin s drevjem, stroji in orodjem vred okroglo 200 vagonov ter je to blago oddala v 9394 pošiljatvah. Denarni promet je dosegel pri tem ravno pol milijona kron. Ker je kupila družba 200 vagonov gospodarskih potrebščin in jih je ravno toliko oddala, zato je blagovni promet znašal 400 vagonov ali 20 polno naloženih tovornih vlakov.
Posebno dobri so bili to leto trajni družbeni uspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Leta 1904 se jih je porabilo 148 vagonov, torej za 20 vagonov več nego 1903. Navesti je tudi dejstvo, da je danes kranjska dežela v Avatriji na petem mestu glede porabe kalijevih gnojil.
Družba je pospeševala vin-stvo med drugim tudi s tem, da je v Ljubljani osnovala pred dvema letoma deželno pokusno vinsko klet, ki ima namen, da saznanja vse sloje z domačimi vini. Uspeh je očiten; danes se v Ljubljani toči večinoma izboren domaČ pridelek, predsodek proti vipavskim vinom je pa izginil. Pohvalno je omeniti tudi vinskih semnjev v Krškem.
Družba je dalje pospeševala sadjarstvo, živinorejo, svinje r e j o
V prospeh mlekarstva je delovala družba vedno marljivo. Leta 1904. je bilo na Kranjskem 49 mlekarskih zadrug, ki so razpečale 6 543 478 litrov mleka in so zanj dobile 719.782 K.
V letu 1905 se bo število mlekarskih zadrug gotovo povspelo na 60 (sedaj jih je že 58) ki bodo raz pečale veliko nad 10 milijonov litrov mleka ter zanj iztržile poldrug milijon kron.
Največjo važnost je družba polagala   na   kmetijski   pouk ter
amatra strokovno naobrazbo naših kmetovalcev aa temelj vsemu kmetijskemu napredku.
Družba ima razen ie imenovane podkovake in gospodinjske šole, dva potovalna učitelja ter potovalnega učitelja za vinstvo, ki so v letu 1904 imeli na atotine predavanj. Družoa je iadala v letu 1904. dva snopiča svoje »Kmetijske knjtžniee«, letošnje leto pa isda še štiri nadaljne s no piše te knjižnice. Družbeno uradno glasilo »Kmetovalec« ae je tiskalo v nad 6000 izvodih.
Občni zbor vzame to poročilo z odobravanjem na znanje.
Družbeni račun za leto 1904, ki izkaauje dohodkov 421444 K 78 vin. in ostanek v blagajni koncem leta 1904 45756 K 58 vin., se odobri, ravno tako proračun za leto 1906
Družbeno aktivno premoženje znaša leta 1904 83955 K 55 vin.
Dosedanji podpredsednik gosp. Fran Povše je bil enoglasno isvo Ijen znova podpredsednikom.
V odbor ao bili znova soglasno voljeni gg: Anton grof Barbo, baron Leopold Liechtenberg, Alojzij Pavlin in Frančišek Pavlin.
Olborov predlog, da se potrdi ustanovitev novih podružnic v Adle-š<Čah, črmošnjioah, na S*eti gori, v Močniku, v Podsemlju, v Trojanah in v Veliki Loki, se odobri.
Izmed predlogov podružnic se sprejme predlog podružnice v Mokronogu, da bi se podružnice pre-skrbljevalo a modro galioo preje, nego se to rabi. Ravno tako se je sprejel predlog mokronoške podružnice, naj bi ae pri nakupovanju bikov oziralo predvaem na domače živinoreiee, ne pa da bi se kupovalo bike na Štajerskem in v bvioi. V debati, ki se je pri tem predlogu razvila, se je stavil predlog, naj se ustanovi kmet jaka šola na Gorenjskem in živinorejska zadruga, ki bi se pečala zlasti z govedorejo.
Sprejet je bil predlog vipavske podružnice glede razširjenja deželne pokusne vinske kleti v deželno za ložno klet. Sprejet je bil tudi predlog iste podružnice, naj se oddajajo podpore Štacijam v vipavaki dolini, ki se bavijo s streljanjem proti toči. Ravnatelj g. Pire je omenil, naj se dene ta točka z dnevnega reda, ker dežela ne more dati nobene pod pore zaradi obatrukeije v deželnem zboru. Član Fajdiga je priporočal., naj klerikalni voiilci svojim poslancem polagajo na srce, da opuste to za kmetij stvo toli škodljivo obstruk-oijo. (Odobravanj**).
Selška podružnica je stavila predlog, naj se vpeljejo zimski tečau za rezarje, kjer bi se tudi poučevalo, kako je ravnati pri živinskih porodih. Pri debati o tem predlogu je nazna nil g. ži»inozdravnik Alo)zij Pavlin, da se v Šiofji Loki ustanovi v kratkem mesto živinozdravnika
Novomeška podružnica je predlagala, naj se živinski se;mi urede in omeje, ne pa razširjajo. Sprejeto.
Radovljiške  podružnice predlog, naj se upelje zimski tečaj za kmetij-I ski pouk, je bil sprejet
Ker se k zadnji točki »Nasveti in proBti govori posameznih družabnikov« ni nihče oglasil, je bil dnevni red izčrpan in g. predsednik je ob 12. uri zaključil zborovanje.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 6. julija.
— „Politika." in nade »se-UČilieče.    Praška    »PoJifk« ima
■voje posebne zveze ■ kranjskimi klerikalci in poaveČa valed tega slo. venski narodno napredni atsanki svoj« najspeeijalnejše sovraštvo. Kar gin ljivo je, s kako doslednostjo in vztraj. nostjo akuša ta list naši atranki m«, tati polena pod noge in kako skrbno izkorišča vsako najmanjšo klerikalno laž, da malo obrekuje narodnom, predno stranko. Zdaj je vzela »Po litik« našo stranko in tudi naš lut v delo taradi vseučilišča. V »Slo. veneu« je bilo rečeno, da zahtevajo klerikalci popolnoma slovensko vseučilišče, medtem ko stoji naša stranka in naš list na stališču, da naj se ne. kateri predmeti poučujejo v nemškem jeziku, da ostane naš akademičar naraščaj zmožen za konkurenco a tujci. Kar je v glasilu za častikrajo, imenovanem »Slovenec«, to je za »Politiko« suho zlato. H tro je popadla, tudi vseučiliško kost in jo oglodali v posebnem članku, v katerem nas seveda ostro obsoja kakor »Slov«, da hočemo mi utrakvistično vaeuči lišće, medtem ko stoje klerikalci na edino pravem stališču, da mora biti naša bodčča visoka šola samoslo-venska. Opozarjamo »Polit ikot samo na velezanimivi govor dr. Majarona v obč. svetu, ki je natianjen v včerajŠni številki našega lista. V tem govoru je dr. Maja r o n razkrinkal ostudno aleparstvo, ki je uganjajo klerikalci, in je dokazal, da je dr. Suateršič tisti, ki j« Blovesno zahteval utrakvistično vseučilišče in šel t vsakem oziru dosti dlje, kakor naša stranka, ki je vedno zahtevaU slovensko visoko šolo, na kateri pa naj se iz praktičnih razlogov uče neki posamični predmeti v nem škem jeziku. Mi samo opozarjamo »Politiko« na govor dr Majarona, v ostalem pa prepuščamo njej sami, da po zasluienju kvalificira stoje postopanje v tej stvari.
— Lažejo naprej! V zadnji
seji obč. sveta ljubljanskega se je t zadevi našega vseučilišča oglasil tudi dr. Maj aro n in je s svojim rei sensaoijonalnim razkritjem, da ja dr. Šusteršič tisti mož, ki je v drž. zboru zahteval napol nemško in le napol} slovensko vseučilišče, užgal kler ka.... stranki pečat infamnosti. Znano je, da zahteva naša stranka slo ven sko vseučilišče, na katerem naj ae is praktičnih razlogov predavajo le neki posamezni predmeti v nem-škem jeziku. Dr. basteršič pa je za hteval docela utrakvistično vseučilišče »mit einem Stock deutscher L eh r ka n zeln« Kako so zadnji Čas klerikalci napadali napredno stranko zaradi vseučilišča, kako podlo in infamno gonjo so uganjali, kako so vpili o alovensko-nerc-ški zvezi in razsajali, da baron Schwegel narekuje nemška predavanja na bodočem slovenskem vse uČilišču.   In zdaj se je izkazalo, di
di
t
l
Oalie v priloa«
nika, ker se mu je zdelo, da je Lončar vsled potrtosti zbolel na uma.
Hči se ni upala stopiti pred očeta. Mati jo je imela skrito v kuhinji, češ, naj se oče pomiri, drugače se zna zgoditi še kaka nesreča.
Zvečer so Lončarja spravili v posteljo. Zdravnik je zahteval, da se ga zavaruje proti vsakemu razburjenju, ker sicer ne more zanj jamčiti in tako jc ostal Kobe sam pri starem možu, Lončari ca pa je s hčerjo ostala v kuhinji in jokaje preklinjala tisto uro, ko je Jaklič prestopil njen prag.
In prav tedaj je prišel Jaklič po stopnicah. Ko ga je Lončarica zagle-gala, je zavpila na glas,, kakor bi se ga bila prestrašila, potem pa ga obsula s ploho očitanj in ga surovo podila iz hiše.
i,V8e ste nas spravili v nesrečo in v sramoto," se je jezila, „in zdaj se npate še priti v našo pošteno hišo. Spravite se mi izpred oči."
„Ali — gospa — saj sem vendar Čisto nedolžen — saj se je izkazalo, da sem bil krivično obdolžen, iz gole hudobije."
nKaj to meni mari! V sramoto ste nas spravili. Moja hčer — pa zaprta
kakor kaka potepenka. Mož mi žalosti umira in Vi se upate še priti k nam. Spravite se proč, drugače pokličem ljudi na pomoč."
„Gospa, pomirite se vendar —u
„Spravite se proč," je zdaj začela na ves glas kričati Lončarica „in nikdar več se ne prikažite!"
Jaklič ni vedel, kaj bi storil. Videl je svojo nevesto jokati za vratmi, a ni mu privoščila nobene besede. Bndka pekoča žalost mu je objela srce in obšel ga je strah, da je tudi njegova nevesta zanj izgubljena.
Zaklical je njeno ime; mehko in nežno jo je vabil k sebi, ali dekle se ni genilo, med tem ko je Lončarica vse huje vpila, da so se začeli že ljudje iz hiše zbirati na hodniku gledat, kaj da je. Tudi v sobo se je čulo vpitje in Kobe je ves prestrašen pritekel mirit.
„Ne razgrajajte vendar/ je posvaril razburjeno ženo. „Kaj ne veste, kako je ukazal zdravnik, Lončarja je Vaše vpitje spravilo tako pokonci, da sem ga komaj zadržal v postelji."
„Ali moj ubogi moi,u je zdaj začela jokati Lončarica in si s predpas-
nikom zakrila obraz, medtem, ko je Kobe v naglici povedal Jakliču, kaj se je zgodilo in ga prosil, naj odide.
