btaja vaak ietrtek h velja i poštnino »red in t Maribora ■ pošiljanjem na dom it eelo leto K 4.— j» pol teta n 2.— n 6etrt teta „ L— Hsročnina m pofflja ■pravnlitva t tiskarni ff. Cirila, koroike «lice hžtv. 6. List se poiilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva do-Mvajo list brei posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi dob4 »o v tiskarni in pri gospoda Novak-u na ▼elikem trgu po 10 k. Rokopisi se ne vra- iajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačttf« od navadne vrstic«, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 li. Inserati se sprejemajo do srede opoludne. Stev. 15. V Mariboru, dne 9. aprila 1903. Tečaj XXXVII. Velikonočne misli. Spodnještajerski Slovenci ne moremo uživati s posebnim veseljem letošnjih velikonočnih praznikov. V celem našem političnem življenju nismo dosegli mnogo uspehov, pač pa smo v marsikaterem oziru ostali na slabem starem stališču ali pa celo nazadovali. V naše urade prišli so zopet novi tujci, dočim se morajo sinovi spodnještajerskih slovenskih starišev potikati po drugih deželah. Mlademu slovenskemu naraščaju v sodriijski službi je za dolgo časa zaprta pot za avansiranje, ker se je vrinilo v sodnijsko službo tudi vse polno nemških ljudij, ki se nauče komaj par besedic slovenski, a so že sposobni za uradovanje med nami. Na gimnazijah se nastavljajo učne moči iz severnih dežel, domače pa potiskajo na jug ali v nemška mesta. Na ljudskih šolah se niso hotele nastavljati moči, ki so bile slovenskega pokolenja ali mišljenja. V Mariboru se je ustanovilo nemško žensko učiteljišče, kjer pa se bodo fanatična nemško nacijonalna dekleta usposobila tudi za pouk na slovenskih šolah. V bodočnosti nam torej preti še hujše po-nemčevanje v našem šolstvu. Vprašanje glede samostalnih slovenskih celjskih gimnazijskih razredov še je vedno v nevarnosti, da se neugodno reši. Mnogokaj so zakrivili tukaj slovenski možje sami, in prišel bo čas, ko bo jih narod moral poklicati na odgovor ter odstraniti. Vprašanju zaradi slovenskega učiteljišča se posvečuje vse premalo pozornosti. Predvsem bi bila poklicana učiteljska društva, da se zavzamejo z vso vnemo za stvar. Ljudske šole so za naš narodni obstanek največjega pomena. Ponemčujejo se vedno bolj, a mi si ne vemo in nočemo pomagati. V držav, zboru sicer se trudijo poslanci kolikor mogoče za svoje volilce, a oe ničesar ne dosežejo, krivi niso tega sami. Vlada je popolnoma odvisna od nemških strank in si ne upa ničesar storiti, s čemur bi razžalila nemško prenapetost. V deželnem zboru pa se naši poslanci niti pri proračunski razpravi ne oglasijo k besedi. Letos bodo v nekaterih krajih volitve v okrajne zastope. Take volitve se morajo leta in leta pripravljati. Nemci to tudi store, Slovencem pa se zd( škoda napora in žrtev. Ni nemogoče, da izgubimo letos na novo kak okrajni zastop. Nemškonacijonalna «tranka se po Spodnjem Štajerskem pridno organizira, tu si ustanavlja okrajne odbore. Mi Slovenci nimamo take organizacije, čeprav smo je mnogo bolj potrebni. Ia če je kje občinska volitev ali druga volitev, ni vsled tega — nikogar, ki bi stvar vodil in nadziral Žalostne so naše slovenske razmere na Spodnjem Štajerskem. Povsod po svetu se opazuje velikonočno navdušenje. Mi nimamo povoda, da bi veselo klicali: Aleluja! »Marburger Zeitung« nas Slovence imenovali »narod morilcev, roparjev in ljudožrcev«. Temu nečuvenemu razžaljenju slovenskega naroda kar najodločneje ugovarjamo podpisani mladeniči župnije Sv. Benedikta v Slov. goricah ter vsemu svetu očitno izjavljamo, da smo pošteni slovenski sinovi poštenih slovenskih starišev. Ako je sploh kateri slovenski mladenič hodoben, pokvaril se je v mestih, tovarnah in rudokopih. Lastnoročni podpisi. Ferdinand Geratič, Frane Žižek, Anton Ploj, Jakob Ernest, Janez Kurbus, Jakob Fekonja, Pavel Hdjnžič. Franc Vemgerl, Ferdinand Rajter. Anton Lorenčič, Anton Mlinarič, Ru-doif Zemljič, Fnc Merčmk, Jakob Žnuderl, Ivan Z žek, Mat ja L >rbek, Fiorijan Hajnžič, Franc Roškar, Franc Rajšp, Franc Vajngrl, Franc Kraner, Alojz Močnik, Janez Paurič, Janez Ž žek, Anton Bresnik, Peter Zemlič, Ignac Zemljič, Franc Caf. Sv. Benedikt v Slov. gor. 6. apr. 1903. Slovenski fantje! Iz Sv. Benedikta v Slov. goricah smo dobili naslednjo izjavo: Kakor poizvemo iz »Slov. Gospodarja« in »Naš. Doma«, so mariborski Nemci v Državni zbor. Dunaj, 7. aprila 1903. Proti dvoboju. V zadnji številki »Slov. Gosp « smo povedali, da je bila večina poslanske zbornice nezadovoljna z odgovorom, katerega je dal deželno brambovski minister grof Welsers-heimb v zadevi prisilnega dvoboja med vojaki Zato je sklenila poslanska zbornica, da se v bodoči seji, to je bilo 3. aprila, ki je zadnja pred velikonočnimi prazniki, začne Listek« Ob Veliki noči. Maribor, dne 7. aprila. Mlado toplo solnce se nam smeje z neba. Gospe m gospice že odpirajo solnčnike, da jim solnčni žarki ne potemnijo belih ličic, gospodje in gospodiči pa potiskajo klobuke na čelo ter leno mežikajo izpod klobukov in se na ta način branijo proti vedno bolj vsiljivemu solncu. Krasna spomlad s toplim soln-cem je namreč prišla v naše kraje in se nastanila med nami. Velika noč se bliža. In nam, ki nas je usoda zanesla proč od domače hiše, a nam še pustila tamkaj drage stariše, vzbuja se ob tem času neko staro hrepenenje z novo silo. Naša duša hrepeni ob tem času bolj ko druge-krati po stariših, po domačih poljih in livadah in po domačem obnebju . . . Vsakokrat ob velikih praznikih nas vleče srce tje, kjer še najdemo svojce, kjer še najdemo nas ljubeča srca. Kako hudo je velike praznike prebiti v mestu, kjer si sam in zapuščen! Ljudje hitijo mimo tebe veselih ter srečnih obrazov. Le tuintam te kdo začudeno pogleda, kakor bi te hotel vprašati: Kaj hodiš tako sam in otožen okoli? Ali nimaš nikrgar, da bi ž njim veselo obhajal praznike? . . . Pač, imamo še stariše in k njim nas vleče srce! Vi otroci, ki vedno živite pri svojih roditeljih, vi ne poznate te moči, ki nas vleče domov k našim še živečim starišem. To je moč nepremagljiva, silovita in ah, tudi tako sladka . .! Še par dni.....in pri njih bomo! Za dom pa se je treba čedno opraviti! Vsak izmed nas si oskrbi v to svrho novo obleko ali poišče vsaj najboljšo. Ne radi nečimur-nosti, mi moški vendar nismo nečimurni, ampak razlogi so celo drugi. Bil sem vkljub temu, da sem dvanajst let dihal šolski prah po mestih, v žalostno slabih gmotnih razmerah, čeprav sem živel skrajno skromno in se odrekel celo razvadam, ki sem si jih smel v šolah dovoljevati. Obiskal sem doma stariše. Mati pogleda mojo suknjo, obraz ji postane resen, in vpraša me: »Kako živiš?« »Mati!« Zabolelo me je to sumničenje in pogledal sem ji odkritosrčno v oči. »Potem pa se ti slabo godi?« »Slabo, mati!« In njen obraz je postal žalosten. Še par dni ... in pri njih bomo! Kaka radost, ko se zagledamo, ko se pozdravimo pod domačim krovom! Mi otroci s kmetov sicer nismo vajeni, da bi se oh;ema!i in po- ljubljali s stariši, kadar se po dolgem pre-stanku zopet pozdravimo ali kadar se poslavljamo. To je že v naši kmetski odgoji, da se na zunaj kažemo bolj trde, a srce, srce____Ko pridemo k starišem, jim podamo roko ter si pogledamo oko v oko, kdo bi mogel izraziti v teh trenotkih našo notranjo srečo? Dobri, ljubi stariši, naša srca koprnijo po vas in neizmerno srečne se čutimo, ko vas zopet zagledamo! Kako se človek spreminja! Bili smo še otroci in živeli smo pri stariših. Naša srčica so imela takrat še majhne želje! Mi vaški otroci smo čakali vsako leto Velike noči z veliko nestrpnostjo, in kaj mislite, zakaj? Stariši so nam pravili, o Veliki noči se blagoslovi zemlja in takrat smemo začeti — bosi hoditi. Ah, otroška leta! Da smemo hoditi bosi, v tem smo nekdaj videli in našli srečo! A sedaj? Smehljamo se otroškim in otročjim hrepenenjem, ki so se nam tako lahko izpolnila, a... srečni nismo! Nobena naših želj se nam ne izpolni več. .. Ljubi stariši, zopet je prišel čas, da po-hitimo k vam! In kaj nas vleče tako k vam? Vaša zlata srca, vaša ljubezen do nas, po tem koprnimo, to hočemo zopet uživati. Prijateljsko srce za prijateljskim srcem nas zapušča, vi nam ostajate neomahljivo zvesti! Povsod nas prezirsjo in celo sovražijo, vi pa fStf&r' Današnji list ima „Naš Dom" kot prilogo! ^(S razprava o ministrovem odgovoru. Ostro so prijemali poslanci Wagner, Bianchini, Pollinger in Grabmayer ministra radi odgovora. Predno se je sprejela nova brambovska postava, je minister obetal vse mogoče olajšave v vojaških bremenih; zdaj o tem nič več ne ve. Dr. Tollinger ga je hudo ožigosal, da se upa neresnico govoriti pred poslansko zbornico. Znani ukaz vojnega ministra, da vojaki ne smejo pristopiti k društvom proti dvoboju, se je tajno izdal, to je: ni se smel vsem očitno naznaniti. Minister pa trdi, da ni res, da bi se ne smel objaviti. Dr. Tollinger je pokazal pismo, na katerem je bilo zapisano, da je ta ukaz tajen. Kakor ni v tej zadevi minister držal besede, tako tudi v drugih rečeh ne moremo verovati njegovim obljubam, je zaklical posianec Wagner. Dvoboj sta zagovarjala dva poslanca, eden izmed vsenemSke, drugi izmed nemško - narodne stranke. Ko bi se bilo smelo glasovati pri tej stvari, bi bila pač ogromna večina poslancev vstala proti ministru, oziroma proti dvoboju. A po sedanjem opravilnem redu je izključeno pri razpravah o ministrovem odgovoru vsako glasovanje. Odsek, ki pripravlja nov opravilnik, predlaga, da bo smela zbornica pri takih razpravah skleniti: »odgovor se vzame na znanje«, ali pa: »se ne vzame na znanje.