REZULTATI GOSPODARJENJA V LETU 1966
V prvem letu po uvedbi gospodarske reformc je v gospodar-skih organizacijah na območju občine Ljubljana-Siška porasel celotm dohodek za 29,5%. porabljena sredstva za 35,6% in narodni dohodek za 18,4 %. Navedeni porasti so prcdvsem re-zultat podražitev v drugem polletju 1965. Do različnih stopenj porasta v navedcnih kategorijah celotnega dohodka (cclotni dohodek 29.5 %. porabljena sredstva 35 %) je prišlo zaradi tcga, ker je bil prometni davek prenesen iz proizvodnje v prodajo. Zatc jc tudi stopnja porasta dohodka gospodarskih organizacij. ki znaša 24.6%. nad stopnjo porasta narodncga dohodka.
Delovne organizacije so v letu 1966 iz ustvarjenega do-hodka razporcdile v lastne sklade (neupoštevajoč obvczni rezervni sklad) 148 milijonov N din. kar je za 44 % več kot v lotu 1965. Pretežni del tega dohodka je bil razporejen v poslovni sklad. in sicer 110 milijonov N din. V sklade skupne porabe je bilo odve-denih 21 milijonov N din, pri čemer pa znašajo namenska vlaganja v stanovanjsko iz-gradnjo že 9 milijonov N din. Tudi rezervni skladi so soraz-merno visoki, saj znašajo skupr.o 15 milijonov N din in jih bodo delovne organizacije v letošnjem letu lahko raz-poredile za osebne dohodke ali za druge sklade.
Dejansko izplačani neto osebni dohodki so znašali v povprečju 854 N din meseč-no na zaposlenega in so za 29,6% višji od povprečja v letu 1965. Kljub delnemu po-rastu zaposlenosti v drugi po-lovici leta 1966 je bilo pov-prečno število zaposlenih v vscm letu 1966 nekoliko nižjc od povprečja leta 1965. Pov-prečno število zaposlenih je namreč v letu 1965 znašalo 18.590 oseb. v letu 1966 pa 18.156 oseb in je torej nižje za 2.3 %.
Delitev narodncga dohodka med družbo in delovnc orga-nizacije se je bistveno spre-menila v korist delovnih or-ganizacij. Ta delitev, ki je v letu 1965 znašala 44.4 " „ (druž-ba) : 55,6% (delovne organi-zacije), se je spremenila na razmerje   33.9 %    (družba)    :
66.1 %   (delovnc  organizacije).
Vzporedno s povečanjem deleža gospodarakih organiza-cij v narodnem dohodku, ozi-roma s povečanjem skladov gospodarskih organizacij. so narasla tudi srcdstva poslov-nih skladov. Povprečna srcd-stva poslovnih skladov gospo-darskih organizacij so v letu 1965 znašala 330 milijonov N din, v letu 1966 pa so se dvig-nila na 460 milijonov N din, oziroma   za   39.5 %.
Vedno večja sredstva, ki ostanejo delovnim organiza-cijam. so omogočila nadaljnje razširjevanje reprodukcije, to se pravi, nova investicijska vlaganja v proizvodnjo, ki so v letu 1966 znašala že okoli B0 milijonov N din, kar je za 40 % več kot v letu 1965. Po tehnični strukturi je bilo naj-več sredstev vloženih v opre-mo in delovne priprave, in si-cer 67,5 %, nadalje v gradbene objekte 29,4 %. ostanek, to je 3.1 % pa v zemljišča in ostale investicijc. V virih financi-ranja osnovnih sredstev pred-stavljajo lastna sredstva de-lovnih organizacij 71,5%, do-mači krediti 25,9 % in ino-zemski krediti 2,6 %.