OmahujoČih korakov je odšel Jaklič po stopnicah in prijemal se je za steno, da se je vzdržal na nogah. Prevzela ga je taka žalost, da je koncem stopnic naslonil glavo ob zid in morda prvič v svojem Življenju otiral solze. Zlomljen je bil njegov ponos, strta je bila njegova energija in gorje se je vlilo v njegovo srce s tako silo, da se ni več mogel premagovati. Zdelo se mu je, da je vse izgubljeno, da so uničene vse njegove nade, da je zamorjeno vse, kar je smatral za srečo svojega življenja.
Jaklič se je- dobro zavedal, da svoje neveste ne ljubi s tisto gorečnostjo in ognjevitostjo, kakor je nekdaj ljubil Olgo, a vedel je, da je njegova ljubezen do neveste resničnejša in plemenitejša, da ne izvira iz ljubezenske omamljenosti nego iz resnične simpatije, da ne sloni na poltenosti, marveč na harmoniji duše in srca. V svoji nevesti je videl svojega rešilnega angela. Vsi dobri njegovi sklepi bi se bili morda kaj kmalu porušili, da ni stala na nje-
govi strani drobno dekle, ki je pri vsi svoji preprostosti tako pametno in preudarno mislila, da sc celo Jaklič ni mogel odtegniti njenemu vplivu. Vedel je natančno, da bi ob njeni roki hodil vse življenje po varnih potih, mirno a sigurno, iu da bi mu nikdar tihe sreče ne zatemnila nobena senca. Iu zato ga je zdaj prevzela taka Žalost kakor še nikdar.
Doma je Jakliča čakala velika družba. Zbrali so se skoro vsi njegovi prijatelji. Čim je kdo izvedel, da so Jakliča izpustili iz zapora iu da je dokazana njegova nedolžnost, je takoj pohitel na Jakličevo stanovanje. In tako se je zbralo lepo Število mož v Jakličevem ateljeju iu so čakali, da Be vrne prijatelj domov.
Eden zadnjih je prišel Sodar. Držal je petero debelih knjig pod pazduho in jih ni izpustil, tudi ko se je usedel na konec skrinje, na kateri se je šopiril najmlajši a najobsežnejši vseh tačasnih lirikov Zdravko S a vin, ki se je v navadnem življenju imenoval Matevž Kozamernik.
„Kaj pa vlačiš te špehe seboj," je vprašal   Zdravko   Savin  poleg sebe
sedečega Sodarja. „ Ali  morda misliš, da bo danes tu kako znanstveno pre davanje? Ne prijatelj, morda bo veliko! pijančevanje, znanstvenega pa na noben] način ne bo nic.~
Sodar   je   počasi  postavil svoiei knjige na tla, ker je  hotel  imeti zal nadaljui razgovor z liričnim pesniko^J obe roki prosti.
„Matevž — ti si osel* Sodar je to izrekel z veliko resnobo in je bil ugodno presenečen, da lirični pesnik ni takoj repliciral z roko ali z BOf* „ Vedel sem pač, da nisi popolnoma zdrave pameti, saj bi sicer ne postal liričen pesnik, ali da si osel, tega u\* danes nisem vedel."
„Doprinesi dokaz resnice,* se je s svojim globokim glasom zdaj oglasil Lipe. „Take dolžitve se morajo takoj dokazati.**
„Koj, koj dokažem,- se je veselil Sodar. „Matevž ae je iz mene norca de lal, čemu sem knjige prinesel. Cemu IIe v Zato, da jih lahko hitro zastavic1* če bi Jaklič potreboval kaj denarja, d< pa zaradi kakega znanstvenega preda vanja. Zdaj pa povejte: Ali je Materi osel ali ne?"
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 152, dne 6. julija 1905.
eŠusteršič tisti, ki je prvi n edini   v   parlamentu slovesno zahteval utrakvistično
vseučilišče mit einem Stook jeutscher Lehrkanzeln, tisti gjst-eršič, kije sam spisal naj-6sramnejši članek, kar jih »v tej stvari priobčil »Slo* enec Početje »Slovenca« in vseh dru^h klerikalnih listov priča, kakih guftarij bo zmožni ti ljude. Tudi da;, ko je klerikalcem strgana krin-
* z obraza, lažejo dalje. To je pa5 katoliška morala.  N\ n3J le la-
Slovesno jim obetamo, da i i ra njihovo i n f a m i j o p o -plačamo ?. obrestmi. Klerikalna to . ki se je začele, ko se je PJsn-an i i* I sa vseučilišče, in ki trajs e danes, ta se pojasni v drž. bru pri prvi p r i 1 i k i v c e 1 e m ibsegu. Vsa drŽava mora izvedeti.
a banda so ti klerikalci, kranjski, t',  rshi  in  primorski,  in s kakimi mi sredstvi vodijo politični boj
— Pri dopolnilnih volitvah za mestno skupino Maribor*
i razdelili glasovi sledeče: par-in Wastian 106L nemški na les Pfrimer 730, S ovenec to 328, socialni de-mckr&t H 265. Potrebna je potemtakem volitev, ki bo jutri 7. t. m. V 3Ču je dobil Šmko 128 glasov, g.aa je bil edd^n za Wast:ana.
— Dr-žavnozborsisa molitev ?i3 Štajerskem. „Slov. d nivo ~ v Mariboru je sklenilo, da se
6 volitve dne 7. t. m. S 1 o-enci ne udeleže; prosimo tem
m cenjene volilce, da se ravnajo d društvenem sklepu. Za „Slovensko rustvo", Korošec.
— K državsiozborsfei v;©-1 !v5aribor-Piuj. Nemška ljud-stranka je  hotela kandidirati za
ivnega   poslanca   dr.  P e v e t z a, sodnega svetnika v Gradcu in ta i bil s tem tudi zadovoljen. Toda grof leispach ni hotel Scbonererijancu \Va-ianu delati  zmed,   zato je svetoval evetzn,  naj   odstopi   od kandidature, asno je zdaj, zakaj so  sklenili urad-ki voliti bokenzollernsko. — Wastiana ) pa Vsenemci silili tudi za kandidata encem in  jib,   ni   nič   sram, če s slovenskimi glasovi prišel njihov andidat  do  tako  zaželjenega mesta "žavnozborskcga poslanca.
— Frerneščenje. Davčni pra-1   nt g. Ivan Jan je premeščen
; Postojne v Prsko Bistrico.
— Husova oslava. Pc
•a ; i ženami pr-i nujejo danes dan rr u miške smrti velikega Češkega he-7 m:it?3 Jana Huss, 6 julija 1415 Kostnici. Koder prebivajo C^hi, pro svljajo na ta dan spomin najzn-tenitejšega svojega rojaka z ak&de-:, ljudsk mi tabori,  govori, za [ganjeni kresov ?. dr. Possm^zna raštva in kraji tekmujejo med seboj, i o dostojne je  proslavi narodiug^ nnčenika, kojega so katoliški rablji a grmadi  živega  sežgali,  ker ni otel zatajiti resnice. Gtszt narod je ač nedesržen v proslavi svojih ve-hh mož. Sl»va H jsovemu spominu!
— Prenernova wese9pea izvirno poročilo o zabavah, ki a<* Čakajo na toj velczname-iti veselici.) Kuliji, ki bodo ves an 16. julija dirjali v najpnČasnejšem iru po mestu, ti bodo zdražili žilico, a ne boš mogel omagati, nego da se rineš v tisto velikansko gnečo,  ki se
0 valila tistega dne popoldan od vseb truni proti ljubljanski „Z v e z d i". Srečno boš moral voziti, da boš sploh
gel priti na kraj presrečnega imena, ato romaj od doma vsaj krog 3., kajti olom v  rZvezdiu  se začne že ob
• uri popoldan. Će ti ne bo sreče ar klofuta, da nikakor ne bi mogel do ilja, ki boš hrepenel po njem, kakor rfeu po požirku sodavodc, boš tako reeen, da te sprejmejo pri glavnib hodih ljubeznive dame iu gospodje pri čnih mizicah in ti po starem Slovanom običaju sicer ne ponudijo soli in ftiba, pač pa s prtom pokrit rožnik, da odložiš nekoliko bremena
1 svoje pretežke mošnje, kar je za sliko vročino vsekakor zelo humani-fcrno. 60 (reci in piši, če znaš) šest c s e t pravičnih vinarjev se &o iznebivši, si si pridobil pridobil ravieo, da smeš že v „Zvezdi" aktivno 1 pasivno posegati v pravice kurjih Bes. Tedaj pa odpri oči na stežaj, z 'toni pa zamiži, da ti ne prileti pomola v usta kak pečen piščanec, ki ?tfo tam kar z dreves dol — skakali. ,a levo in desno pa stoji več gosto-
■
ljuhnih paviljonov — kjer dobiš piva, vina in šampanca, sladkarije in rožice pa lepo pokloni tja, kamor se ti bo zdelo najbolj na mestu. Sčasoma, morda že prideš do bližine Radeckega spomenika. Tam si razpni ušesa, kajti tam bodete igrali dve godbi, slavna ljubljanska društvena iuše ena, ki pa dosedaj še nima popolnoma svetlo iz-glajenih gumbov pri uniformi. Ako si med tem že našel lep prostor pri godbi ali pri kakem paviljonu, kar pojdi proč, ti ga Že kdo drugi prevzame; nato pojdi tja proti Vegovim ulicam, toda ne s praznim želodcem, ker je pri vsakem petju glasno kruljenje želodca pod kaznijo 10-400 K strogo prepovedano. Vprašaj Zaneta iz Iblane, ta ti to potrdi. No, in tam se bo najprej pelo. Na velikanskem odra zapoje nad 120 na vso moč, (pa tudi na najfinejši pianissimo) izvežbanih pevcev naših pevskih društev „Glas b en o M a t i c e", „L j ubij a ne", „M e r-kurja" in „Slavca". Tistega, ki bo po zraku mabal s palico, se ni treba nič ustrašiti, ker je zelo golant gospod in ne misli na nikogar udariti! Če ga ne poznaš, vedi, da ga kregamo za gda. koocertnega vodjo Mateja Hubada. To petje bo krog 6. zvečer, milo, ali pa veselo, kakor bodo tisti gospod mahali. — Po petjem stopi v neznansko Šaljivi muzej. Tam boš videl, kako se „v Arabije puščavi tiček rodi" (PreŠ.), „Povodnega možaa, „Urško, plešočo s povodnim možem „Srca bolečine skrite", „Novo pisarijo" , »Kraj nesrečnega imena", „Ne boj, mesarsko klanje", „Prešernove soldate" (5 čevljev merim, palcev pet), in nebroj sila smešnih stvari. V vinskem vrtičku se bo točilo pristno vino iz ljublj. preskuše-valne kleti Izprazni ga kozarček ali dva in se naslajaj ob godbi Sramelj-no v — pod vodstvom g. Gorjanca, to je takih godcev, ki godejo same vesele in razposajene, zraven pa žvižgajo iu pojo. Med tem se je tvoja obi-telj že pritihotapila na velikansko plesišče. Njih kavalir plača za vsako turo po 20 h zase, dame so seveda proste. Ko si se naplesal, pa jo na levo zavij, tja proti Tonhallc. Tam se namreč prvič ob T. otvori „Variete". Oo 8. bo na istem odru „Glediska šrnira", ob 9. zopet „Variete" in ob 10. zopet „Šmira". Pa ni treba misliti, da se bodo tam obiskovalci našmirali! To se le tako reče! V „varieteju", Čigar ravnatelj je v slovstvu sicer priznana ničla, a ga ima na piki Ivan Cankar, se ti predstavijo vsi prvi ljubljanski umetniki, tako n. pr. neki sila renomiran spašen godec, o katerem se govori, da bi dejal samega Paganiaija „v žakelj", potem omenjam nekega neznansko črnega blaziranca (ki pa drugače ni nič pleziran), slavnega Ješprenjčka, Žaneta z Iblane, ki bo pel kuplete, plesalko v orijentalskem kostumu (a la odaliska v „Krpanu"), mu-zitsalične avtomate in pa še precej drugega, kar se vse bolje vidi nego pove. Zato pa stopi tja, da boš vsaj nekaj vedel Saj bo samo za „ eno zekBOu. — Tisto sem že zadnjič povedal, da bo pri „Varieteju" in „Smiri" posebna rešilna postaja za tiste, ki bi eventualno od smeha počili. To naj torej nikogar ne ženira, ga bomo že zašili! — Po „Varietćju" stopi nazaj v „Zvezdo", pa se mi ne izogibaj tistim potujočim pevcem, ki bodo prepevali po velikanskih promenadah, na katerih te bodo obenem dražestna dekleta obsipale s koriandolijem, če si fant zato, seveda. Tisti pevci pa bodo Manderijeri, Lahi, slepi g u si ar j i in ti bodo za mal denar za peli, katero si bos ravno poželel. Pa glej pri tem, da ne boš delal preveč neumnega obraza, kajti fotograf urnih krač in še čednejšega jezička ti bo stal skoro vedno pred nosom 1 Ker se tako spodobi, si kupi pri karamistin jah (oh, kako bodo lepe!) in kurami jih kaj primernega- Seveda se pri tem vzlic fotografu ni treba držati kakor lipov bog, sajtako hitro sc ne zlomi noben zakon! Ce pa nimaš žene, se pa udeleži izleta v Mačkovec! Sicer pa kdor misli, da smo s tem že povedali vse, se ČviČkasto moti. Izdali smo le, kar smo ukrenili mi možaki iz zabavnega odseka. Zdaj naj pa kdo drug to „svojo" pove.   Zabavnik št. 1.