« § 14. Zadnja leta sem si je vlada mnogokrat pomagala z znanim § 14, vsled katerega sme takrat, kadar ni državni zbor zbran, pa je huda sila, napraviti ukaze, katere sme sklepati le državni zbor. Leto za letom je na tak način vlada brez dovoljenja državnega zbcra napravila državni proračun, ker se tega dela ni lotil državni zbor. Na Ogrskem je to nemogoče. Če ogrski državni zbor vladi ne dovoli pobirati davkov, jih tudi res pobirati ne sme. Zato so mnogotere stranke avstrijskega državnega zbora zahtevale, da se je izvolil poseben odsek poslanske zbornice, ki naj pretresa, ali bi ne kazalo tudi v Avstriji odpraviti ta § 14. Odsek se je dolgo časa pečal s tem nasvetom. Slednjič je pa sklenil z enim glasom večine, da se odpravi ta paragraf. 13 glasov je bilo za odpravo, 12 za ohranitev. Vladi seveda to ni nič po volji, če se ji odvzame tolika moč, kakorSno je imela do sedaj. Toda predno pride ta stvar v obravnavo v zbornici, preteče Se mnogo časa. Pogodba z Ogrsko. Odsek, ki je izvoljen za pogodbo z Ogrsko, »e je pečal s to velevažno zadevo, a govorniki so naglasali eden za drugim, da je pogodba slaba, na veliko Škodo Avstrije. Predno se je začela podrobna obravnava, se je predlagalo, naj se sploh ta obravnava ne začne, temveč naj se vsa pogodba vladi vrne, kateri se naroči, da mora boljSo pogodbo z Ogrsko skleniti. Vsenemci so celo predlagali, naj se z Ogrsko ne sklepa nikaka pogodba, pač pa naj se Avstrija tesno z veže z Nemčijo. V dvema glasovoma večine se je sprejel predlog, naj se začne razprava o tej pogodbi: 17 glasov za, 15 proti tej razpravi. Ministrski predsednik dr. Korber je bil v silnih Škripcih; skoro bi se bilo pokopalo njegovo delo. A predno se pogodba dožene, bo imel dr. Korber še mnogo pretrpeti. Cehi. Zadnjič smo poročali, da volilci na Češkem niso zadovoljni s svojimi mladočeškimi poslanci, ker so le-ti privolili, da se je začela obravnava zastran ogrske pogodbe. Zdaj so pa nekateri čeSki poslanci razjasnili, da so s takim postopanjem edino pravo zadeli. Privolili so sicer v razpravo zastran ogrske pogodbe, s tem so pa vladi zvezali roke, da ne bo mogla z močjo § 14 sklepati te pogodbe. Mladočehi imajo Se vedno oblast, da zapre-čijo to sklepanje, če jim vlada ne povrne jezikovnih pravic, katere jim je dal grof Ba-deni, pa zopet vzel grof Clary. T gosposki zbornici je bil v soboto na dnevnem redu krošnjarski zakon. Pri tej priliki se je ljubljanski knezo-škof dr. Jeglič toplo zavzel za kranjske kroš-njarje ter priporočal, da se novi zakon po možnosti ozira na krošnjarstvo na Kranjskem. Dopisi. Gradec, (f Anton Vamberger.) Zopet stojimo ob grobu lavantinskega duhovnika, zopet obžalujemo izgubo moža, katerega je Bog v najlepših letih poklical iz tega sveta. Rajni gospod Vamberger je bil blag značaj, priljubljen pri prijateljih in znancih, svoji težki službi pa popolnoma na mestu; njegovo izvrstno in napGrno delovanje kot duhovnik in učitelj v prisilni delavnici v Messendorfu pri Gradcu je znal tudi deželni odbor ceniti, ko ga je imenoval pravim uradnikom istega zavoda in mu s tem plačo znatno zvišal. Anton Vamberger se je porodil v Drago-tincih, župnije S?. Jurija ob Ščavnici dne 3. prosinca 1851. Šolal se je na gimnazijah v Celju in Mariboru ter je bil tudi gojenec kn.-šk. dijaškega semenišča. Po maturi je moral iti na tri leta k vojakom. Bogoslovje je študiral v Mariboru, novo mašo je pel 1. 1878., ter kaplanoval 9 let v lavantinski škofiji. Ko pa je dobil mesto učitelja in duhovnega pastirja v prisilni delavnici, delal je neumorno med nravno propalimi ljudmi skozi 16 let. In ravno letos v avgustu bi bil obhajal v svojem rojstnem kraju petindvajset-letnico svojega mašnikovanja — pa Večni mu je ukrenil drugače. Že dolgo let ga je mučila nevarna srčna bolezen, iskal si je zdravja do raznih kopališčih, posebno rad je zahajal na Slatino, pa brez uspeha. Letos ga je bolezen posebno hudo prijela, dobil je še vodenico in 31. m. m. je izdihnil svojo blago dušo. Kako so spoštovali našega rojaka v Gradcu, pokazal je njegov pogreb, ki je bil nad vse veličasten. Blizu 25 duhovnikov, mnogo visokih uradnikov, belo oblečene deklice in nešteta množica ljudstva je spremljala pokojnika k zadnjemu počitku. Dasi počivaš daleč od ožje domovine, vendar se te hvaležno spominjamo, saj si na čast svoji domovini, saj si bil res dušni pastir v besede najlepšem pomenu. Trpel si veliko, le malo veselja si užil na zemlji, zato pa ti naj Vsemogočni da večno plačilo. Radenci pri Kapeli. Zadnjič je poročal »Slov. Gospodar«, da ;je neki piskrovez hodil s svojim »kšeftom« po našem okraju ter je na več krajih kakor slučajno naletel na ptujsko kroto. Slednjič je pa ves žalosten obesil svojo »piito« na klin in se skril v svoj kot. Zato, kakor je sam rekel, ker so njegovi sorojaki bolj zaverovani v ptujskega domotajca, kakor pa v svoje po duhu in krvi rodne brate. Tudi mi s sočutjem pomi-lujemo, pa ne piskroveza, ki je sedaj brez kruha, temveč one zaslepljence, kateri se dajo za nos in ušesa voditi od nemčurskih kramarjev. Vendar nas pa veseli, da piskrovez na svojem potovanju ni našel nobenega izmed mladine v »Šterčevo« cunjo zavitega. Tudi ni mogoče, gospod urednik, povedati, kako veselo je gledati našo mladino, ko se s celim srcem oklepa bralnega društva, kako se ob nedeljah polni bralna soba. Zakaj bi tudi ne ? Tamkaj imamo vsakovrstnih dobrih časnikov po več iztisov na razpolago. Bogato obloženo knjižnico, poučno-gospodarske in zabavne vsebine, kar bi tudi starejšim posestnikom dobrodošlo. In še več; odbor nam priredi v letu poučne shode o gospodarskih rečeh in sicer: o sadjarstvu, vinarstvu, poljedelstvu, živinoreji itd. Da pa imamo kaj zabave, nam odbor uprizarja tudi gledališke predstave, petje in tombolo. Pristopimo torej tudi posest- nas ljubite! Ah, vi ste pač naši dobri, ljubi, zlati stariši! Mi se vračamo k vam! Bodite nam že naprej pozdravljeni! Trdoglavneži. Povestica iz hribov. (Konec.) Pa sedaj se je zgodilo nekaj, kar je zadelo starega kakor strela z jasnega. Njegov starejši sin Jožef je postal vojak. Fant je bil vitek, raven in močan. Vtaknili so ga k že-lezničnemu polku, sina, katerega oče je največji sovražnik železnice. In to je spravilo Marka v grozno jezo. Ali kaj mu pomaga? Gospodje niso vprašali za njegovo mnenje in Jožef je mcral k svojemu polku. Od začetka je mladega vojaka mučila domotožnost. Ker pa celi čas vse rane, pozabil je tudi Jožef na domačijo. Ker je bil bistroumen in priden, so mu gospodje prišili zvezdico. Ko je dokončal Jožef vojaška leta, svetoval mu je stotnik, naj vstopi v železni i no službo. Za tako pridnega podčastnika bi se že našla primerna služba. Boljše je vendar imeti mesečno plačo v gotovih novcih ter biti na starost preskrbljen, kakor pa v najlepših letih hlapčevati in na stare dni stradati. Jožefu se je to dopadlo ter je pisal očetu obširno pismo, v katerem mu je razvil svoje prihodnje načrte. Njegov trdni sklep je, postati železničar in upa, da mu oče to tudi dovoli. Veseli se na skorajšnji odgovor in pozdravi vse tisočkrat. Ko bi videli starca, ko so mu prebrali to pismo. Čt^lo se mu je zgubančilo kakor hudournik, njegove oči so sipale blisk in ustni ste se mu tresli. In zagromelo je .... To je bila sreča za Jožefa, da ga ni bilo zraven. Da odgovoriti mu hoče, pa tako, da mu za vselej preide veselje do železnice. Marko sicer ni znal pisati, ali njegova mlajša hči, ki v farovžu služi, je znala. Ko je prišla v nedeljo očeta obiskat, se je morala vsesti in pisati, kar ji je stari narekoval: Ljubi Jožef! Ker Ti nekaj nameravaš, česar jaz celo svoje življenje ne trpim, dam Ti na znanje, da Te več ne poznam in da ne smeš nikoli prestopiti praga moje hiše, ako greš k prok .... železnici. Tvoj oče Marko Oblak. Pismo se je vkljub vsem prošnjam ma-ternim odposlalo. Vez med sinom in očetom je bila pretrgana. .. . * * * In zopet je preteklo kake tri leta, kar se je dogodilo nekaj, da je zopet zavrela kri v Markovih žilah. Zelezničnega čuvaja, katerega hiša stoji tik vasi, so prestavili, in na njegovo mesto je prišel — Jožef. Ni bil sam; mlado brhko ženico in cvetočega otroka, ki je komaj začel hoditi, je pripeljal seboj. Jožef je bil trdoglavnež, kakor njegov oče, in ni veliko djal na pismo, ki mu ga je oče pisal, niti se ni poskušal ž njim spraviti. Še naznanil mu ni, da je pred dvema letoma vzel v zakon pridno deklico. Sedaj pa, ko je bil doma, v njegovi rojstni vasi, krčilo se mu je srce, ako je pomislil, da se bo moral izogibati dobre matere, starega očeta, bratov in sester. Vrhu tega ga je pa žena vedno prosila in nagovarjala, naj se spravi z domačimi. Jožef se da preprositi in nastopi križev pot. Kake četrt ure pride razburjen in razkačen nazaj. Oče ga je odpravil kakor nič-vredneža in mu pokazal vrata. Staremu se je Se sovraštvo povečalo. Oče in sin sta se izogibala že od daleč. Tako je tekel mesec za mescem. Nenavadno snega bogata zima se je bližala h koncu. Solnčni žarki tajajo sneg in topel veter jim pridno pomaga. Majhni potoki nastanejo in tečejo po bregu in tu pa tam se pokaže črna pega zemlje. Voda se nabere in naraste v celo reko. Od dne do dne raste voda, pečine in drevesa neso valovi seboj ter delajo grozno škodo. Proga je pokvarjena na večih krajih in spodkopana, da je bila vsaj delj časa neporabna. Razni mostiči so n i k i, vsi brez izjeme, k bralnemu društvu. Ker dandanes je za dobro gospodarstvo razun pluga in motike potreben tudi pouk in knjiga. Le v tem oziru bo upati tudi pri nas zdat-nega napredka. Proč torej s »Štajercem«! Dobro razumimo pregovor, ki pravi, varujmo se ptujske mačke, ki spredaj liže, zadaj pa praska. Skrbimo pa toliko bolj za naše bralno društvo, da se ono razširi v mogočno drevo vedno dalje in dalje, da se pod njeno senco lahko večkrat razgovorimo o gospodarskem napredku in se lahko pošteno zabavamo, starejši kakor tudi mladina. Če pa to našim nasprotnikom ni po volji, naj nas to nikar ne moti. To je najboljši dokaz, da je društvo na pravem potu. t Odbor se pa naj nikar ne ustraši dela, ki ga čaka. Gotovo bode storil tudi v tem letu vse, da doseže svoje vzvišene namene. Le krepko naprej! Mala Nedelja. Kakor najbrž veste, gospod urednik, sem se še pred kratkim naselil v tisti zgodovinsko znameniti Rožni dolini, da preštudiram nekoliko razmere našega milega domačega okraja, o katerem vam hočem večkrat poročati. Vsak se že tukaj čudi, zakaj da sem jo ubral ravno v Rožno dolino, ker bival sem po zimi v Ži-hlovi v takozvani »Kmetovoj rudi«. Ali razmere so bile te-le: Opazil sem namreč, da se iz dimnika ondotne »fabrike«, ki stoji pod kuratelstvom Franca Oršičjaka, dim neprenehoma vali proti mojemu brlogu. Ta me je žgal po očeh tako, da nisem mogel več opazovati dogodb po okolici in to bi bilo proti mojemu namenu — zato sem se raji izselil. Tukaj imam pa srečo, nič me ne moti t tej prijazni dolini, v kateri se je začelo že vse kaj lepo mladiti. V duhu vidim, kako živahno da je začelo naše bralno društvo napredovati. Pa žalostno je tudi, da se še veliko naših gospodarjev, prepotrebnih izobrazbe, premalo briga za berilo; veliko še jih je, ki ne znajo dovolj ceniti koristi, katere se lahko dobijo s čitanjem knjig. Zato, ljubi moji, raji kakor bi svoje težko pridobljene denarje zapravljali ob nedeljah po gostilnah, naročujte si lepe knjige in časopise. — »Štajerčevih« pristašev še imamo precejšnje število, in sicer so to večinoma taki, katerim je vera deveta briga. Še vedno je slišati njih godrnjanje po krčmah med službo božjo, kakor če kedo zadene ob staro vrbo, v kateri je sršenovo gnjezdo. Ti nočejo spoznavati hinavca, ki kmeta z levico objema, z desnico pa ga vleče v grozen prepad. Zato prosim vse tiate, ki še imate naročeno to germansko-luteransko »giftno kroto«, vržite bili porušeni in trebalo bo tedne in tedne, da se storjena škoda popravi. Voda še vedno narašča. Martina Oblaka se polasti veliko veselje. Njegov najhujši sovražnik bo uničen. Največja želja njegova je bila, da železnica popolnoma izgine raz zemljo. Ko bi mu kdo rekel, da bo še enkrat rešitelj nekaterih železničnih uslužbencev, bi ga od jeze raztrgal. In vendar je prišlo tako. Nekega jutra je počil glas: »Vsled narasle vode je železnični čuvaj Jožef v veliki nevarnosti. Svoje hišice ne more več zapustiti.« In res je nastalo krog čuvalnice kar čez noč celo jezero. Od kolodvora, ki je bil tudi ves preplavljen ni pričakovati nobene pomoči, vsaj hitre ne. Brez čolna ni mogoče doseči čuvalnice niti je .zapustiti in tega ni bilo nikjer dobiti. Vas je ležala na drugi strani vode in malo upanja je bilo, da bi si kdo predrznil spustiti se v nevarnost in se podati k čuvalnici. Pri Marku Oblaku je zakričal nekdo skozi okno: »Beži k vodi, pa hitro, ako hočei videti, kako se bo železnični čuvaj z družino in kišo potopil. Lahko se zgodi, da v pol uri ne bos videl ničesar več.« In odbežal je poročevalec. Marko pa, katerega so te besede zadele, kakor če bi na kdo nož sunil v prsa, strmi za človekom, jo tje, kamor spada! — Nadalje se spominjam »nevolje«, ki se mi je zgodila na občinski cesti, katera vodi mimo Drakovskega kovača tje proti Ribniku. Šel sem že po temi iz Moravskega vrha, žvižgal sem si in pel — tristo kosmatih! prišel sem v grozno blato. Kaj težko sem vzdigal iz njega noge, toliko da nisem popolnoma obnemogel in zlezel v njega. Pač ubogi kmet, ki se moraš tukaj voziti na svoja opravila! Kam gleda neki občina, da tega ne vidi ter nič ne stori, da bi se cesta posipala. Že zdavno se je to določilo, večkrat so potem kmetje prosili, zahtevali — a vse zastonj! — Za sedaj naj bo dovolj, da ne bo dopis predolg, sicer pridejo gospod nrednik s Škarjami in ga prikrajšajo. — Srečno! Naseljenec v Rožni dolini. Iz Luč pri Ljubnem. Lepa vas so Luče, in marsikateri se težko loči od njih, tudi tak, ki ni dolgo tukaj bival in dihal. Posebno težko bo nam, mladeničem, zapustiti to vas, ko bomo morali oditi, kamor smo bili pri letošnjem vojaškem naboru odbrani. Izmed trideset so nas vzeli osem pri vojaškem naboru za obrambo naše mile domovine. — Da tukaj ne spimo v narodnem oziru, ustanovili bodemo »Slov. katol. izobraževalno društvo.« Pravila so že predložena oblasti, da jih potrdi. Ljudstvu hočemo pokazati, da tudi pri nas v gorskih krajih pod zmagovito Ojstrico sije solnce prave naprednosti. One, kateri še niste obveščeni o tej ustanovitvi, že danes prijazno povabljamo na dan, katerega vam pravočasno naznanimo, ko bodemo obhajali ustanovitev našega društva. — Mladeniči. Dramlje. Že večkrat si, mili nam »SI. Gospodar«, prinesel kak članek o resnih in veselih dogodkih v naši fari. V lepem številu iztisov prihajaš k nam; drag prijatelj si nam bil že od nekdaj, posebno se je pa še tvoj mlajši bratec »Naš Dom« omilil naši mladini, in nam dohaja v blizu 70 iztisih. Hvala Bogu, da napredujemo, a vendar Se neka žalost obladuje naša srca, to je namreč tužni pogled v bodočnost. Glavni pridelek našega kmeta je vino, in z veseljem je Drameljčan šel vsako spomlad obrezovat in okopavat svoje gorice. A sedaj je drugače. Tri leta zapored so nas zadele uime, lani pa se je prikazala Se najhujša, namreč trtna uš, proti kateri ni druge pomoči kakor novi nasadi amerikanskih trt. A ta stvar stane denarja. Odkod pa naj vzamejo posebno naši manjši vinogradniki denarja, ki komaj borno preživijo in oblačijo tresoč se po celem životu.. .. Njegovemu sinu preti poguba, njemu, očetu, pa kričijo v hišo, kakor če bi bil Jože! kak tujec in ne njegov sin! ... Ali je že tako narastlo sovraštvo, da mislijo, naznanilo o smrtni nevarnosti lastnega otroka ga tako ne razburi. Mislijo morebiti, oče je zgubil vso ljubezen do svojega sina? Ne, ne! Vse bridkosti, vsa jeza, katero je prestal, izgine, ostane le ljubezen, ta nerazrušljiva očetovska ljubezen. Marko plane iz hiše ter drvi k vodi. Ob obrežju stoje možje, žene in otroci ter gledajo čuvalnico, krog katere besne valovi. Vendar še ta stoji trdno. Čuvaj sedi z ženo in otroci na strehi in se ozira po pomoči, katera noče priti od nikod. Od koder je naj pričakuje? Med čuvalnico in kolodvorom se drvi umazana, žolta voda. Od vasi ? Kdo pa se bo spuščal v tako nevarnost 1 ? Nikjer toraj rešitve, nikjer izhoda iz razsajajočega elementa. Bilo je za obupati. Ako bi Jožef imel kakošen brod ali čoln. Med čuvalnico in nasprotni strani k bregu je bila voda mirna. Ali ladjico, od kod naj vzame vse to? Na kolodvoru sicer že delajo čolnič za rešitev, ali kako dolgo bo trajalo predno bo gotov. HiSa se že trese pred naraščajočimi valovi in vsak trenutek se lahko poruši. Med tem pride stari Marko na obrežje. sebe in svoje otročiče. Treba bo pomoči, in sicer izdatne in hitre pomoči. Vinogradniki sami si ne morejo na noben način pomagati; novi g. župan Mastnak je sicer mož krepkega značaja* a preteklo bo več let, predno bo zamogel popraviti vse, kar se je tekom prejšnjega gospodarstva zagrešilo. Občinska bremena so postala neznosna, in zato tudi ni misliti, da bi si ljudstvo za-moglo samo pomagati. Treba bo izdatne in hitre pomoči od strani države in dežele. Ako se to ne zgodi, so v par letih naši posestniki posebno Se manjši vinogradniki popolnoma uničeni. Ne bo jim drugega ostajalo, kakor zapustiti rodno zemljo in se podati v tujino za kruhom, goličave pa, kjer so