— „Golj'fiva kača"! Poro Čali smo že, da izide za Prešernovo veselico poseben humostiČen list „Golj'fiva kača." List bo originalen skoz in skoz in bo mrgolel najboljših dovtipov in satir. Sodelujejo najboljši slov. humoristi. Da pa se pokrijejo stroški lista, jc sklenil zabavni odsek za Prešernovo veselico, da se za list nabero inserati. Natisne se list v najmanj e 5 00 0 izvodih, ako mu pride dovolj inseratov, natisne se ga lahko še mnogo več. Uvažujte to okolnost, gospodje slovenski trgovci! List bo mahoma razprodan, ker ga nekaj tudi pojde na deželo. Kdor inse-rira vanj, stori dvoje dobro : prvič je samemu sebi preskrbel izdatno reklamo, ker se bodo inserujoče firme posebno priporočile, in drugič stori s tem tudi nekaj za svojo narodno dolžnost, ker
prispeva fondu za Prešernov spomenik. Inseriranje samo je zelo ugodno. List je razdeljen na inseračne prostore in en prostor stane samo 12 K Dobiti je seveda tudi več takih pro štorov. Inserate sprejema urednik „Golj'fivekače", g. Srečko Magolič, Ljubljana, Dunajska cesta.
— Velika Prešernova veselica. Danes so se odposlali vsem občinskim uradom večjih in manjših občin na Slovenskem lepaki za to vseslovensko veselico. Slavna županstva naj blagovolijo odrediti, da se nalepijo ti lepaki po trgih in ulicah ter sploh na vidnih prostorih!
— Ljubljanski trgovci se z ozirom na veliko Prešernovo veselico opozarjajo, da je izvrševati le ona naročila, ki so podpisana aii od gospe Iv. SupančiČeve ali od gdč. Jele Lozarjeve ozir. od g. Fr. Trdine ali od g. CM. K o c h a. Brez podpisov enega ali drugega ime-novancev ni izvršiti nikakega naročila!
— Za Prešernov spomenik sta darovala g. Kar. in ga. Jo sipina Počivaunik znesek 100 K 20 v. kot Čisti donesek sinočnjega kon certa „pri Lloyduu.
— Vzpored koncerta, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. julija v Svi-cariji o priliki skupščine „Zveze slov. pevskih društev", je ta: 1) Jakob Aljaž: „Dneva nam pripelji žar". I. Poje združeni zbor vseh štirih ljubljanskih v „Zvezi" stoječih pevskih društev pod vodstvom zveznega pevo vodje g. M. Hubada. — 2) Hrabro-slav Volarič: Trobojnici. Moški zbor. Poje pevski zbor društva „Merkur" pod vodstvom pevovodje g. Alojzija Sachsa. — 3) B. Tovačovskv: Straža na Višehradu. Moški zbor. Poje pevski zbor društva „Slavec" pod vodstvom pevovodje g. Pavla Gorjupa. — 4) a) Emil Adamič: Franica. Romanea. Besede po narodnem motivu. Moški zbor. b) Hrabroslav Vogrič: Lahko noč. Moški zbor. Poje pevski zbor „Glasbene Matice" pod vodstvom konc. vodje g. M. Hubada. — 5) Leopold Belar: Mi vstajamo. Moški zbor. Poje pevski zbor društva „Ljubljane" pod vodstvom pevodje g. prof. Anton Dekleva. — 6) Fran Gerbić: Slovanski brod. Moški zbor. Poje združeni zbor vseh štirih pevskih društev pod vodstvom g. M. Hubada. — Ta pevska proizvajanja se vrše od 8. do 10. ure zvečer. Vstopnina 60 vinarjev od 03ebe.
— Sentjakobsko-trnovska moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo imelo dne 10. t. m. r>b 6 uri popoldne v p s-rni načelnika dr. Frana Papeža svoj letni občni zbor s sledečim dnev nim redom. Nagovor prvemeatnika, poročilo zapisnikarja in blagajnika, volitev prvomestnika in njega namestnika, volitev zapisnikarja in njega namestnika, volitev blagajnika in njega namestnika, volitsv zastopnikov k vo-l r ki skupščini, volitev dveh pregledo-valcev računov, posamezni nasveti. K udeležbi vabi vljudno odbor.
— Matura na II. državni gimnaziji. Včeraj se je višila ustna zrelostna izkušnja, h kateri se je bilo prijavilo 28 kandidatov. Izmed teh je prestalo 18 kandidatov e ugodnim uspehom, dva z odličnim,
smerim pa se je dovolilo, da po-iavljsjo izkušnjo iz enega predmeta po preteku dveh mesecev. Aprobi-rani ao sledeči: Agneletto Josip, Berce Ivan (c odliko), Bizjak Fran, Bo tiči na Fran, Boštjančič Leopold, Cer ne Filip, čer nič Mir ko, Ćesnik Ivan, Erjavec Anton, Juvan Alojzij, Kandare Albin, Kariin Ivan, Kisovec Alojzij, La-diha Ludvik, Osana Jos;p (c od like) P r i m š a r Fr» D, P r i s U n Fran, Sitar Lan, Šiška Ivan in M a t k o n.
— Trpinčenje ljudsko-šolske mladine na dežele. Letos je nastala neznosna vročina. V nekaterih krajih kranjske dežele je že 45 stopinj vročine in še več. Delavci na poljih in senožetih komaj prenašajo to neznosno vročino, in mnogo jih od vročine onemoglih popada po tleh, da jih morajo potem drugi dom nositi. In v taki hudi vročini morajo otroci na deželi po dvakrat na dan hoditi v šolo. Pomisliti je, da so nekateri učenci 4 km in še več oddaljeni od Šole in ravno ti ubogi revčki morajo hoditi od dopoldanskega pouka in k popoldanskem pouku po celo uro hoda in še več po solncu ob največji vročini v šolo. Da je to Škodljivo zdravju in trpinčenje ubogih otrok zlasti ob letošnji hudi vročini, mora priznati vsak pameten človek. Ob tako hudi vročini je pač dovolj, ako otrok gre le enkrat na dan v šolo. Skrajni čas je torej, da šolska oblastva na Kranjskem izposlujejo tudi za šole na deželi vročinske počitnice, kakor so se vpeljale v Ljubljani v smislu odloka ministrstva za uk in bogočastje z dne 28. svečna 1. 1877. št. 21.644.
— Z Brezovice, Nenaden vihar t ponedeljek popoldne napravil je precej škode. Našemu posestniku
Kovaču je podrl dva kozolaa; isto je provzročil posestniku Ž danku in dosti Škode v tem oziru posestniku Kenku. V Notranji Gorici je sedela vrh voza na sl.imi ženska. Vihar je voz prevrnil, in s težavo so ljudje rešili žensko nesreče. Na hlapoa Mraka padla je neka reč na glavo, da so je zgrudil nezavesten na tis. Veliko kmetovalcem je raznesla burja guŠeČe se seno v koruzo, ter s tem provzročUa veliko neprijetnega dela in škode. — Pri Notranji Gorici prignal pa je vihar s trih senožeti raznih gospodarjev vse sušeče se seno na četrto s^nožet ZiČuden je btl gospodar zad »je, ko je vid* l toliko s* na na svoji zgcnlii. Kmalu bi prišlo do toiba, toda penaenili so se, ns-re-iilt kopica in si petem seno po razdelili.
— Prostovoljno gasilno društvo v Kranju ;rr<di v nedeljo 9 julija cb 3 eri popoldne tom bolo s 50 dobitki, ob 7. uri zvečer pa na vrtu g Patra M*yerja koncert pri katerem bo svir?la doimča meščanska godba.
— C. kr. davčnemu uradu v Idriji je finančna uprava dovolila, da se preseli v jeseni prihodnje leto v poslopje, katero gradi sedaj okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji in ki bo v sredini mesta za poslopjem rudniške ljudske Šole. S tem bo ustreženo predvsem uradništvu, koje mora sedaj uradovati v edini sami obokani, kleti podobni sobi. V tem listu se je že pred dvema leti opozarjalo na skrajno nedostatno nastanjenje davčnega urada v Idriji, katero je najbolj ilustroval izrek nekega visokega vladnega dostojanstvenika „scheussliche Lokalitiiten". Zelo bo pa tudi ustreženo občinstvu, ker ne bo treba napravljati dolge in neprijetne poti v grad in ima vsakdo rajŠe opraviti v dostojnejših uradnih prostorih. Dasi bo razmere pri sodišču ravnotako slabe ali še škandaloznejše, se nič ne Čuje, da bi se ju stična uprava pobrigala za nove uradne prostore. Glavni vzrok temu je pač to, da je sedanje nastanjenje sodišča v c. kr. rudniškem gradu brezplačno. In za Idrijo vlada nima denarja.