bili prej rodovitni vinogradi, bo morda pokupil kak bogat nemški ali židovski špekulant, napravil si svoje nasade in se bogatil z zakladi naše slovenske drameljske zemlje. Na noge torej, merodajni možje, v prvi vrsti slovenski naši poslanci! Iz-poslujte nam brzo pomoč, ker drugače — smo izgubljeni. V prvi vrsti naj nam država da brezobrestnega posojila, deželna trtnica pa, ki se je napravila tukaj, naj da vsaj revnejšim posestnikom trte brezplačno, drugim pa po kolikor mogoče najnižji ceni. Pomagajte nam, dokler je še čas! Loka pri Zidanem mostu. (V spomin.) Smrt ima letos pri nas bogato žetev. Že 25 krat so se oglasili s stolpa mrtvaški zvonovi. Naj vam vsaj o dveh rajnkih nekaj sporočim. Dne 14. marca je umrla tukaj za-sebnica gospa Marija Waller, katero so celjski Nemci znali pripraviti do tega, da jim je zapustila čez 60 000 K za njihove razne zavode. Zapustila je tudi občinskim ubogim v Loki 6000 K, katerih obresti se naj vsako veliko soboto razdelijo med nje. Spomnila se je tudi prepotrebne nove farne cerkve v Loki in je v to svrho istotako sporočila 6000 K. Če bi le več takih sporočil bilo, bi se potem kmalu začela zidati nova farna cerkev. Pogreba se je vdeležila deputacija celjskega mesta in ne mnogo domačinov. Truplo rajnke se je prepeljalo v Line na Zgor. Avstrijsko v lastno rakev. — Dne 4. aprila je pa neusmiljena smrt s svojo koso pokosila mlado življenje, 24 letno blago deklico Ano Vertačnik. Pred tremi leti je vstopila k usmiljenim sestram, vse jo je rado imelo, a nalezla se je neozdravljive bolezni in morala se je pred enim letom vrniti nazaj k svojim starišem. Oče je železniški čuvaj. Grozna bolezen jo je mučila, a trpela je vzgledno. Ko jo je zadnji čas že vsa moč zapuščala, ni mogla ne več nog ne rok rabiti, je bila njena edina želja »o da bi Jožef ga spozna in zavpije: »Oče! Oče! Al ni pomoči?« Ta krik zaskeli očeta. »Možje, za Križa-nega, pomagajte! On je moj sin, moj Josip!« Tako je stal pred njimi s sklenjenimi rokami, plašno zroč; podoba tihe groze in trpljenja. Nikdo se ne gane in vsi gledajo v tla. Končno se jeden ohrabri in reče: »Glej, Marko, poglej vodo! Kdor se upa čez njo, ta stavi življenje.« Drugi molče pritrdijo. Voda je v resnici predstavljala grozen prizor. Hlodi, les, deske, kosi mostov, kamenje in cele skale je valila seboj tako, da je bilo nemogoče se s čolnom spustiti na njo. »Če mi nikdo ne pomaga, se pa peljem sam«, reče obupno Marko. »Tonče«, se obrne k jednemu možaku, »posodi mi svoj čoln!« »Le vzami si ga, Marko, in Se mene po vrhu«, odgovori mož. »Naj nikdo ne pravi, da smo sami trdosrčneži. Pojdiva v božjem imenu!« Marko se zahvali z močnim pogledom. Tone odveže čoln. Kmalu leti ladjica po peneči vodi. Ostali pa sledijo s pogledi hrabrima možakoma. Tone je bil izurjen veslar in vodil je ladjico tako spretno, da se ni nič poškodovala. Zadnji tok in gledalci od veselja zavriskajo. Oba možaka sta prišla v mirno vodo in kmalu sta bila pri čuvalnici. le še dočakala prvi petek v mesecu in zamogla še enkrat v čast presv. Srcu Jezusovemu sprejeti sv. popotnico.« Uslišana je bila, bila je zadnji petek še sprevidena in po noči na to umrla. Pogreb njen je bil krasen, videlo se je, kako je bila — akoravno revna — vendar priljubljena. Belo oblečena dekleta so nosila njeno krsto, vse so za njo darovala sv. obhajilo, in še na pokopališču zapela ginljivo nagrobnico. Naj v miru počiva! Vi pa dekleta, pokazale ste, kako se med seboj ljubite. Združite se, združite, gojite medsebojno ljubezen, gojite ljubezen do sv. katolške cerkve, gojite ljubezen do svojega naroda. Dajte izgled mladenčem loške fare, med katerimi je toliko gnjilobe, toliko popačenosti, med katerimi vlada ljubezen do pijančevanja in ponočevanja, med katerimi se nahajajo, ki z veseljem prebirajo neumnosti ptujske krote »Štajerca« in neslanosti kranjskega »Rodoljuba«. Kjer mladenči nočejo začeti, tam stopite ve mladenke naprej in začnite delati v preroditev naše mladine. S ponosom bodemo potem poročali o vašem življenju in delovanju. Širite med seboj dobre knjige in časopise in ne dajte se premotiti od nobenega, ki vas bo zasmehoval in hotel odvrniti od pravega pota. E. Razne stvari. Iz domačih krajev. Vesele velikonočne praznike! Eatol. polit, drnštvo v Kozjem. Na belo nedeljo, dne 19. aprila popoldne vršilo se bode zborovanje katol. političnega društva kozjanskega v narodnem trgu v Podsredi. V Podsredi še naše društvo ni zborovalo, zato se pričakuje zelo obilna vdeležba. Pride tudi naš drž. in dež. poslanec g. J. Žičkar. Na-tančneji vspored objavimo prihodnjič. Osebne vesti. Okraj, živinski nadzdrav-nik v Brežicah, g. Ivan M u n d a, je pride-ljen notranjemu ministrstvu ter dobi službo v Zagrebu. Odlikovanje. Cesar je podelil zdravniku g. Luka Gradišniku na Vranskem zlati zaslužni križec. V Maribora je umrla dne 8. aprila po kratki bolezni blaga gospa Terezija Me-š k o v a. Pogreb bo danes popol. ob 5 uri. Bila je narodna gospa in vzgojila svoje otroke v narodnem duhu. Blag ji spomin! Med tem je Jože! iz rjuh .n drugih reči zvezal vrv in vrgel jeden konec v čoln. Nato je podal očetu najprej otroka, potem pomagal ženi, nazadnje pa vstopil sam. Nato šo odjadrali na nasprotno stran. Tam, ko so prišli na suho, ko so bili izven nevarnosti, padla sta si oče in sin v narečje. Marku se je v tem trenutku zdelo, kot bi mu ljubi Bog prvorojenca zopet podelil. Potem je objel sinaho in otroka, ter podal Tonetu roko in se mu prisrčno zahvalil za pomoč. Tudi Jože! in njegovi so se mu zahvaljevali, on pa je rekel: »Pustite, pustite! Pravi prijatelj rad drugemu pomaga, ako le more. Najbolj me veseli, da ste se obe trdi glavi omehčili « Glasen hrum. Vsi se ozrejo proti oni strani in vidijo, kako se je čuvalnica podrla. V zadnjem trenutku je toraj prišla pomoč. »Bog ne zapusti svojih, ako na njega zaupajo«, rekla je mlada žena in hvaležno pogledala proti nebu. »In to vodo nam je poslal sam Bog, da spravi očeta in sina.« Oče in sin si nemo stisneta roke, kot bi hotela reči: »Nobena moč na zemlji naju ne loči več.« Mariborske novice. V četrtek 2. t. m. dopoldne ob 10. uri so blagoslovili mil. knez in škof v prisotnosti vseh vojaških in posvetnih dostojanstvenikov na stolnem trgu spomenik desetnika Karlik, ki je 1. 1809 po hrabrem boju na tem mestu padel. — Istega dne so se stepli fantje, ki so prišli v Maribor k naboru, v tržaški ulici. Pri tem jih je bilo več ranjenih. Ko je prišla policija ter hotela narediti mir, se je policajem zoperstavil posestniški sin Janez Kac iz Skok, kateri je bil aretiran. — Iz zaprtega stanovanja strojevodja Kokola je bilo ukradenih 50 kron denarja, srebrna ura, zlata ženska ura in dolga zlata verižica. Tata je že policija izsledila. — V pondeljek popoldne je začel goreti gozd blizu Kamnice. Došli požarni brambi iz Maribora in Kamnice ste pogasili ogenj ter zaprečili večjo škodo. Sumi se, da so otroci zažgali suho travo na obrobku gozda. — Vojaškega beguna Jožefa Holzl, ki je ušel od 27. domobranskega polka in ki je izvršil v Celju in Mariboru več tatvin, so prijeli v pondeljek zvečer. — Posestnik Jožef Dimnik iz Grušove je bil aretiran v soboto 5. t. m, ker se je zoperstavil policaju in ga psoval. — Znorela je 60 letna Frančiška Ku-lavič, vdova sodnijskega pristava. — V sredo 8. t. m. je umrl 70 letni Janez Šmirmaul. — Hišniku Antonu Cehner v Tegetthofovi ulici je bila ukradena hranilna knjižica glaseča se na 600 kron in 40 kron denarja. Cehner je opazil tatvino še le v nedeljo 5. t. m. ter ie takoj naznanil policiji. K sreči je tat še le 200 kron vzel iz posojilnice. Na sumu je neka slabo znana ženska, ki je stanovala pri Cehnerju. — V nedeljo, dne 5. t. m. so zaprli ključavničarskega učenca Rudolfa Korco, ker je kradel svojemu mojstru Sinkoviču orodje. Korca je že zavoljo tatvine predkaznovan. — Iz tukajšnje kaznilnice je ušel Peter Oz-mec, rojen 1. 