— Donesek k idrijskim delavskim razmeram. Spomladi letos si je vdova po rudarju, ki je štirideset let služil pri rudniku, Alojzija Hvala, zlomila roko. Ker ni imela svojcev, je bila oddana v bolnico bratovske skladnice, kjer je bila nekaj tednov. Sedaj pa ji Človekoljubni (!) erar odteguje borno provizijo, obstoječo iz gotovine 3 K 19 (!), žita v vrednosti 6 K 98 in drv 1 K 96 h, tako, da za april in maj ni dobila nič, dne 7. pr. m. pa je dobila 25 v. reci petindvajset vinarjev. Sedaj pa naj se pomisli, kako naj se preživlja stara, bolehna vdova s 25 vinarji ves mesec. Bogati erar mora dobiti povrnene svoje bolniške stroške, pa naj vse konec vzame! Ko je prosila podpore pri rudniškem predstojniku, je ta staro ženico odslovil, kar stori vedno, kadar kdo prosi podpore. Ali je odboru bratovske skladnice znano postopanje rud. predstojnika glede prošnje za podporo ? Treba pač odločne besede !
— Postojnska narodna društva so zažgala na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metcda. dne 4 t m. v bližini južnega kolodvora velik kres. Okolu 9 ure zvečer nabralo se je na za to odkazanem mesta ogromno število narodnega občinstva postojnskega, da prisostvuje temu pomembnemu slavju. Med sviranjem godbe in grmenjem topičev, spuščali so se krasni raketi v zrak in vžig*li umetalii Ognji, ki so oznanjevah daleč v okolico, da se nahajajo v P »stojni zavedni Slovenci. Po krt?m smo zbrali s*> v kolodvorski restavraciji, kjer so so vrstila godbene in pevske točhs ter se razvita animirana z >bava, ki jo trajala pozno v noČ. Pa tuii za prepotr^hno družbo sv Cirila in M.»-t c da jo n&br*.!a gdč. Vida L*paj;>e tova na predi >g gospode Fr. Pater-nost4 pec-ejšnjo vsoto kroniG, k&tere je izrooiU predsedniku podružnica, gospodu žup-nu Piku. Vsa čast pa tudi vsikdar narodnim druStvom na 1 Mijeeemu gospodu veleposestniku Franu Jura!, kate i je dal drage volie brezplačno na razpolago lesovi*, ki sc je rabilo za n»pra?o kraaa. Tu se j» zopf*i p>baa*lo, da se z združenimi močmi da v Postotni rnarjikai deea&i, kur posamezniku ni moči. V slogi je moč! La tako naprtj! — Up&rao, d,<v bodo tudi o priliki, ko nas posetijo bntje Srbi, vaa naredna društva složoo delovala, da jim t ko prpr&vimo kar najpreirČnejši sprejem.
— Napadeni motor-kolesarji« Diik) 27. miija so se voiiii na motor kolesih trgovec gosp. Iran Kramar, njegov švak gosped pl IV:-beling in njegova soproga Marija pl. Pribeting in bili pori Trojanami napadeni. Gjspa Marija pl. Pribelirg je bila zadeta na glavi. Pri napadu su ,e g. Kram vr branil z revolverjem ia je napadalca Antona Berganta ia Blagovne zadel v ramo. Dne 5 t. m.
se je v tej stvari pri okrajnem sodišču na Brdu vrSila obravnava in je bil Anton Berprant obsojen na en mesec zapora.  Preiskava proti gosp. Kramarju zaradi  prekoračenja silo-brana se je že prej ustavila, ker se je iikazalof da je res ravnal v silo branu.   Nemški listi so o tem do godku  prav   nesramno  poročali in predstavljali stvar tako, kakor da se ie zgodil napad iz narodnega so^ra fitv*. Resnica pa je, da sta gg Kra-msr in pl Pribeling oba Slovenca in g«^spa pl. Pribeling Slovenka; nem čki listi so torej lagali, ko so jih predstavljali kot Nemce.
— Nagla smrt. 60 letni posestnik Ivan Kuzma iz Brdarc pri Črnomlju je na potu proti domu dne 1. t. m. se vlcgel v travo, kjer so ga naSli nekaj ur pozneje mrtvega. Vzrok smrti je najbrž preveč užita pijača, deloma pa tudi morda huda vročina.
— SolnČarici je podleglo v okolici Pleterja pet delavcev na polju.
— Utonil je v bleškem jezeru 1. t. m. železniški delavec Alojzij Mau-ereani iz Italije. Znal je sicer nekoliko plavati, pa si je predaleč upal. Truplo so potegnili še tisto noč iz vode.
— Ilirsfcobistričko-trnov-sko prostovoljno gasilno društvo v Ilirski Bistrici priredi o priliki lOletnice svojega obstauka veliko vrtno veselico, ki bo dne 9. t. m. na vrtu hotela Tomšič. Začetek ob 4. uri pop. Pri veselici bo svirala kraška godba iz Sv. Križa.
— Neznosna vročina na Vipavskem. Na Vipavskem je te dni bilo že 55 stopinj Celzija vročine. Na poljih, senožetih in vinogradih počivajo letos vsa dela med 11. uro dopoldne in 3. uro popoldne, ker delavci ne morejo prenašati silne vročine.
— O silni vročini nanti dohajajo vedno nova poročila, ki se vsa strinjajo v tem, da take pripeke ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Iz Hrastnika se nam pide, da je kazal 3 t. m. toplomer ob 2. uri popoldne 4 4 stopinj B. ali 5 4 stopinj Celzija. V Sv. Lovrencu naDoleriskem je bilo 5 t. m. v senci 32° C, na selacu pa 47* C. V šoli je pri odprtih oknih 30° C. S3lr.Čarični slučaji se dogajajo. Iz Št. Jerneja na Dolenjskem ee nam piše: Te dni smo imeli tu povprečno 36°—40° C v senci! V ponedeljek 3 t m. je neznosna vročina zahtevala 2 žrtvi.   Pri sušenju mrve
je zgrudil od solnčarice zadet n ki kartuzijanski brat mrtev na tla; isto popoldne je zadela so^nčarfea 21letnega J. KovačiČa iz Orehovioe, si je kmalu nato umrl. Nekega drugega kartuzijanskega brata so nezavestnega prepeljali s travnika v Pleterje. A to ni Čudno! L ud e so opravljeni v težke kute, kakor v najhujši zimi. Ali je Bogu dopadljivo delo, če mora samostanski brat valed neumnih samostanskih predpisov v taki vročini in tako napravljen opravljati svoj posel na solncu, da pnerice na to, si upamo precej dvomiti! Greh se ne bo delal, Če vržejo ob taki strašni pripeki težko peso ras sebe in se gibljejo kot navadni ljudje v lahnih oblačilih!
— Proti višji izobrazbi so se izrekli sedaj tudi celjski »Nemci«, ko so v nekem svojem dru-žtvecu ubijali naučnega ministra zaradi izjave v prilog Slovencem. V resoluciji, ki jo je stavil »olikani« Lslijsn dr. N e g r i, pravijo, da je slovenska pravna fakulteta popolnoma odveč Kavalirji Negrove vrste, ki pljuva po damah, seveda mrie vsako višjo izobrazbo.
— Grozovita nevihta je bila
3. t. m. v kozjanskem okraju. Največ Škode je napravila v trgu Pilštanju. Razdjal je vihar deset hiš ter prevrnil skoraj vse kozolce. Nekatere je celo zanesel po sto korakov daleč. S cerkvenega stolpa je odnesel 3 metre visok železni križ 150 korakov daleč. Ceste so zastavljene z izruvanim drevjem. Kar je vihar pustil, je uničila toča, ki je sledila.
— Poneverba. Neki gotov Ivan Scbuntner je v Mariboru ponoveril 1200K in zbežal. Scbuntner je star 40 let, srednje velikosti, Blok, osivelih las, temnih brk, oblečen v temnosiv suknjič in ima temno športno čepico.
— Velik  požar je razsajal
včeraj v Podrožčict na Koroškem. Zgoreli sta med drugim hiši, v katerih jo bila gostilna in trgovina. Ničesar niso rešili. Pogoreloi niso bili zavarovani.
— Poročil se je v soboto v Sdžsni g. Vekoslav Guštin, c. kr. konoipist, i goipioo Milko Štolfa is znane rodoljubne hiše Štolfcve v Sežani. Bilo srečno!
— Aretovala je tržaška policija 46ietnega čevljarja Antona Brunnerja, ker je na sumu, da je po naročilu usnjarja Franc* Gra-natellija v trgovini slednjega saigal. Pri hišni preiskavi se je našlo pri njem 400 parov starih čevljev in podobnih reči.
— Solnčarioa je ubila v Trstu 44letnega delavca Antona M i -m u ta.
— Zastrupila se je v Trstu 24'ctna  Pierina Mesid s karbo lovo kislino, katere je spila precej dnjo množino. Umrla je kmalu nato.
— Vojaški kapelnik pri peš-polku kralj rumunski št. 6 na Dunaju je Doatal g dr. Josip Cerin.
— Žrtev vroči re. Kakor se poroča, je na progi državne železnice Amstiitten Beljak in Ponteba dva kurjača in strojevodja med vožnjo zadela soln-Čarica in ju usmrtila.
— Semenj« Dne 3. t. m. je bilo na semenj prignanih 993 konj in volov, 395 krav in telet, skupaj 1388 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobre, pri konjih prav dobra ker so prišli po konje Korošci in Lahi.
— Zaklalo  se  je  v mestni klavnici v Ljubljani  od 19. do všte tega 25. junija t. 1. 79 volov, 5 krav,
I bik, 1 konj, 91 prašičev. 148 telet. 4S kcštrunov in kozlov, 106 kozličev, vpeljalo ee je pa 1 prašič, 6 teltt in 383 kg mesa
— Dva vola poginila vsled solnčarice. Danes dopoldne sta vslod solnčarioa na polju poginila d?* AuroT5 vola.
— Tatvini. Pred nekaj dnevi je bilo Tereziji G>lobovi, kuharici v Slomškovih uiic*h S*. 21, ukradenih iz zskltr.jene omare 6 ženskih srajc,
II spodnjih ženskih anl, 24 nlat nenih robcsv, 6 r-uh, 12 par >^ nogavic v skupni vrednosti nad 100 K — Natakarju Jakobu Sedeju jo bila ukradena črna denarnica, V kateri je imel srebrno verižico, vredno 6 K in srebrn prstan z modrim kamnom, vreden 6 K.
— Pri kopanju je utonil sinoči Alojzij Tom>no, prevozniški hispeo. Šal je družbi prevozniškega hlapca Franceta L ubiča na S-?Io, koder sta se šla kopat v Ljubljanico pri karmelitarskcm samostanu. Sla sta skupno v vodo. Bio j3 okoli 9 ure zvečer. Ljubic je slišal, da je Temine koj ko je skočil v vode, lačel trepe t?ti. Priplsva! je do njega in ga hetal rešiti, a Tominc ga je b tako silo zgrabil, da se mu je komaj ubranih da ni % njim vred utonil. — Utonila je včeraj tudi služkinja Marija Gorčina v ribniku n& Kodelovern.
— Izgubljene in najdene reči« Iigubijeua je zlate zap^st-.ica ki ima zlat kot obesek. — Najdena j* srebrna ura, vredna 10 K in srebrn prstan, vreden 2 K — V iorek zjutraj je nekdo našel v HiJšerjevih ulicah večjo vsoto denarja. Kdor jo je iz gubi), naj se oglasi na magistratu
— Velik, vojaški koncert z umetalnim ognjem, bode danes zvečer ob 8 uri na K osler-j e ve m vrtu.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v Gorski piverni (S7. Patra cist?) društveni koncert za člane. Začetek cb 8. uri. Vstopnina za člane prosta, ne člani plačajo 40 vin.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 25 junija do 1. julija 1905 Število novorojencev 31 (a=42 9%f) mrtvorojenec 1, umrlih 14 (=19 3°/e0); med njimi sta umrl?, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 1 za raz ličnimi boleznimi 11. Med njimi so bili tujci 4 (=28 5%), iz zavodov 7 [=50 0°/v). Za infekciozmmi bolez nimi ni zbolela nobena oseba.
— Hrvatske novice. — Sestanek hrvatskih oposi-cijonalnih Doslancev je bil v ponedeljek v Z5grebu. Ni sestanku je predsednik Rubetić utemeljil ukrep, da 89 ehod vseh poslancev iz Hrvatske, Dalmacije, Istre in Slovenije odgodi na nedoločen čas. Člani čiste stranke prava so na sestanku izjavili, da z ozirom na nap&ds v poedinih hrv&tskih liscih na drjs. Franka ne bodo več sodelovali pri nad&ljni akciji. Ni shodu se je tudi priČtUlA izjava slovenskih poslancev, da ec pripravljeni sodelovati pri akciji in da žel6, da bi ee na shod povabili tadi štajerski Slovenci. — Skupščina hrvatske opozicije v Slavoniji. Pod predsedstvom dr. Neu-m a n n a s* je vršila včeraj v Oajcku skupščina hrvatskih opozicijonaloe? iz Slavonije. Silenilaseje resolucija, da so nuj pri volitvah združijo vse opozicioi-aine stranke proti vladi in naj sporazumno postopajo tuii z op5-lioijonainimi Srbi. Za gasilo ela-vonskega izviŠevalnega odbora jo kila izbrana oaješka »Narodu , Obrana«. — Volilni k o m p r o mis medSrbi n a H r v a t s k e m V Brodu so se sestali zastopniki srbske narodne samostalne in srbske narodne radikalne stranke, da se posvetujejo o bodočih safcorskih volitvah. Sklenilo se je, da se bosta stranki pri volitvah vzajemno pod pirai:, ne da bi katera popustil« cd svojega programa. Obenem se je tudi določilo, da se cbe stranki kot celota odzoveta  vabilu  hrvatske opozioije
na sporazumljenje glede volitev izključujoč iz tega sporazuma cisto stranko prava. — Nemščina se tudi v Zagrebu prešerno šopiri! V »Budjejeviški pivarni« sta dva dalmatinska dijaka zahtevala, naj jima natakar napravi hrvatski račun. Natakar ni hotel tega storiti. Tudi gostilničar je to zahtevo odklonil ter vrhu tega še zapreti!, da bo gospode že naučil pameti. Ko ata gosta reagirala na to impeitinenoo, so prileteli iz vseh k tov natakarji in navalili na nju. Nastal je pravcati pretep, pri katerem je mor-1 končno intervenirati policijski stražnik. — Torej tudi v Zagrebu so že jeli nem čurji oholo dvigati svoje glave! — Ciril Metodski zidarji v Zagrebu, ki so priredili pretekli teden konoert »Carskega pevskega društva«, priebčujejo v hrvatskih lf-st;h izjava, da niso oni zakrivil« »znane žalostne prizore pri koncertu«, marveč so jih povzročili »elementi in politične raimore, a katerimi klub kot tak ne stoji v nobenem kontaktu« Z ozirom na to odbijajo od sebe vsako krivdo. — Dr. Nikola p 1 T o m a Š i Ć, vodja »narodne stranke«, jo priobčil v liatu »Budapesti H rl*p« pismo, v katerem z ozirom na ar-madni jeiik pravi: »Szeta resnica je, da vidi hrv&tsfci narod v negovanju svojega jozika neobhodno potreben predpogoj za avoj razvitak na narodni p:dlagi Ako se vojska reformira na narodni podlagi, mora vs&k svobodni sin Hrvatske vztrajati pri čem, da bo uvede na H^atakem hr v*t8ki arm&đni jezik. Hrvatom je megoče sodelovati pri tej reformi gamo, ako se jim prizna pravica hrvatskega uradnega jezika. Ta resnica bi se morala Okrona povedati odkrito in iskreno« — Odkrit podzemski potok. V Rovinju so naleteli pri ratatrcijevanju neke pe čine na podzemski potok, ki se izliva v reko Lemo, Iiračun&li se je, da steče vsak dan 100000 kubičnih metrov vode. Vola je čista kot kri stal in mrrla kot stud^nčnica. Ako ae izk&žc*, da ;ma pedzemeki vir res toliko vode, bo rešeno vprašanje, kako bi se dala zapadni Ltri pre skrbeti dobra pitna veda.
* Najnovejše   novice. —
Papež se je baje trdno odločil, da gre za par tednov iz Rima v gradič Gan-dolfo.
— Neznosna vročina vlada po celi srednji Evropi. V Monakovem je kazal toplomer včeraj v senci 42°.
— Umrl je v Budapesti ravnatelj avstro odrske banke A. Topke.
— Dva vlaka sta trčila skupaj v Salzkammergutu. Tri osebe so ranjene.
— Snežni metež so imeli včeraj v gorovju Harz na Nemškem. Tempe ratura je padla naglo za 30 stopinj.
* Najprej rabin, potem pastor. V Oiesi )e umri Rudolf Gurjand. Kot sin muhamedanske.;* rabina sa je posvet l z največjim žarom učenju Uiffiuia in postal rabin v Volosinu na Ruskem. Ko se je pa svobodomiselnost začela razvijati in siriti po Rusiji, se je Guriand kot najstrožji ortoioks upiral lib r&lnim pojavom. Ker je videl, da je vse ustavljanje zastonj, se je prostovoljno odpovedal časti rabina in se pričel pečati z literaturo. Njegova -dno s t v veri se je začela majati, dal se je krstiti in stopil v Barolinu v zavod misijonarjev. Ć: z nekaj let je postal pastor v Ktšenevu, pozneje pa slaven pridigar. K t tak jo pridobil za se najhujše svoje nasprotnike, ki so ga spočetka smatrali za usiljivca, ker se je med nje prištulil.
Književnost.
— „Zgodovinska knjižnica1Izdaje »Zgodovinsko društvo" v Mariboru. I. oddelek: Pomožna znan-stva. 1. zvezek: Krajevne kronike. Cena 20 v. — »Zgodovinsko društvo" v Mariboru hoče doseči, da se spomini iz starih časov ohranijo, zberejo in spravijo na dan, pa da se sedanji dogodki zapišejo in sporoČe potomstvu". V I. zvezku podaja »Zgodovinska knjižnica" kratko navodilo, kako je sestavljati kronika. 0 važnosti kronik govori odstavek »Čemu so kronike?" Tu Čitamo, da so kronike velikega pomena za zgodovino, za pravo, za umno gospodarstvo, za politiko in za praktično življenje. Nadaljni odstavki govore, kako se sestavlja kronika, na kaj se je treba pri tem sestavljanju ozirati itd. Knjižica obsega tri dele: Sestava in obseg kronike, Načrt za kronike, Vzorci nekaterih kronik. Knjižica je prav poljudno in pregledno pisana in jo prav toplo priporočamo, ker je pri tem njena cena prav minimalna in ker je njena vsebina važna za vsakogar. Naroča se pri »Zvezni tiskarni" v Celju.
— Novi akordi. Tega zbornika za vokalno in instrumentalno glasbo, ki ga ur^jnje dr. O o j m i r Krek, izdaja p-. L Sahwentnor sta izšla r< p-.-t dva siiop-ča in sicer 6 snopič IV. letnika in 1. snopič V.
letnika. Prvonavedeni snopi« obsega naslednje skladbe: dr. Joa. Ipavoa scherzo za klavir, Emila Adamiča, mešani zbor »Ljubljansko polje«, Oskarjeva Deva »Ptička« za en glas in klavir, J os. Proebaike »Is cikla Karneval III. Romanee« za klavir, Emila Adamiča moški zbor »Rožmarin« in dr. G. Kreka »Belokranjsko« za en glas in klavir. Drugoimenovani snopič prioKŠa aledeče skladbe: Julija Juneka romanco za klavir, dr. Benj. Ipavea »C sranko Marijo« za en glas in klavir, Emila Adamiča me Š«ni zbor »Ko bi rosica b la«, Viktorja Parme »Projekt« za en glas in klavir, dr. G Kreka polko mazurko za klavir in Emila Alamiča moški zbor »Kazen«.
— Der Adel in den Matrike n des Herzogtums Krain. Herausgegeben von Ludwig S c bi vi z von Schivizhoffen in Gor z. Ta 505 strani kvart oblike obse-zajoča knjiga je izšla v založbi pisatelja samega, tiskala pa se je v Goriški tiskarni A. GabrŠeka v Gorici. Seveda izpregovorimo o tej knjigi v kratkem še kaj več.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Velik človekoljub je vsekako inženir Karel Kirschlager iz Ljubljane. »Slov. Narod" je bil prinesel notico, da je iz Trsta pobegnila neka tašča s tremi otroki. Ko je dne 22. jun. Ivan Kos, detektiv deželne vlade, opazil na ljubljanskem kolodvoru ravno tako žensko, kakor je bila popisana v omenjeni notici, s tremi otroci, jo je Kos začel prav lepo spraševati, od kod pride in kam gre. Tudi otroci so mu na njegova vprašanja mirno odgovarjali. Sedaj pa pride „Človekoljub" Kirschlager ter začne tako kričati nad Kosom, da je bilo v trenutku vse polno ljudi pred kolodvorom. Rekel je Kosu, da ga bo že naučil postav in več takega. Ker Kirschlager taji, da bi poznal Kosa, je bil obsojen samo zaradi besed: »Škandal, da se tako zadržuje ljudi!", kar je izgovoril potem, ko se mu je Kos predstavil. Obsojen je bil v denarno globo 10 K ozir. na 24 ur zapora.
Srčno ljubljeni! . . . Pozdrav in — — Tako je pisala samska Marija Knoblehar oŽenjenemu čevljarju Dhiiju. Pismo je prišlo v roke ljubosumni čevljarici, ki je potem Kno-bleharjevo počastila z najlepšimi pri imki, radi česar je ta tožila čevljarico zaradi razžaljenja časti. Pri obravnavi pravi mati Dhtt, da pomenita dva po-mišljaja dva poljuba, kar ji je izza mladih let še dobro znano. Knoblehar-jeva pa pravi, da je tako pisala »za hec". Sodniku se je posrečilo, da je ženski poravnal.
Gospa Eliza ŠusteršiČ je vložila proti Tereziji Spiegel par kilogramov težko tožbo. Ga. Spieglova je baje neopravičeno vzela gospe Su-steršičevi deset zabojev »hišnih žegnov", katere je baje zastavila. Ga. Spieglova je gospo Šu8teršičevo baje tudi razža lila. Obravnava se je preložila, da se zasliši več prič, med njimi tudi »tista, ki nosi za gospode v ferzocamt".