1871 v Stročji vasi, okraj Ljutomer, posestnik v Koprivi na Ogrskem. Oblečen je v kaznilnično obleko. — 4. apr. je ukradel znani tat Jožef Holzi natakarici Ani Zemljič v stolni ulici dolgo zlato verižico in 10 kron denarja. Ko so Holzlna prijeli, niso našli samo teh stvarij, ampak tudi drugo ukradeno, medtem hranilno knjižico čez 160 kron glasečo se na ime Krainc. — Uradnikovi soprogi gospej Skala je ukradel znan tat v noči na 5. t. m. iz zaprtega kur-nika pet kokoši. Policija, kateri je to takoj naznanila, je tatu že na sledu. — Iz mariborske okolice. Okraj, šolski svet za mariborsko okolico je izrekel g. Ant. G o d e c u, učitelju v Lembahu pri Mariboru, pohvalno priznanje za dobre uspehe, katere je dosegel v šoli glede na pouk in vzgojo svojih učencev. To je tisti učitelj, katerega je »Štajerc« pred kratkim tako nesramno napadel. S takim priznanjem se ne more ponašati vsak učitelj, tedaj pač jasen dokaz, kako grdo je lagal omenjeni list. — Stariši, ne dajte se preslepiti, ampak pošiljajte svoje otroke v isto šolo, kjer se več nauče, kjer slišijo veliko koristnega za poznejše življenje, kjer se pa tudi tako nemški uče, da ta jezik res lahko kedaj rabijo; ta šola pa je v Lembahu. Smrt poštnega pota. Poštni pot za Kamnico in Sv. Križ pri Mariboru Jožef Š t o k je izgubil v soboto 5. aprila 410 K, katere je vzdignil na pošti za ljudi, ki so mu izročili poštne nakaznice. Vsled te nesreče je bil tako obupan, da je zapustil zvečer svoje stanovanje, vzel revolver in se odpeljal na Pragersko. Od tam je pisal svojim sorodnikom, da si hoče zavoljo izgube denarja vzeti življenje. Štok ni oženjen, star 26 let ter je znan kot priden in zanesljiv mož. Kakor se je izvedelo, je Štok izgubil denarje pri opekarni blizu Kamnice. Našli sta ga dve ženi. Edna ga je pobrala ter obljubila drugi del denarja, ako bode molčala. Ker pa ni druga nič dobila, šla je k občinskemu predstojniku v Rošpahu ter mu vse izdala. Orožniki so kmalu prijeli nepošteno žensko ter našli pri nji celi znesek razven nekaj kronic, katere je že zapravila. Kakor poroča ljub- ljanski časopis, se je Jožef Štok ustrelil v nedeljo ob 8. uri zjutraj v tivolskem gozdu v Ljubljani. Zadel se je v srce ter bil takoj mrtev. Pri njem so našli pismo, v katerem pravi, da se je ustrelil zato, ker je izgubil uradni denar. Mesec mrkne dne 11. t. m. ob 11. uri 40 min. po noči. Mrknenje se bo videlo tudi pri nas. Slnžbe cestarjev so razpisane, dve pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru, edna pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju. Prošnje se morajo vložiti vsaj do 15 maja 1903. Ogenj. 24 m. m. je zgorela koča posestnika Andreja Rožanc v Tratni pri Celju. Koča je bila lesena in s slamo krita ter vredna komaj 100 kron, zavarovana pa je bila za 600 kron. — V Imenem je zgorela 29. m. m. viničarija Janeza Veršec, v kateri je stanoval viničar Matijas Peperka. Zažgal je 4 letni sin viničarja, ko se je igral z uži-galicami. Lastnik hiše ima škode okoli 2000 K, viničar pa čez 250 kron. Hiša je bila zavarovana za 600 kron. — V sredo, 1. aprila je uničil ogenj hišo in gospodarsko poslopje Marije Petek v Gornji Ložnici. Zgorelo je tudi pohištvo in gospodarsko orodje. — V pondeljek, dne 6. aprila ob 5. uri popoldne so se vnele saje v dimniku pri Ant. Medvedu v Hotinji vasi pri Mariboru in v par minutah je bila cela s slamo krita hiša v plamenu. Rešila se je komaj le živina in vse drugo mu je zgorelo. Zavarovan je za 2200 K, pa škode ima čez 4000 K. Ker je gostilna gosp. Franca Primec le 5 metrov oddaljena in čeravno je z opeko krita, je bila naglo v plamenu in iz podstrešja ni bilo mogoče nič rešiti. Zavarovan je za 2000 K, škode pa je 3000 K Gospodarskega poslopja Fr. Marčinko tudi ni bilo mogoče rešiti niti blizu priti. Zavarovan je za 1000 K, škoda pa znaša 2000 K. Hiša in hlev sta oddaljena 6 metrov in po napornem trudu se je posrečilo, da se je rešil strop in slamnata streha, ki je tu pa tam že okoli 10 minut gorela. Branilo in polivalo se je neumorno in v trenutku, ko je bila sila največja, prihitela je požarna bramba iz Rač ter gorečo streho pogasila in s tem preprečila, da niso še štiri druge hiše pogorele. Zato se slav rački požarni brambi in posebno podnačelniku g. Št. Srnko zahvalimo, da je bil tako hitro na mestu nesreče ter nas rešil tako velike nevarnosti. Prihitele so tudi slav. požarne brambe iz Frama pod vodstvom g. Mirko Krajnc s 16 možmi, iz Hoč pod vodstvom g. I. Breganta s 14 možmi in iz Maribora pod vodstvom g. Ratzeka z dvema brizgalnicama in 18 možmi. G. Bau-erle, kot ranocelnik iz Maribora, je dve deklici obvezal, katerima je padlo tramovje in opeka na glavo ter ju ranilo. Vse požarne brambe so gasile dve uri. Ljudje so vsem jako hvaležni. Velike zasluge imajo tudi gg. orožniki, g. oskrbnik grajščine v Račah in vsi domači in tuji, ki so pridno pomagali. Zato vsem v imenu ponesrečenih in občine najprisrčnejša zahvala in Bog Vam povrni! Franc P i š e k , župan. Zavedna slovenska dekleta. Iz Sv. Benedikta v Slov. gor. nam je poslalo tudi 36 lastnoročno podpisanih deklet sledečo izjavo: Podpisana dekleta velike župnije Sv. Benedikta v Slov. goricah smo izvedele po »Slov. Gospodarju« in »Našem Domu«, da so mariborski Nemci v »Marburger Zeitung« imenovali slovenski narod narod morilcev, roparjev in ljudožreev. Tako še menda nikdar ni bil žaljen kak narod od drugega. Iz dna užaljenega srca ugovarjamo takemu razža-ljenju ter očitno izjavljamo, da smo poštena dekleta poštenih slovenskih starišev. Ce je pa katero slovensko dekle slabo, pokvarili ste je vi Nemci v vaših nemških mestih. Spodnja Novavas pri Slov. Bistrici. Bila je volitev 6. t. m. pri nas za občinski zastop. Nasprotna stranka je napela svoje moči do skrajne sile. Pritirala je vse svoje pristaše od blizo in daleč, njim na čelu pa je stal Stiger, mož dobro poznat kot strasten nemški nacijonalec. Ko se je pri zadnji ple- narni seji okr. zastopa popolnoma odpovedal . načelniški časti, in to zaradi bolehnosti, mislil si je vsakdo, da je s tem tudi prestal biti agitator svoje stranke. A njegovo nemško srce mu tega ne pripusti. Ko je videl svoje ljubljence v Novivasi v nevarnosti, takoj se ! je zbralo vse kar leze in kar gre, in hajd j nad slovenskega kmeta, da ne pride do svojih i pravic. Zares so se jele nekaterim naših j hlače tresti, da ali niso prišli k volitvi, ali pa iz bojazni niso volili. Tako bode sedaj zopet tri leta na županskem stolu sedel župan, kateri bo kimal po receptu, predpisanem mu od nemčurske stranke. Pa to bo trpelo tudi samo tri leta. Do tedaj se bodo gotovo spametovali vsi volilci, kateri še danes ne spoznajo, da je strašna sramota za nje, ako t njim odločuje pri volitvi nemčurska gospoda, j kjer bi lahko, in pa tudi morali si sami i odločevati. Hvala pa vsem zavednim volilcem od blizo in daleč za njih neustrašen nastop, in so prošeni ob zopetni volitvi, se vsi pol-noštevilno vdeležiti, in zmaga bo tedaj naša. Gospodu Stigerju pa kličemo, le tako naprej, in videli boste, da imamo mi tudi jekleno voljo! — Več kmetov. Častni spominek. V tiskarni sv. Cirila v Mariboru je ravnokar izšla drobna knjižica: Ivan Skuhala, kn.-šk. duh. svetovalec, župnik in dekan ljutomerski. Življenje-pisne črtice prijatelju v spomin načrtal prijatelj. Knjižica šteje 40 strani in nosi ¡na čelu podobo pokoj, dekana. » Vsebina je bralcem »SI. Gosp.« sicer znana, toda marsikdo bode še rad lepo pisano knjižico vzel v roke, saj se riše v njej v kratkih a ljubeznjivih črtah vzorno življenje in delovanje pokojn. sotrudnika uredništvu »SI. Gosp.* in tihega neprestano delujočega duhovnika. Nov sejem. V sredo po Veliki noči bo v Framu živinski sejem. Nadejati se je, da bode ta sejem obiskalo mnogo kupcev. Ptujske novice. Tukajšnii sodniji so izročili 28. marca kočarja Jak. Čeh iz Spuhle, ker je na sumu, da je zažgal svojo kočo, ki je zgorela 24 m. mes. — Dne 2. aprila so ptujski Nemci in nemškutarji slavili največjega sovražnika Avstrije — Bismarka! — Kako spoštujejo ptujski Nemci in nemškutarji verske m cerkvene predpise, videlo se je zadnji pondeljek. Priredili so v svoji gostilni »Deutsches Heim« ples. V »Štajercu zavijajo ti ljudje pobožno svoje oči proti nebesom, češ, pred slovenskim kmetom se moramo tako vesti, — kadar so med seboj, pa uganjajo take reči! V velikonočnem tednu ples, to je samo v Ptuju mogoče! Vesel glas iz Konjic. Na tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču se že od daleč blišči nova tabla z slov. nemškim napisom; poprejšnji je bil samo nemški. Tolikokrat se je že prosilo in dregalo razne oblasti, sedaj so le uslišali toli pravično zahtevo. Na tem uradu še vsaj nekaj skrbijo za slovenščino, drugi urad pa, katerega si bomo še v priložnosti ogledali, ki bi moral za slovensko uradovanje bolj skrbeti, pa to popolnoma zanemarja. V Zidanem mosta se je nastanil narodni zdravnik g. dr. Ferdo K u n e j. Umrl je g. Ignacij Habijan, posestnik v Vrholah pri Poljčanah. V Radečah pri Zidanemmostu je utonil v mlinski strugi 4 leten sinček ponoč-nega čuvaja Alojzija Otavnik. Za 132.000 kron je ogoljufal 21 letni Robert Blaschitz iz Ptuja na Dunaju dve osebi. Nekemu gostilničarju je izvabil 92 000 kron, nekemu bogatemu samcu pa 39.000 K. Dozdaj ga še policija ni dobila. Iz Poljčan se poroča, da so v Dravinji že vjeli 5 vider. Edna je tehtala 10 in pol klg. Občinske volitve v Celju bodo bržkone v maju t. 1., ker jim koncem aprila poteče postavna doba. Zapisnik volilcev je na vpogled od 6. aprila. Celjske novice. Za mesto Celje se vrši nabor 18. aprila t. 1. — Pri kopanju na ! posestvu gostilničarja Terčeka so našli sta- 1 rinske reči. — Minoli teden se je ožgal otrok zakonsk h Vočko tako močno, da je kmalo umrl. Otrok se ¡e igral z užigalicami in si tako vžgal oblrko. — Naše gledišče storilo je zopet korak naprej. Priredilo je operetno igro »Brez denarja« s prav dobrim uspehom. Pri opereti mura že igralec deloma tudi pokazati svoje jgraliSke zmožnosti v petju in to se