Kazenska obravnave pred deželnim sodiščem.
Janez Arhar, delavec v bkofji Loki, je kamnoseka Antona Antoniaco-mija s pestjo na desno stran čela tako močno udaril, da se je zasukal ter padel ; pri padcu si je nogo zlomil. Povod te rabuke je bil neki poprejšnji prepir v Sušnikovi gostilni v Škofji Loki. Obsojen je bil na 3 tedne zapora.
France Klemene in Jož. Prazen, mesarska učenca v Kamniku, sta bila zaradi hudodelstva nečistosti zoper naravo krivim spoznana. Prvi je bil obsojen na 2, drugi na 4 mesece težke ječe.
Pavel Kusian, delavec v Beli peči, je bil od logarjev zasaČen, ko je na planini v lovišču tamošnje fužinarske delniške družbe na divje kozle streljal. Ker je bil Kusian zaradi lovske tatvine večkrat kaznovan, obsojen je bil na 10 mesecev težke ječe.
Gašper P1 a h u t, dninar iz Klanca, brez stalnega bivališča je bil zaradi beračenja v Kranju aretovan. Temu po velju se Plahut ni maral pokoriti; udaril je mestnega redarja za uho, orožnika je pa brcnil v nogi. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe.
Delavka Marija K a r i Š iz Sinadol ima sina, ki je bil s svojim tovarišem ker sta kradla kure, pri tukajšnji dež. sodniji obsojen. Da bi mati sina oprala, je izpovedala lažnjivo pri glavni razpravi, da tisto vrečo, ki je bila v njenem stanovanju po orožnikih najdena in v kateri se je še kurje] perje nahajalo — si je ona izposodila od Katarine Čehovin, kolarjevi ženi v Gaberčah, da je nesla v njej bolno kuro domu. Pa tudi Čehovin je v preiskavi pri okr. sodišču v Senožečah kot priča zaslišana enako izpovedala. Šele pri glavni razpravi pod prisego zaslišana je priznala, da je krivo pričala in da jo je KariŠ k temu nagovorila. Marija Karii je bila
obsojena na 3 mesece, Katarina Čehovin pa na 14 dni ječe.
Bratje: Janez, Viktor, Jakob in France Judež iz Količevega so bili nejevoljni, da bi se dalo domače posestvo v najem, premičnine pa prodale. Oče Janez je bil zapravljivec in žgaj-nar, zato ga je sodišče postavilo pod varuha, sinovi se pa doma niso hoteli poprijeti dela. Dan prodaje in oddaje zemljišča v najem je bil določen na 4. mal. travna. Da bi kupovalce, ozir. zakupnike oplašila, grozila sta jim Viktor in Jakob Judež: »da ne bo nobeden v Štant dajal, da tega ne pustita, da jima je vse glih." Že dan poprej so se pridrevili Janez, Viktor in France Judež na Hočevarjevo dvorišče, tam raztrgali plot in se oborožili z poleni, grozili so gospodarju Francetu Hočevarju, da ga bodo napravili mrzlega, da ne bo več trave tlačil. Nato so ga suvali kakor tudi njegovo ženo. Iatotako so se lotih Jakoba Zalokarja, ga tepli s pestmi po glavi in mu klobuk z glave zbili, katerega je moral iti sam pobrat, metali so ga ob tla in z nogami suvali da je bila koža črna. Jakob Judež je pa na njivi Jožefa Svetlina tako po glavi udaril nad desno oko, da se mu je vlila kri. Janez Judež je pa svojega očeta davil, s postelje na tla vrgel in ga s čevlji obrcal; grozil mu je, da bo sedaj crknil. Viktor Judež je potem Franceta Hočevarja nagovarjal, da naj pred sodiščem drugače govori, da ne bo preveč kaznovan. Obsojeni so bili: Janez na 6, Viktor na 13, Jakob na 9 in France Judež na 7 mesecev, vsi v težko ječo.
Telefonska in feržoja?££ poročila,
Budimpešta 6 julija. V rudnikih Pečuh, Vašaš, Sabiliš in So-mogy je ustavilo delo nad 4000 rudarjev.
Cetinje G. julija. V Skadru so se zbrali mohamedanski in kristjauski odlienjaki ter so brzo-javili sultanu, naj odstavi valija Hej dar pašo.
Petrograd 6 julija. »Novoje Vremja" priebčuje danes zanimiv članek kapitana Klada © revolti na „Potemkinu". Klado pravi: Crnomorski mornarji, kakor vsi južni Rusa, so bolj živahcega.tempe-ramenta kakor severni. V vedni dotiki z južnimi iz zapadnuni evropskimi narodnostmi so zelo pristopni modernim idejam. Vkljub temu so bili mirni, dokler je bil njih poveljnik admiral S kri d lov, ki si je znal pridobiti njihovo ljubezen. Ko je izbruhnila vojna, so ti mornarji prosili, naj se jih pošlje na Daljni Vztok, katera prošnja pa jim je bila odbita. To jih je ozlovoljilo, še bolj pa ime novanje pedantnega in nepriljubljenega admirala Cuhnina za poveljnika črnomorskega brodovja. Revolucijonarna propaganda je našla vsled tega pri njih rodo vitna tla. Ob koncu svojega članka izraža Klado bojazen, da bi si tudi drugi mornarji vzeli zgled na »Potemkinu".
Odesa 6. julija. Z a d 11 j a dva dneva je bilo 160 oseb po vojnem pravu na smrt obsojenih ter so jih takoj tudi ustrelili.
Odesa 6. julija. Pri zadajih nemirih je bilo baje ubitih 7000 (?) ljudi, najmanj trikrat toliko pa ranjenih Ob obrežju so našli več mrtvih trupel, ki jih je vrglo morje na suho.
Varna 6 julija   V torek zve Čer je semkaj priplula luska tor pedovka, ki izsleduje »Potemkina". Na krov je vzela nekaj premega in vode, nakar je včeraj zopet od-plula. Bolgarska vlada je vse p j trebno ukrenila za slučaj, da bi se pojavili ruski uporniki v luki, ter odredila, da se imajo takoj, ako bi bilo treba, tudi s silo razorožiti.
Minsk 6. julij*. »Bjeloruski Vjestnik" poroča, da je guverner Kur lov dovolil, da se smejo v varšavskem letnem gledališču vršiti predstave v poljskem jeziku; v drugih glediščih pa bi se naj poljske predstave vrstile z ruskimi. Takisto se je tudi dovolilo, da smejo imeti trgovci napise nad prodajalnami v poljskem je ziku.
Berolin 6. julija. Posadka ruske trdnjave Kovno je odpovedala pokorSČino. Rav-
notako so storile obmejne garni zije v Ejdkuoenii in Virbahnu.
London 6 julija. Tukaj kro/: vest, da je ruska vlada naprosila nemško vhdo za pomoč za slučaj, da bi se punt mornarjev razširil na Kronstadt, ker bi od tam pun tarji lahko obstreljavali Petrograd
Rim 6. julija. Vzdržujejo se z so trdovratnostjo vesti, da bo papež Pij vendarle zapustil Vatikan in odšel na letovišče v Castel-gan dolf o
Milan   G.   julija. Včeraj divjal nad mestom grozovit vili.u ki je   ruval   drevje   in odkrival strehe. Ves  promet  se je moral ustaviti. V Musocu je podrl vihar tovarno. Pet delavcev je ubitih sedem pa ranjenih.
Gdansko 6. julija. V Saleku se je zastrupilo 100 oseb, ker so pili nepripravljen alkohol. Od teh jih jo 10 že umrlo, okoli 50 pa jih je v smrtni nevarn:sti.
Rusko-Japonska vojftft, Petrograd G julija. Generul L i ne vi č poroča: Na mandžur-skem bojišču je položaj neizpre menjen. V Koreji so pji naše čete stopile v ofenzivo in osvojile Po-puance in več drugih vasi.
Najnovejše vesti nam niso došle, ker je pretrgana telefonska zveza z Dunajem
.Ki
j*#/. <
#•/• «•/. VI. Viti ««',• •Vi *•/.
••a
•v.° *'/,•
"v
4V.°
4'/.°,
4V,
vu
•#/c
n ■
4V
napravijo. J^pžo
belo in nežno.
Dobi se povsod.
jc. n
-ova
bo za odrasle kakor za otroke najneži [Babi starosti Imvvnssaasi £i«tiio. Z na
uspehom ga rabijo znane avtoritete, kak'rj prof. dr. Hebra, Schauta, FHUnrald, K in Gustav Breus, Schandlbauer itd.  f>''..
tDelJ
j
prepričanje
Ove
da Bta lekarnarja
Thierrvja balzam
centifoiijsko mazile
nedesežno uspefcno sred stvo za vse notranje bo lezni,   influenco, katar krč in vnetje vseh vrat, telesno slabost, m, I prebave, za rane, bule ii peškodbe.   Pri   nar ' balzama ali pa na posebej se poSlje ■ knjižica o tisoči original nih zahvalnih pisem kot domači svet va 12 majhnih ali 6 dvojnatih   steklenic bal zama 5 K, 60 majhnih ali  30 dvojnatl-steklenic 15 K. 8175-91
2 lončka centif-jlijskfga mazila 3 60 I1 franko z zabojčkom. — Naslov: lekarnar A Thlerrv v Pregradi pri Rogatcu Ponarv in prodajalce prenaredi) bom sodno 11 doval.
Proti pratiajeai. luskina* in izpadanju las
deluje nnjbolji© priznani«
TaDU8-Gliiflifl k -
5
6 #
M ti
katara okr^pruj^ Un»mV, ot2**lra* ujuje ftualte in |irrprrr«J« l/.g»a
t Htel^leitleA z kihvu<Uui 1 H.
Razpošilja     z obratno poŠto ne manj ki d\.. steklenici.
Zaloga  vreh preizkušenih zdravili medic, mil, medicina!, vin, specij^ ^ui tet, najfinejših parfumov, kirurgičnir obvez, svežih Mineralnih vod i. t i
Dsi le   na Butana Lsust^
v Ljubljani, Resijdta cssia št!
oo-og novozgrajenega Pran JcSassesj i jnbil mofita 21
Zdravilski
konja
zajamčeno prUtut vinski destilat po< stalnim kemiškii nadzorstvom.
Destilerija
Camis l M
Trst-Barkovlje
Vi staklenica I 5—, V, M klanici K 260. — la prodaj t ooljiiB traovioaa. M
1
'ar
tac la
8^0$L
Borna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani
Uradni km ral dan. bora« 4. Junija 1905.
iS i!c
vi*
ffmloibeal papirji.
majeva renta ••*-•«
•rebrna renta.....
iTBtr. kronika renta    . .
m   alata       .      . . ogrska kronska  „   .   . .
•    alata      m   .   . . posojilo dežele Kranl&k« . mfk P°wjilo mesta Spljet .
!•/,•/, . • 2»«*** • 4: * boB.-here. iel. po«. 1902 ti * Ježka dei. banka k. o.
f e    ■      b      1»    P •• |i;f«^ aat. pisma gaL d. hip. b. 4«,fl0 peit  kom.  k.   o. a.
l0°/0 pr.......
«a«t. pisma Innerst. hr.