je v splošnem dobro posrečilo. Le kvartet, ki v začetku igre dvakrat nastopi, je malo ponagajal Naslovno ulogo, namreč dekle, ki je na videz brez denarja, je izvrstno pogodila gdč. Gregorinova. Njen nastop je imel v polni meri tisto nežnost in ljubkost zvezano z dekiiškim ponosom, katero ta vloga zahteva. Gdč. Kokaljeva, kateri se je poverila v prvič velika vloga, je isto jako častno rešila. Spoznali pa smo jo kot spretno solo-pevko s prijetnim in močnim glasom. Gdč. Anica Dobršekova je že znana kot izdatna moč, četudi dosedaj v manjših vlogah nastopajoča; igrala je tudi pri tej igri vlogo kuharice Lize zelo naravno in se prepirala, kakor se le kuharice zuajo prepirati. Presenetila nas je s svojim prvim nastopom tudi gdč. Mila Sernečeva, ki je vlogo poetično navdahnjene Serafine izborno rešila. Novo moč smo dobili v gdč. Dolinarjevi, ki je prevzela dve manjši vlogi (Jesihovko in gospo Zadnikovo) in v obeh pokazala, da se zna vlogi primerno vesti, kar je navadno začetnika zelo težko. V solo petju pa je nastopila z eleganco tudi naša primadona gdč. Vrečerjeva, v zborih pa gdč. dr. Karlov-Sekova, gdč. Magoličeva in Žimnjakova. Gosp. Salmič (Skok) oživil je s svojim svežim nastopom celo ¡gro. Brez Skoka na pravem mestu bi izgubila igra ves svoj pomen. Pri-smodina je z vso čudovito gigrlsko natančnostjo prednašal g. dr. Stiker ter žel veliko priznanje. Zadnika je pogodil imenitno gosp. Spindler, priznano izboren igralec, gg E. in Z. sta bila v svojih vlogah na pravem mestu. Cekina in pl. Gornika je reprezentiral zelo dobro g. Rotter. Gosp. Lajovic je nastopil v manjših vlogah in solospevu, ki je splošno ugajal. Najbolj ga je pihnilo 6 gigrlov v fraku in klaku, slaveč s petjem njih samski stan. — Na cesti je umrl minulo soboto mestni ubožec Adam Konrad. Zadela ga je kap. Cerkvene stvari Umivanje nog. Na veliki četrtek so mil. knez in škof pri velikonočnih obredih v stolni cerkvi sledečim starčkom umih noge: Matuškovič Fr. 95 let star, Črček Sebast. 85, Kocbek Ant 85. Ribič Mirt. 85, Ribič Štef. 82, Pavlin Štefan 83, Weber Valentin 81, Weingerl Jurij 80, Weidacher Jakob 77, Deutschmann Iv. 74, Maček Ivan 74, Januš Fran 73. Skupaj znaša starost vseh starčkov 973 let. V Rim sta odpotovala preč. gg. prelat Karol Hribovšek in duh. svetovalec ter župnik Martin J u r k o v i č. Mili darovi za družbo vedn češče-nja. Gornja Sv. Kungota 6 K, Sv Jurij na juž. žel. 20 K, Kostnvnica 5 K 80 v., Loče 65 K 84 v., Sv. Martin pri SI. Gradcu 80 K, Sv. Marjeta na Pesnici 55 K, Vransko 15 K. Sv. Jožef pri Mariboru. »Slava Leonu XIII. — 25.« ta napis se je lesketal iz visokih lin cerkvenega zvonika, na katerem so vihrale zastave in viseli mnogobrojni lam-pijoni. — Obhajal se je namreč od 17. do 25. sušca pri Sv. Jožefu nad Mariborom sv. misijon v spomin 25 letnice sv. Očeta. Ta slovesnost je jasno pokazala, da veje duh žive vere v slovenski mariborski okolici. Na praznik sv. Jožefa je d šlo nad deset tisoč romarjev iz vseh pokrajin Štajerske dežele. Misijonska cerkev se je napolnila vsako jutro že ob 5. uri, po večerih pa je bila pretesna za vse poslušalce. — Misijonarji, kakor tudi v presv. Krvi Jagnjeta božjega oprani verniki izrekajo najprisrčnejšo zahvalo vsem 14 govornikom, preč. gg. duhovnikom iz Maribora in sosednih župnij, ki so z navdušeno, prepričevalno besedo ¡omehčevali, poučevali in utrjevali zbrane vernike. Krona velikanske slavnosti pa je bil sklep na praznik Oznanjenja Marijinega. Vrli Studenčani in Stu-denčanke so kar tekmovali, kako bi izrazili udanost in ljubezen svojemu višjemu Pastirju, premilostljivemu knezu in škofu, ki so blagovolili poveličati sklepno pobožnost. Cerkev je bila okrašena z venci od oltarja do vrat, od stropa do tal; zunaj cerkve pa so stali 3 slavoloki z napisi: »Radostno pozdravljeni v Studencih, premilostljivi knez in škof!« — »Slava višjemu pastirju!« — »Jubilejni misijon v spomin 25 letnice Leona XIII.« — »Misijonska hiša se raduje ob prihodu priljubljenega Vladike.« — Častno zastopana duhovščina in ogromna množica ljudstva je pozdravila zaželjenega Nadpastirja, predsednik kmet Matej Čagran pa je srčno nagovoril Prevzvišenega: »Premilostljivi knez in škof! Visoko čast je včakalo kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih, da more ob sklepu ju-bilejskega sv. misjona iskreno pozdraviti svojega Nadpastirja. Vsi, od prvega do zadnjega uda, izražamo premilostljivemu Vladiki prisrčno zahvalo in popolno vdanost ter sveto obljubimo, da se bomo vselej in povsod izkazovali kot katoliški možje, trdni kot skalo, in da bomo svojo versko in narodno zavest navdušeno razširjali po celi dični mariborski okolici. Blagovolite nam torej podeliti svoj višjepastirski blagoslov, da svoj namen dosežemo in napolnimo Studence z duhom Jezusa Kristusa.« — Potem je majhna deklica v imenu vseh otročičev prosila škofovega blagoslova. Premilost. knez in škof so nato slovesno blagoslovili novi sv. misijonski križ, ter so z leče s čudovito Njim lastno navdušenostjo razlagali pomen sv. misijona. Slavili so jubilarja sv. Očeta z opisovanjem papeževega grba s cipreso, zvezdo in lilijo; narisali so natančno vzvišeni poklic misijonarjev ; z ginljivimi besedami in zgledi so predstavljali delovanje usmil. sester v bolnicah; prelepo so še razložili, kaj nas uči mili Jezus z misijonskega križa. — Vsako oko je bilo rosno, vsako srce ginjeno, pa tudi nedosegljivemu govorniku, knežjemu škofu, je igralo nepopisno veselje v očeh, da so vzradoščenim srcem in krepkim glasom zapeli zahvalnico: Te Deum laudamus. Društvena poročila. Novo katol. slov. izobraž. društvo na Vranskem bo imelo dne 19. t. mes. veselico z dvema igrama, s predavanjem in tambuianjem. ¿liškemu bral. društvu je darovala slav. posojilnica konjiška 10 K podpore, za kar se najtopleje zahvaljuje odbor. Katol. izobraževalno društvo v Št. Pavlu pri Preboldu priredi na drugo nedeljo po Veliki noči ob 3. uri popol. veliko veselico z gled. predstavama, petjem in tam-buranjem. Savinjčani, ta dan v Št. Pavel! Iz drugih krajev. Železniški uradnik — frančiškan. V frančiškanski red je stopil gosp. Josip Ho~ laček, dosedaj uradnik na južnem kolodvoru v Ljubljani. Pred šestimi tedni mu je umrla žena. Caden samomor. Premožni farmer, Martin Myres v Logansportu v Ameriki je sklenil na čuden način umreti. V to svrho je podrezal drevo in je padec drevesa napravil tako, da bi moralo drevo pasti na neki bližnji štor. Na štor je dejal Myres svojo glavo, katero mu je deblo popolnoma zdrobilo. Korajža veljat V švicarskem kantonu Freiburg je navada, da iztirja sodišče na ječo obsojenemu, ako ima kaj premoženja, že v naprej po dva franka od dneva za hrano in »stanovanje«. Pred desetimi leti je bil obsojen neki premožen kmet v osemletno ječo in sodišče mu je odvzelo pri nastopu kazni svoto 5840 frankov za celo dobo. Možu pa se je posrečilo takoj prve dni uteči iz ječe ter pobegniti v tujino. Ker pa je po desetih letih kazen zastarela, vrnil se je hudodelnik v domovino ter takoj vložil pri sodišču tožbo na vrnitev založene svote, čeS, da ni imel prilike uživati hrane in stanovanja v ječi, za kar pa je bil vendar plačal naprej 5840 frankov. In najvišje sodišče je tožbi tudi ugodilo, le zahtevane obresti se mu niso dovolile, češ, da je denar ležal celih deset let brez koristi, ker so vedno željno čakali moža. Tat zadel glavno srečko. V Madridu na Španskem živi neki El. Dientes, katerega imajo vse oblasti kot nepoboljšljivega žepnega tatu. Nedavno pa je zadel glavno srečko v državni loteriji v znesku 60.000 peset. Prvo je bilo, da je šel k guvernerju ter ga prosil, naj ga črta iz črne knjige, obljubujoč, da bo v bodoče najpoštenejši človek. Guverner mu je prošnjo uslišal, a ga opozoril, naj se varuje v zanaprej posebno pred svojimi bivšimi tovariši. Sokol napadel zmaja. V Kiln na Nemškem so se igrali dečki, da so spuščali papirnatega zmaja v zrak. Nek sokol, ki ga je opazil, je napadel zmaja ter se pri tem tako zamotal v vrv in zmajev rep, da se ni mogel več rešiti ter so ga dečki potegnili na tla ter prijeli. Nečloveški stariši. V občini Szurdok-Piispoki na Ogrskem je našla žandarmerija v hlevu železniškega čuvaja Janeza Holz njegovo 10letno hčer, katero sta oče in mati imela tam zaprto že pet let. Nesrečen otrok je bil popolnoma nag ter poln nesnage in mrčesov. Vsled dolgega trpljenja je otrok pozabil govoriti. Za hrano je dobival samo pomije. Nečloveške stariše so takoj zaprli. Zamrznenje zemlje. Znana je podmena, da zemlja vedno več gorkote izgubi, vsled česar je nevarnost, da bode tekom milijon in milijonov let zemlja popolnoma zamrznjena krogla. To je bila tolažba za nas, ki živimo sedaj. Sedaj se je pa našel nek angleški znanstveni prerok Leon Lewis, ki straši, da smo bližje nevarnosti, kakor si mi mislimo. On sodi tako le: Južni zemeljski tečaj je obdan s suho zemljo, ki zadržuje, da bi mogel led plavati, ker se nahaja na suhi zemlji. Zato je pa led vedno višji in doseže v Robertsonovem zalivu že visočino 3000 metrov, drugod pa še več. Vsled vedno večjega pritiska bodo neizmerne ledwie gore morale počiti in bodo splavale v atlantsko morje in neizmerni ledeniki bodo plavali proti severu. Velikansko ledeno gorovje bode pritisnilo ob Afriko in tudi vsa Evropa bode pokopana pod neizmernimi ledeniki. Tako gospod Lewis. Zločin na grobeh. Na starem Nikalaj-skem pokopališču v Spandavi, ki je bilo že 15 let zaprto, izkopali so nepoznani zločinci iz enega grobov žensko truplo. Ta žena je bila že okoli eno stoletje v zemlji, ali ker je bila balzamirana, se je truplo dobro ohranilo. Zločinci so odnesli truplo do kapelice in so je naslonili ob drevo. Oblast je dala truplo zopet zakopati, ali zločincem še ni prišla na sled. Čudna ptica. V Južni Ameriki so našli zopet nov velik skrivnosten gozd. V tem gozdu živi neka ptica, katero poznajo samo domorodci in Bečnani in ji pravijo »Korve«. Možak te ptice je velik trinog. Ko si »ženska« napravi gnezdo, obzida »on« to gnezdo okrog in okrog s palec debelo močno skorjo in nekaga lepila, ki postane trdo ko rog. V tako »utrjeno« gnezdo prinaša starec hrano, a »ona« ne more iz trdnjave, dokler niso mladiči popolnoma godni. Na to pa razbije možak utrdbo s kljunom in ptiči izlete — v gotovo smrt. Kajti Bečnani že čakajo trenutka, ko ptice izlete in jih postrele. Meso te ptice je baje zelo ukusno. Na smrt obsojen, ki pa noče biti pomilošien — V Parizu k smrti obsojeni morilec Lechera noče podpisati uloge za pomiloščenje, češ, da je zaslužil, da se ga obesi. Dvoboj z dinamitom. Tudi dvoboji so v Ameriki — amerikanski. Dva junaka (Alarkson in Metroklius jima je bilo ime) sta morala obračunati po - vitežki. Določila sta dinamit za orožje. Priče so zlezle na najvišje drevo, ki je bilo blizo in od tam gori so gledale dvoboj. Prvi dve patroni ste odrekli, tretja pa se je užgala, čemur je sledil tako siln pok, da so priče počepale z drevesa kakor hruške. Iskali so dvobojevalca, a našli so le od enega čevlje, od druzega pa klobuk. To so napisali na zapisnik, in dvoboj je bil dovršen, in — zadovoljeno je bilo vitežki Časti. Cirkus Barnum & Bailey pogorel. Iz Bridgeporta, Ct., se poroča: Hud ogenj je deloma pokončal novo poslopje za prezimo-vanje svetovnoznanega cirkusa Barnum & Bailey. Veliko število vozov je zgorelo in { škoda se ceni na 100 000 dolarjev. Ogenj je j provzročila svetilka, ki je padla v veliko j množino bencina ter istega vžgala. Veliko vznemirjenje je. bilo med ljudstvom, ko so pazniki prevažali "iz gorečih vozov čredo slonov, ki so bili vsi podivjani od ognja. Po mestu se je že začela širiti novica, da so j živali ušle. Strah med ljudstvom je bil jako i velik. Pretresljiv dogodek na pokopališču. Te dni je v Szassrčgenu na Ogrskem ; ležal na smrtni postelji trgovec Josip Urban, ki si je tekom svojega življenja prihranil lepo ! svotico 30000 kron. Ko se mu je pa bli- j žala smrtna ura, naprosil je, naj mu gredo ; v hranilnico po shranjeni denar, da vidi vsaj i enkrat skupaj ves svoj prihranjeni zaklad. : Zelja se mu je spolnila in na smrtni postelji j se je poslovil od sadu svojega mnogoletnega truda. Ko je tamošnje prebivalstvo izvedelo ! o tem slučaju, trdilo je, da je to slabo znamenje ter da se pri pogrebu trgovca Urbana dogodi kaka nesreča. In res se je zgodilo nekaj prav neprijetnega. Ko so namreč njegovo krsto spuščali v jamo, se je jednemu pogrebcev izmuznila vrv iz roke in krsta je padla v globočino, kjer se je razbila, tako, da se je truplo pokazalo prestrašenim očem navzočih, ki so v groznem strahu pobegnili s pokopališča. Truplo so potem spravili v drugo krsto in je pokopali. Gospodarske drobtinice. Gnoj in gnojenje. 6. Praha. Doslej govorilo seje le o gnojilih, namreč, kako se spravljajo na novo rastlinske snovi v zemljo. Zemlja ima pa sama po sebi navadno j precej red.lnih snovi sicer v obliki, v kateri so rastlinam le po malem pristopne, tako po malem, da ni mogoče doseči samo s temi popolnih pridelkov. Če pa se vpliva na kak način na j razkroj teh prvotnih redilnih snovi t zemlji, tedaj prehajajo po malem v promet. Ta razkroj vrši se vsled večjega pristopa zraka vsled povišanega vremenskega vpliva vsled raznih kemičnih vplivov, vsled posebne zmožnosti posameznih rastlin ali rastlinic itd. Praha je uže od davna znano sredstvo, « katerim se na razkrojilno zemljo vpliva. Pri prahi preneha se za nekoliko časa s pridelovanjem, in sicer tako dolgo, dokler zopet postane dovolj te mrtve zaloge v zemlji rastlinam pristopne, tako, da zamore zopet ta zemlja povoljne pridelke dajati. V novejšem času prihajajo čedalje bolj do prepričanja, da pri prahi ne pride samo razkroj redilnih snovi, ki so že t zemlji nakopičene, v poštev, temveč tudi še posebno pomnoževanje dusca, katerega nabirajo bakterije, ki zamorejo na sprstenini (humusu) živeti, istotako kakor ga nabirajo bakterije, ki živijo na koreninah metuljnic. Padavine, sneg in dež, prinesejo tudi nekaj dušca. Da bode praha vspešna, treba torej v zemlji organične snovi, sprstenine (himusa), na katsrem te bakterije žive. Iz sprstenine nastaja ogljenčeva kislina, ia ta tudi zelo vpliva na razkroj redilnih snovi v zemlji. Primerna vlaga poleg primerne toplote je pa ugodna bakterijam ia razkroju. Mraz pa razdrobi posamezno dele zemlje. Razlikuje se črna in zelena praha. Pri črni prahi zatira se sploh rastlinska rast in se skHŠa zemljo z večkratnim rahlaajem, posebno čez zimo, s povišanjem površja (s sirovimi brazdami ali večjimi grudami) bolj izpostaviti vremenskem« kemu vplivu. V vinogradu n. pr., ki je bil. jeseni tako prekopan da cele grude ostanejo, razdrobi zima ostanejo posamezne dele in delce zemlje zelo močno itd. Zelena praha se pa zamore z zelenim gnojenjem primerjati. Razlika je le ta, da se pri zelenem gnojenju le gotove rastline z gotovim namenom sejejo mej tem ko pri ze leni prahi vshajajo le tiste, zlasti plevelne rastline, katerih seme se slučajno v zemlji nahaja. Ta praha množi humus v zemlji, povzroči čiščenje zemlje itd. V novejšem času pride ta praha, ki je bila nekaj časa sem že med staro šaro zavržena za poljedelstvo vedno bolj v poštev. Vinogradniki, ki svoje vinograde primerno obdeljujejo, se pa drže vedno in vedno le prahe. S praho samo sicer ne bomo otresli potrebo, da zalagamo zemljo tudi še z drugimi gnojili, vendar nam pa zna ta izvrstno sredstvo biti, da bolje izrabimo v zemlji nakopičen zaklad in posebno pa zmožnost bakterij, da si vsaj deloma prihranimo denar za nakup drugih gnojil. Nepristranska izsledovanja v tem oziru znajo kmetovalcem še marsikaj koristnega prinesti. To velja posebno pri nizki ceni pridelkov, kadar se mora kar najceneje pridelovati. Kjer se pa zamore prašiti brez da bi se en pridelek zgubil kakor gre to n. pr. v vinogradih, ki se itak vedno okopavajo, tedaj umni gospodar celo mora koristi prahe rabiti. Za dijažko kuhinjo v Mariboru so darovali č. g. župnik Vojsk in Mohoijani v Sp. Kungoti 10 K. Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali: Jož. Jakob iz Mislinje K 10 80, katere je nabral pri občnem zboru posojilnice v Št. Ilju pod Turjakom. Bralno društvo Sv. Jurij ob ščavnici 20 K kot prebitek pri veselici dne 16. srečana 1903. Naduč. Mih. Vauhnik pri Sv. Marku niže Ptuja 5 K, župnik Iv. Zagorjan v Radečah zbirko 30 K, posojilnica v Konjicah 50 K, moška podružnica v Mariboru 272"49 K, ženska podružnica v Mariboru 45-40 K, odbor Leonove slavnosti v šmartnem 50 K. Dalje je 90 odjemnikov družbenih knjižic doposlalo 97.90 K; a radi pičlega prostora ne moremo navesti posamičnih imen. — Bla-gajništvo drušbe sv. Cirila in Metoda. Ljutomer svojemu „Sokola". (II. izkaz.) Na napade in grožnje po nemških časnikih zoper „Murskega Sokola" je dal Ljutomer sijajen odgovor: nabrali so ljutomersiii narodnjaki za »voje najmlajšo in že sedaj jako priljubljeno društ»o 561-50 K. V zbirki se nadaljuje. Tudi naši zavedni kmečki fantje in, naša narodna dekleta so sklenili za „Sokola* nabirati. Živela narodna zavest in požrtvovalnost, živeli „Sokolu" naklonjeni rodoljubi, živel „Murski Sokol" I K zbirki so prispeli gg.: po 50 kron: Ivan Kukovec, dr. Karol Groe»mann; po 25 kron: gospe Matilda Grossmann, Micika Chloupek; po .20 kron: gospa Nina Ivančič, Franc Seršen, Martin Cagran, Franc Sever, Anton Sra-bočan, Viktor Kukovec; po 15 kron: Alojz Vršiš; po 14 kron: kontrolor Alojz Belšak; po 10 kron: Janko Karba, Hrabroslav Vrabelj, Fran Schneider, J. Kaučič, M. Kocuvan, Janei Vaupotič; po 8 kron: gospa Marija Seršen; po 5 kren : Gabrijel Postružnik, gospodična E. Razlag, Janko Murecker, gospa Ivana Schneider, Ludvik Babnik, J. Bozins, Alojz Rajh ml., Franc Repič, Anton Mišja st, Miroslav Kmepeis, A. Heric, A. Osterc, Fran Bohinec st., Dragica Grossmann, Danica Chloupek, Dragec Chloupek, Neim»novana, katere mož mora „tudi Nemec" biti; po 4 krone: župnik Peter Skuhala, dr. Ivan Farkaš, Alojz Rajh st., Anton Božič; po 