,      a     ogrsko oen. dei. hr.  .   .   .   .   . .
s. p is. ogr. hip. ban. . obi.  ogr.  lokalnih že-
leinie d. dr.....
a obl. češke in d. banke . I«. prior. Trst-Poreč lok. žel.
I« prior. doL. šel.....
jt s juž. leL knp. Vi l/t • ; , ■ , aTst poa. aa žel. p. o. .
Sročite.
Srs&ks od L 18601/, .   .   . .
1864 .....
4!,° 4'
1 a
sem.
a 9
tiiake ..... kred. I. »misij)
. H. ogr. hip. banke . . srbsko a trn. 100*— tnrsks
Sasilika kreditna iBoaiolke £ri£oTsk» yBblj»nsko ATit rod. kriša
Ogr.    » a gađolfoTe gaiebursk« Dssajsko kom.
srečk t .
jažn* želecnie« .... Drisme železnice    .   . . atj^.-ogrske bančna delnite Lntr. kreditne banke   . .
Ogrske       „        B       . . iiTBOstenske » premogokop ▼ Mostn (Brox) iipimke montan .... Fraske žel. indr. dr. .   . . Si3S-Mnranyi   ,   .   . * TrboT^ske prem. dražbe AtbIt. orožne tovr. dražb* . Cel k« sladkorne dražbe . .
Ontf
100S& 100-30 10045 119*35
97 05 117-40
99-50 100-60 100 — 100*70 100i5 100-25 10075
1C6 50 100-60
100- 25 100 —
100*— 100*75 9990 99-60 318 —
101- 05
191 — 293 60 166 30 3C6 — 303-75 269 — 103 — 141 26 26 — 477*— 7S-25 88 25 S6--55 — 35 50 54*— 74 — 537 -
85 60 «71 — 1639 — 567 50 775-75 246 — j «56 — ! 627 75 8667 — hbO-— 274 — 676*— 167-50
BUgo
100*65
100*50 100*«5 119*66 97-25 11760 101*— 101<60 100*— 101*70 100-56 100*65 101*75
10750 101*60
10065 100-90
101* 101*76
100'—
320*— 102 —
193-295 60 168 30 312 50 309 75 275 50 107 — 142 25 27 — 4S4-50 84 25 94 25 70 — 66*— 36*50 68 — 78-— 643 50
86 60 672 —
1649*--668-60 776 75 246*20 561-50 6S8 75
8667- — 651 — 278 — 581 — 17i —
11-35 1914 23*56 2404 117 60 9b 85 263 75 S —
V alate -
C. kr. sekin ....... 11*31
80 franki......»   . 191*2
50 mark«........1 23*49
8o*»ereigas   . ....., 23*96
Mark«.........t 117*40
Laški b*nko*/di ...... 96 66
Bnbtfi......... 263 —
Deiarji.........J 4*84
Žitne cene v 8udimpe£tf.
Dne o. junij« 19C6. Teraiiin.
Pienioa sa oktober .   .   .  „ 100 kg.
Pšenica  „ april 1»06   .   .   „ 100 „
oktober .   .   .  „ 100 -
jul«    ....  B 100 ,
maj 1906   .   . „ 100 „
oktober  .   .   .  „ 100 „ BffsfcstV. 6 vin. višje.
Meteorologično poročilo
Višin« u»d morjem 806 8.    sirecLaJl Kritimi tlak 786-C *
(orana ■
Oves
1580 16 22 1280 14'94 10 66 11-48
y. zv.
!7 rj.
734 0 732 3
2, pup. 730 1
806 32 0
8l. jUg
al. svzh. sr. jzah.
jasno
jasno jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 26 5;
•rmsie  19 4c. — Padavina 0 0 nun
obei klavir
dalje cinkograf in hektograf
8e zaradi selitve proda za ugodno ceno.
Kje — pove upravništvo „Slov. INaroda". 2152—1
e
vešč poučevanja na vseh tamburah se sprejme takoj, da bi poučeval tambu-rasko društvo. 2150-1
Ponudbe naj se pošljejo pod MTam-buraško društvo" poste restante, Bohinjska Bistrica, Gorenjsko.
V najem se odda po javni dražbi
posestvo
rn ti
i*egorja Stanonika hiš. št. 145 Rožni dolini pri Ljubljani, ki ob sega 2073 m2 s pritlično  hišo, dr-arnico in šupo
nedeljo, dne 9. julija t« L
ob polu 9. uri dopoldne
lica mesta. Sprejemajo   se  tudi  ponudbe za aorobno prodajo zemljišča s pogojem, * se ponudba t 8 dneh ali sprejme pa odkloni.
Dr. Papež
1—1 upravitelj konkurzne mase.
izurjena v trgovini z mešanim blagost se sprejme pod ugodnimi pogoji takoj ali pa do 20. t. m.
Ponudbe pod 9kšt. 50" na uprav ništvo „SJov. Naroda4*. 2147—1
ŠOLA
•dina in najboljša za samouk na citra.
Popolna samo S K. Uspeh siguren. RaLek-tantom se dajo svedočbe po dovršenih naukih. i«Jll»aaa-aa\ krasnih In prl-IJuliiJrnlH prMinl mm *>ltre, a pride-janim tekstom: a) 85 slovenskih in hrvatskih 4 K.t b) 100 nemških 3 K BO vin. S poŠto 50 vin. več. Preglede doposlje prof. «ST*n»aala» sloi*09 Dunaj 111 4 listu p t-mtrnumr 144, 2133
V najem se odda
ali pa tudi pod ugodnimi pogoji proda ▼ prijaznem kraja tik okrajne ceste ležeče in v prav dobrem stani se nahajajoče malo    } ^
z gostilno
lepim vrtom, kegljiščem in dragimi zraven spadajočimi poslopji, pol ure od daljeno od želez, postaje.
Kje — pove upravniitvo „Slov. Naroda-. 9144-1
odvajalna
k LEKARJA PICCOLI-JA
f v/LJUBLJANI
j pospešuje prebavo in odpertje It e I esa.      Cevk brezplačno.
I steklenica 20 vinarjev.
9 Naročila proti povzetju. 1521
Pozor, drožisti
galanterijske trgovine!!
Odda ae za Ljubljano
ali vso Kranjsko proti točnemu računu
edina prodaja
iz nemščine v slovenščino ter
sestave inseratov
oskrbuje po  zmerni ceni v tej stroki izvežban uradnik. Kdo, pove upravništvo „Slov. Naroda". 3266—6
Muhe so zopet sitne!
Njih pik je često smrtonosen! Varujte sebe in živino!
Edina izdatna obramba je ameriČanski
2148—1
„Tanglefoot
in 214
„Diamond"
List velja 10 vin. povsod. Glavna zaloga za Kranjsko:
Edmund Kavčič
= v Ljubljani. =
ff
ognja prostih
2149
šaljivih smotfc
za parfumovanje ustne sape in antiseptično čiščenje ust.
K c:i ekran t je, ki bi prevzeli prodajo gorenjega predmeta, naj se oglasijo ustmeno ali pismeno pri potniku Gustavu Stein v hotelu „pri Slonu"
sobna štev. 32, in sicer: danes, v četrtek od 5.—8. ure zvečer in jutri, v petek, od 8.—10. ure dopoldne.
Avtomatske pasti na veliko
za podgane gid. 2 —, za misi gld. i 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noči. ne paste duha in se same nastavijo. Past za Sčorke „Eellpse" ujame na tisoče ščurkov v eni noči; velja gld. i*20. Povsod najboljši uspehi. Pošilja proti povzetju J« Sehiillrr, DubimJ 14, Kurzbfsueraiftsse 4. Nebroj priznalnih pisem. 2636-lb
1361-6
Edino izvrstno sredstvo za okrepitev in ojačenje, ki ga mnogi zdravniki, kakor govore zahvalna  pisma,  rabijo v svoji lastni rodovini ob telesni upadlosti, bledičnosti, slabokrvnosti, nervoz nosti, slabosti itd. Posebno za izpolnitev telesnih oblik, se obnaša nCUDTflf krepčalna moka,  izborno.   V 6 tednih  30 funtov konstatirano.  ..UlIiIU I Ut 11 najvišjih odlik, tudi Grand Prix.   Dokazano, da presega vsa
druga živila. Orig. zavitek za 14 dni samo K 2*50. Razpošilja centrala
BALZARj Dunaj III.! Hauptstrasse 50.
Zalogi v Ljubljani imata Anton Kane, drogist in Marija Remškar.
Ces. ki. avstrijske državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m pono« obodi i vlak v Trbiž. Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ino most, Monakovo, Ljubno, cea Selathal v Aassee Solnograd, čez K'ein-Reifling v Stevr, v Line na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjntraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob 7. ari 5 m zjntrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubno, Danaj, eea SelzthaJ v Solnograd, Inomost, čez Kiein-Reifling v Line. Budejevice, Plzen, Marijioa are, Heb Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipbko. čez Amatetteu na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlat v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno Selzthal, Danaj, Solnograd, Inomost, JBregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 16 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob neaeljsh in praznikih. — Ob 3. ari 6$ m popoldne osobni vlak *r Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr. Line, Budej2vice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. vLjubljana-Linc-Praga direktni vos I. in II. razr.), Lipsko, na Dona] čez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobn* vlak v Trbiž. Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. in II razreda) PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 a zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 2'.i m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljnbljana direkt. voz i, II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Aassee, Ljubno, Celovec, Beljak Ob 7. ari 12 m zjntraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vlak z Dnnaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Mari j ne vare, Prago (Praga Line-Ljubljana direktni vos I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariš, Ženevo, Carin, Bregen«. Inomost, Zeli ob Jezera, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmoher, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Ino mosta, Fransenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Lipakega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic, Linca, Ljabna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9, ari 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 ari 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki r Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak Is Novega mesta i» Kočevja, ob z. uri 32 m popoldne iz Strate, Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob 8. uri 36 nt zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. xm 28 m zjntraj, ob S. uri 6 m popoldne, ob; 7. sri 10 m sveder. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. koL IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob C uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči sam' ob ledeljah r praznikih. — Srednjeevropaki čas *e aa 2 min pred krajevnim časom v Ljn »i    >. 9079
Več dobro istujenih
, sprejme takoj v dela 2143—1
Joalp Kol man, čevljar na Bledu itov. 71-
Služba
občinskega sluge
v Ribnici Je sa oddati.
Plača po dogovora. — Prošnje je vlagati do I. avgusta letoa.
Županstvo Ribnica
dne 2. julija 1905. 2114—2
Za tujce!
Odda se novo napravljeno poslopje s 16 mebliranimi sobami in s kopalno sobo. Kraj je jako romantičen, izleti na vse strani (Vrata, PeriČnik, Triglav, Rožica, Kepa itd.) Posebno je pripraven ta kraj za hribolazce, ker je oddaljen samo 10 minnt od postaje. Na razpolago so vozovi, vodniki kakor tudi v gostilni nov klavir. Za p. n. tujce dobra kuhinja in pijača, točna postrežba, solidne cene.
Za obilen obisk se priporoča vdani
Ivan Janša
gostilničar (po domaČe Železnik)
Dovje, Gorenjsko. 2071—5
Učenec
14 let star, idrav, Tri'scTracl iiučil aljnčarstva ali mizarstva. 2125 2
Več pri županstvu na Bladu.
Učenca
krepkega in iz dobre hiše, sprejme
IVAN JAX in sin
zaloga koles. 2118-2
Sprejme se takoj
pisarniški vajenec
1 zmožen slovenskega in nemškega je-I zika z lepo pisavo. 2111—2
Ponudbe na upravniStvo „Slov. 1 Naroda- pod „W. K. N. 6".
I
V najem se odda takoj v
■ ■
z iganjetočo:
Naslov pove upravništvo „Slov.
I Naroda".
2139-2
V B
BI
Ženitev.
Trgovec na deželi v jako prometnem kraju, 24 let star, se želi seznaniti z gospico primerne starosti, ki je trgovska pomočnica in sposobna samostojno voditi trgovino z manufakt. in spec. blagom. Želi se 6—8000 K gotovine. Ozira se tudi na prav mlade vdove brez otrok z gotovino od 10—12000 K in pa na gospice od 26—30 let. Ako bi gospica ki bi se oglasila, bivala v Ljubljani ali kje v okolici, se lahko predstavim osebno. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne s sigurno tajnostjo, naj se pošiljajo npr. „Slov. Nar.u pod Šifro „Ženitev". Na ponudbe brez priložene fotografije se ne ozira. 2141—1
O
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah F»   HITI   1433 ic
DEPred. škofijo št. SO.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
V šolskem letu 1905 6 se na inomoški trgovski akademiji otvori s
a) štirirazredna trgovska akademija, združena s pripravljalnim tečajem. Vpisovanje
15. in 16. septembra 1905. 1) dvorazredna  trgovska eola za dekleta.   Vpisovanje dne
18. septembra 1905. č) komercialni   strokovni   tečaj za srednješolske abituriente
Vpisovanje 30. septembra 1905.
Podrobnejša pojasnila daje
1772-3 ravnateljstvo
inomoške trgovske akademije.
Naznanilo.
Na mestni realki v Idriji se bo vršilo vpisovanje ueeneev v I. razred dne
O. julija 1905
iz j eni i-ima tudi še IO. in IL julija t. L oziroma dnn
IO. I septembra 1905.
Uoenei n»j  prtn?80 e a*»*boi rojstni (fe**«»tn>) Hat in Snlako itpri$«*valr\ Sprejemni izpiti bodo dne 15. julija t. I. oziroma dne 16. septembra t. I. ob 9. uri dopoldne.
V pripravljalni razred «e bodo vpisavali ucenoi dne 14. septembra 1905. leta.
Na m^atr.i re*lki v Idriji ni niti šolnine, niti vpisnine.
Ravnateljstvo mestne nižje realke v Idriji,
dne 3   ul«»» 1905. 2126—3
V kafe-restavrantu „pri ZAJCU"
-       na vogalu Rimske in Bleiweisove ceste "
se vsak dan točno postreza z okusnimi jedili in priznano 1 najboljšimi vini, poleg tega pa se dobivajo vsekdar kot
posebna specialiteta
dolenjski raki in fini cviček 11 ,r iz Gadove peči
Toči se vedno najbolj priljubljeno sveže pivo.
Jfa razpolago je prijazen senčnat vrt.
1
2066 2
Priporočam se za vsestransko blagonaklonjenost s spoStovanJem
Avguštin Zajec
restavrater.
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
rodmžniga v CELOVCU.
vae vrata rent, aaatavnm piaem, prijoritet, komunalnih obligacij, areCk, delnic, valut, novcev
in devis.'r~
Pre^
Akcijski kapital K z,ooo.ooo•-. Rezervni zaklad K 200.000
■ Ihhsftaji nji a-daja* m vraaaitii aisirk
jjfeo^jtoe papirje in !uje sapale kui
vnovCnje sapale tnpone. Vinkuluj« in devinkuluja
SBawavr-ia.3*» mrmAlmm proti *vo|auik« tenitninske kavcij«.
tu
Podruanion v 5PLJETU.
Drnarnr vloaje eprcjrnaa
v tekočem računu ali na vlozne knjiaioe proti ogodiiim obreatim.  Vloženi denar obreetuje od dne vloge do dne vadiga. S—77
' Promet s čeki in nakaznicami.
G%G
5 kron in vec zaslužka na dan!
Družba pletllnlh strojev za domače delavce.
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi.
THOS.  H. AVIIITTICK Ar Oo.
Trst, Via C*moanite 156. 1962—7
fi 11 1 I T 1 lil H f I T 1 ii f T i 1 r t ■ 11
Krojaški salon za gospode
ai4ts-i
Ivan Magdić
v I > j ml >1 j ji ii i. na. Sta.r'oiifi?:xr»«**ii »tov. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozomskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
^♦♦^»»^»♦»»e^************ajaja^ear^aajaiaajaaaja^aajiaie aaaajajej#ajaaii
i
Zima in morska trava
fSP"* po najnižjih cenah
v špeceri j t*-* U i trgovini
Antona Ječminek v Ljubljani
na Sv- Petra cesti štev. 14.
1724—7
x  A   ^  ^   1   4 A
*t» «T» «v» #T» Wf» «y»
SSS ®ra <e r* ^\
... .j» -v     —.
•i«   .. * »**   •..   ., *  »rs *j» * *
mm
Zobozdravnik
srdinir? vsako ssboS
w
-»m
v hotelu „Louisenbad".
Zaradi prezidavanja je prodajalmcar knjigarna in trgovina s papirjem
J. GiOtlltni nasta-njena v isti hiši (Jttestni
trg štev* 17) za vodo
skozi dvorišče na
desno.
2146—1
-ŠT
-jFr-'đi
9  LEJ"i^*SaVijt5 '-i
Poslano
cenjenim gg. šolskim nadzornikom in učitelj-stvu, slav. okrajnim in krajnim šolskim svetom na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem.
Ker se zadnji Čas vsiljujejo na za merodajne faktorje žaljiv način terorizma
šolski zvezki
*
od neke firme pod smešno pretvezo boljših izdelkov in nižje cene kot konkurenčni proizvodi, prosim, da se i moji izdelki Šolskih zvezkov pri novi vpeljavi vzamejo v presojo, ker je moje jamstvo za najboljšo kvaliteto potrebnih snovi in oblike šolskih zvezkov najmanj toliko veljavno, kakor konkurenčno.
Z vsem spoštovanjem
8124—2
trgovine s pieelnim In risalnim orodjem, zaloge in izdelovenje šolskih zvezkov
v Brežicah.
Stanovanja
obstoječa iz 3 in 5 sob, se oddajo v najem v novih stavbah v Dalmatinovih ulicah.
Povpraša se v Šelertburgovih ulicah št. 6, I. nadstropje, pisarna Deghenghi. 2129—2
rmr-
Cgjl L»t«M0vijeno leta 1842.
t iRKOSUKARJA. SL1K4RJ4 *J
1NATISOV iN OKBOV   1397 f BRATA EBEKLl
V^a cesta it. 6. ^ lice št. 6 = *\
farni ženul
Za v Bako rodovi no važno ,'ilustrovano knjigo o premno gem blagoslovu z otroki raz pošilja s prepisi več tisočev eabvalnih   pisem   tajno a*. OO h v avstr znamkah, eospa A. BAUPA Beiolin S W 82C J
3{rasno izbero
l^enfe^eije
za dame m deklice
X
kafcor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. ČL 28 1» r I p o r 11 f a
kos Sckler
Ljubljana
Sjiitalske ulice štev. 7.
x
X X X
X
X X
X
X
X^^^X^O^^^XXX^bO<XXXX X
Solidno blago. £  Nizke cene.
)Č<XXXXXXXXXXXX>^^ X
Le malo časa
se prodaja zaradi opustitve trgovine 172-37
vse blago
pod tvorniško ceno
v modni trgovini
Rudolf Jesenko
Stari trg št 13
r
NOVO!
Ivan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovora Cankar reagira na znano kritiko o svojem dela „HiSa Marije Pomočnice41 in brani nvoje umetniško staliice. Izza Prešernove „Nove pisanje" ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v sloga in jezika« ni treba poudarjati Knjiga je izšla v elegantni opremi, a izvirno risbo na naslovnem listu. 23—75
Cena: bros. S K; po poŠti 9 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v; po poatitfK 30 v.
Založništvo
£• Schwantner
v Ljubljani
Prešernovo ulloe it. 8.
Milostiva gospa
Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav
1683-18
Prve ljubljanske
vele pražarne za kavo?
Ljubljana
1 Dvorski trg št. 3
I
modno blago
II:
zaradi pozne sezone
po jako znižanih cenah.
lili
m
Proti debelosti!
Nov na^iii notranjega in zunanjega zdravljenja debelosti, brez porabe zdravil in brez premene hrane ali načina življenja.
Da postanete vitki
Ural milo.
in si obenem utrdite zdravje rabite samo
N č več debelih teles, nič ve3 krepkih bokov, ampak mladostna vitkost, fcarmonska rast in graciozna oblika stasu brez lzpreme-nitve načina življenja. Preprosto prijetno zdravljenje brez vsake nevarnosti Hrane ni treba preminjati. Ni zdravilo. P irodni iz-delea, ki zdravju ne škodi, za kar jamčimo. Prirodm učinek. Deli telesa, ki se umivajo z Ural milom, izgube tolščatost, zmanjša se debelost in polepša stas dam, moš«ih in otrok. Na tisoče hvalnih priznanj. Ural mHo obsega dobro izčiščen zeliščni Izvleček, ki stopi v koži nabrano tolščo, na da bi škodoval zdravju, kakor se to godi po neprestani porabi tako-zvan h notranjih ,,zdravil" Ural milo stane z natančnim navodilom v velikih kosih po 250 gr en kos K 4 —, 6 kosi K 10—, 6 kosov K 16' ,12 kosov K 60— po povzetju, ati če se pošlje, denar naprej. Od 3 kosov naprej franko. Naročila naj se naslavljajo na glavno zalogo IS* 6 - 2
M. Feith, Dunaj, VI., IVhriahiiferstrasse 45
Zaloga koles
486 30 in motorjev
iz znane tovarne J. Puch v Gradcu. Z dveletnim Jamstvom.
FRANC ČUDEN
urar in trgovec v Ljubljani
Prešernove ulice, nasproti franč. samostana Filialka: Mestni trg, nasproti rotovža.
Drugih vrst kolesa od K120 — dalje.
===== Z enoletnim jamstvom. ============
Velika zalaga šivalnih strojev.
Genovnikl  zastonj  in  poštnine prosto.
Naznanilo.
Podpisani si dovoljuje udano objavljati, da je z dnem 1. julija 1905
prevzel slaroznano „trgovino £. Jttahr v Cjubljani, Židovske ulice z vso zalogo blaga.
Vsled ugodnih kupnih cen se bodo začetkom počitnic in potovanja na deželo vsi predmeti, kot:
toaletni, pisalni,  potovalne potrebščine
i. t. d« po jako znižanih cenah razpečavali, dokler bo kaj zaloge.   — Med prevzetim blagom je tudi
večja partija konjaka,  pristnega jamaika-ruma, čaja ter esence za punš.
K prijaznemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavi ar.
Ini*r"i iu nek „Narodne bakarna'