3 krone: gospa Matilda Mihalič, gospodična Wessner, Vaupotič, J. Robič, Josip Velnar, Franc Seršen ml., Vinko Vaud*, J. Čebiš; po 2 kroni: Viljem Schneider, Jakob Rajh, J. N. Kociper, Milan Vršič, Alojz Seri«, Franc Mag-dič, J. Bračko, I»an Razlag, J. Peklar, gospodična Pe-tovar, J. Cimerman, Adolf Mišja, J Mund», Ivan Rajh, Fr. Slavič, Iran Škrgot, Janez Crček, J. Kolarič. Martin Vrabelj, Jožef Vršič, gospodična Martina Mehora, Janko Dijak st., J. Slana, Josip Karba, Lovro Slana; po 1 krono: Jakob Volovec, J. Lassbacher, J, Tomažič, J. Maurič, F. Vogrinec, Josip Sever, Josip Cepin, Jos. Miller, Al. Mihelič, Janko Dijak ml., Franc Seršen st., Alojz Skuhala, Antoa Heric, Ivan Kramberger. Marko Belec, Josip Slekovee, Jože Rožman, Matija škerlec; po 50 vinarjev: Martin Karba. Skupaj 561'50 K. Dalje so poslali še sledeči gg. : Rožmann z gospo iz Veržeja 10 K, notar Detiček is Celja 5 K, Pelcl v Policah 2 K, gospodična Zefica Jurrt iz Borec 5 K, Vrbnjak od Sv. Miklavža 3 K, kaplan Janžekovič 3 K, nadučitejj Šalamun od Sv. Miklavža 2 K, dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj iz Dunaja 30 K, Zadravec iz Središča 5 K, žnpnik Osenjak od Sv. Petra pri Radgoni 4 K, Škerlec od Sv. Tomaža 3 K, notar Oton Ploj iz Gornje Radgone 5 K, sekcijski svetnik dr. Janko Babnik iz Dunaja 20 K, poslanec Janez Roškar od Sv. Jurija v Slov. gor. nabral 17 K, Fran Hrašovec, c. kr. sodnik v pok. iz Gradca 10 K. Skupaj 129 K. K temu zbira v Ljutomeru 5615 K. I. izkaz 456 32 K. Skupaj 1146-82 K. Loterijske števili« Line 4. aprila: 60, 88, 18, 66, 39. Trst 4. aprila: 38, 68, 17, 73, 13. Alojzij Pintar, trgovec v Slovenski Bistrici, priporoča cenjenemu občinstvu celega okraja vsakovrstna zanesljiva kaljira tMf semena, posebno pravo, čisto štajersko deteljno seme. Barthelnov prašek za živino in svinje, kranjsko redilno štupo itd. 144 4—4 Posojil, in hranil, društvo pri Si. Emi vabi svoje ude k red bi« obciiemu zbora ki se bode vršil 191 i—i dne 19. aprila t. I. ob 4. uri popoldne v nradni sobi, Sv. Ema št. i. Dnevni red: 1. Poirjenje računa za L 1902. 2. Izvolitev na-čeistva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Načelstvo. Najboljše in najcenejše SQ I Priporočam mojo veliko zalogo s « Stikno za obleko l-20 cm široko od 30 kr. naprej. — Crnl kažmlr, gladek, rožnat, meter po 60, 70, 80 kr. in naprej. — ¿pii rttlttH-satiii. meter 35 kr. — Plean atlas satin meter 30 kr. in naprej. — Tisk platno (druk) levantin, cefir jako po ceni. — Svileni rohel, jako lepi,'od 80 kr. do 180 gld. in naprej. ■mtsEsn Sukno za moško obleko meter od 50 kr. do 4'50 gld. — Črn kamram od 90 kr. do 5 gld. — Tkanina za hlače od 50 kr. do 1 gld. — Kos platna 22 metrov dolg 3'25 gld. — Kos domačega platna 23 metrov dolg 4 gld. — Kos rmnburger - platna 23 metrov dolg 4 85 gld. — Kos korvenus - platna 23 metrov dolg 4'90 gld. — Vojaško platno meter po 19 kr. — Rjuha 60 kr. 20% ceneje kot pri vsakem konkurentu! Samo dobro blago! 185 s—2 Karol Soss Teg-etthoffsti-iisse št. O. Anton Viher, 194 mizarski mojster v Mariboru, Koroške ulice 31 absolvent strokovne šole v Gradcu, se priporoča veleč, duhovščini in veleč. p. n. občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov kakor duri, okenj, portalov, stropov itd. Kompletne uprave za cerkve, šole in zavode, za stanovanja, vile, hotele, urade kakor tudi prodajalne. Vlaganje parketnih in lesenih tal. Točna postrežba in nizke cene. • Originalni vzoroi so vedno na razpolago. • Vsaka beseda j stane 2 v. Najmanj» | objava 45 v. MALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. Vsaka beseda stane 2 v. j Večkr. objava I ' po dogovora. Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati. za 2600 gld. Vpraša se pri g. Novaku ▼ Mariboru, Bergstr. 8. 192 2—1 Proda se. Hiša s tremi sobami, 2 kuhinjama ter kletjo, 2 drvarnicama, nekaj trsja ter njivo tik hiše v Mariboru, Triesterstrasse, se proda za 4000 gld. Vknjiženih lahko ostane 1700 gld in drugo se izplačuje v obrokih. Več pove lastnik Franc Bukšek, gostilničar na Gornjem Bregu pri Ptuju. 181 3—2 Malo posestvo se proda, oddaljeno je 20 minut od mesta Ptuj, leži na lepem kraju, tikoma okrajne ceste in je sposobno za vsakoršni obrt. Trgovina že več let obstoji z dobrim uspehom. — Naslov pove upravništvo lista. 163 3—3 Fonograf, skoro popolnoma nov, se proda po ceni. Ponudbe sprejema upravništvo. 162 3—3 Posestvo, ki meri 3 orale, njive, vinograd, sadonosnik. blizu celike ceste, pri Pesniškem kolodvoru pri Mariboru, se proda. Več pove Franc Šebot na Pesnici. 195 2—1 Nova hiša s 3 sobami, 2 kuhinjama, 10 minut od Maribora, 12 let davka prosta, se zavoljo preselitve takoj proda j Trgovina z železnino „MERKUR" vivlv/. PET! r* -v Oelj-u.., C3-r «.šle a. cesta š t ©-v. 1JS priporoča svojo veliko zalogo • najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In str «v; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, »esalke, meri) in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje strop«v (4t»rje), lončene cevi samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete HT" Tomaževa žlindra., n«Lj"boljio umotno fnojtlc. P1 * Bogat«. izbir vsakovrstnih nagrobnih krifior. * •«•-K? »>Kv.>>j i Äs1 Stare stenske šablone proda po ceni Franc Kolar, slikarski mojster v Mariboru, Viktringhofgasse 20. 189 3-1 Zidana hiša z gospodarskim poslopjem, z velikim vinogradom, zraven tudi njive in velik sadni vrt, se takoj proda v Spod. Št. Kungoti pri Pesnici, občina Rošpah. Vpraša se v Gornjih Hočah št. 30 pri Vederniku. 193 3—1 Hiša s petimi sobami, sadonosnikom, vrtom, 1 oral njive in 2 svinjskima hlevoma, se proda v Studencih pri Mari-boru št. 18._179 |1—1) V najem se išče. Majhna trgovina za špecerijsko blago s stanovanjem, v kakem predmestju se išče v najem. Ponudbe naj se poilšjajo na upravništvo lista. 172 3—2 Proste službe. Slikarskega učenca sprejme takoj Jurjj Kos. Pošta Sv. Trojica v Sloven. gor._170 3—3 Bazno. Oddaja dela. Pri Sv. Marjeti na Drav. polju se bo pri zgradbi novega šolskega poslopja oddalo zidarsko, mizarsko in tesarsko delo. Kdor želi to delo prevzeti, naj se oglasi do nedelje, 25. aprila. — Za načelnika: Jože Finžger. 188 1-1 Poljski malec (gfps) 106 12-6 ki je priznano dobro gnojilo priporoča M. Berdajs v Mariboru. L. Buchta, izdelovatelj rokavic in bandažist, v Mariboru, Šolska nI. 2 — Schnlgasse 2 prevzame vsa v njegovo stroko spadajoč» dela in popravila kakor tudi snaženje. Vse zelo po ceni! 118 4—4 ^HHHBBHHHHiHHHHHk V najem se da lepo stanovanje s tremi sobami in kuhinjo blizu cerkve pri Kapeli, pol ure od postaje kopališče Radenci. Pojasnila daje T. Pnšenjak, nadučitelj na Cvenu p. Ljutomer. 190 3-1 ¿ Tovarna za opeko in peci F. P. Tidic & C?» v Ljubljani ponudi poljubne množine 125 10—5 zarezane stresne opeke (Strangfalz - Dnclizieg-el) rudeče in črne in — O O O O glinastih peclj O O O O Na željo pošljemo drage volje vzorce in nastavimo najnižje cene. Dfi- Solidna, dobra in točna postrežba. "3JC SMS || I. F. PAYER, 158 10-3 H || kamnoseški mojster v Mariboru. || Kokoschinegg- in Hilariusstrasse. Predno se kdo odloči za nakup nagrobnega kamena, naj se prepriča o moji ceni ter si naj ogleda mojo veliko in raznovrstno zalogo čez 100 izgotovljenih in zelo lepih nagrobnih kamenov. ¡^ §i |||| Vsakomur dam vedno uljudno pojasnila ne da bi ga silil k nakupu. Priporočam se tudi v izdelovanje vseh v mojo stroko spadajočih kamnoseških in kiparskih del posebno altarje, krstne kamne, obhajilne SjS klopi ter poslužim radovoljno z vzorci in proračuni. Zelo solidna postrežba pri nizkih cenah! |i| Semena! |h—»B—Semena! | 1 \'s pri Mariji lurški IXXXXX! Oznanilo za sklicevanje zapuščinskih upnikov. Pri c. kr. okraj, sodniji Sv. Lenart v SI. gor. morajo naznaniti vsi tisti, ki imajo kakšno terjatev na zapuščini dne 18. marca 1903 pri Sv. Barbari pri Mariboru umrlega župnika Martina Lapuh, vsaj do 5. maja 1903 predpoldne do 9. nre svoje terjatve osebno ali pa pismeno; sicer izgubijo po izplačanju naznanjenih terjatev vso pravico na zapuščino, razuu če jim pristoji zastavna pravica. C. kr. okr. sodnija Sv. Lenart v SI. gor., oddelek I, dne 30. marca 1903. 186 i—i Dr. Kronvogel. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. tio 12. ure dopolnilne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojem premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolpa, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. Stanje hranil, vlog 17 milijonov K. Rezervni zaklad nad 400.000 K. Mestna hranilnica ljubljanska 320 10 na Mestnem trgu J^IT zraven r o t ov ž a Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 48/«°/o na leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 92 in pol leta. Ako pa želi dojžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirjo in sicer po 4'/j°/o do 50/0. >;t.'%itu tr. «Htaikiik '«*;. '.'«)». •'ro.if»o idii^j-joiui artdwk: Fnrdo Leskovar. Tisk tiskarne av. Cirila,