Investicijska vlaganja v letu 1966 in revalorizacija osnovnih sredstev sta vplivaii na to. da se je vrcdnost osnovnih sredstev v tem letu povečala za 44 % v primcrjavi z letom 1965. V ccloti znaša vrednost aktivnih osnovnih sredstev že 645 milijonov N din, popravki vrcdnosti 302 milijona N din, oziroma se-danja       vrednost        aktivnih
osnovnih sredstev 343 milijo-nov N din. Iztrošenost osnov-nih sredstev. ki je v letu 1965 znašala 47.8 %, se je v letu 1966 na račun investicijskih vlaganj  znižala  na  46.7 %.
Zaradi revalorizacije osnov-nih sredstev in spremembe nckaterih amortizacijskih sto-penj so je amortizacija v pri-mcrjavi z letom 1965 zvišala za 32.6 %. Amortizacija bo v letu 1967 še višja (revalori-zacija je bila izvedena šele v drugem pollctju 1966) in bo imela mnogo vcčji vpliv na poslovnc rezultate in ekono-mičnost  delovnih  organizacij.
V zunanjetrgovinski mcnja-vi je bil izvoz v preteklem lctu za 13.4 % višji od izvoza v letu 1965 ter jc znašal 12.9 milijonov ameriških dolarjev, vendar ni dosegel planirane-ga obscga, saj je bilo realizi-ranih le 98.5% plana. Naj-slabši uspeh v izvozu je do-segla industrija (7-1.8 "o pla-na), medtem ko je bil izvoz v obrti precej nad lanskimi ob-veznostmi   (174 %   plana).
Skupne zaloge surovin in materiala. nedovršcne proiz-vodnje, gotovih izdelkov in trgovskega blaga po stanju z dne 31. 12. 1966 so se v pri-merjavi z letom 1965 povečale za približno 20 %. Analiza na-vedenih zalog kaže, da so se zaloge surovin in materiala občutno povečale — za 26,6 %. Pri tem moramo upoštevati, da so bilc zaloge po stanju z dnc 1. 12. 1966 že revalori-ziranc na nove cene, ki se v letu 1966 niso več bistveno spreminjale, in da fizični ob-scg prcizvodnje v letu 1966 ni  porasel.
Stanje dobaviteljev je ob koncu leta 1966 znašalo okoli 207 milijonov N din in se je v primerjavi s stanjem ob za-četku leta povečalo za 61 %. To jasno kaže na to, da go-spodarske organizacije nima-jo zadostnih obratnih srcd-stev za poravnavo svojih ob-
veznosli. Stanje kupcev pa je v isti primcrjavi porastlo za 25 " o. tore j vcč kot znaša porast celotnega dohodka, kar je prav tako poslcdica po-manjkanja obratnih srcdstev kupccv.
Gornjo navedbe dajcjo le splošcn prcgled gibanja v na-šem gospodarstvu v primer-javi z letom 1965. Ta gibanja so v celoti dokaj ugodna. Re-zultati so. kot že vsa leta. nad zvcznim in rcpubliškim pov-prcčjem. Znolraj posamcznih pancg. pa tudi strok pri nc-katcrih delovnih organizaci-jah. rezultati iz objcktivnih ali subjcktivnih razlogov moč-no odstopajo, nekatere delov-ne organizacije pa so celo v zelo kritičncm položaju in je vprašanje, čc imajo v scda-njih reformnih pogojih mož-nost  za  nadaljnji   razvoj.
Iz te kratke informacije lahko sklcpamo, da je gospo-darska reforma lani delovala že v vcčji meri in da se bodo procesi. ki jih je sprožila, nadaljcvali tudi letos. Najbolj značilni vplivi reforme so: umiritev povpraševanja na trgu, zmanjšanje stopnje ra-sti proizvodnje, zaostritev kreditiranja, močnejše posle-dice gospodarskih ncusklaje-nosti na področjih cen in če-dalje bolj izrazit strukturni značaj motenj v posameznih panogah oziroma strokah go-spodarstva.
Manjši obseg povpraševa-nja, ki je bil zabcležen v zad-njih mesecih lanskega leta tako pri investicijah kot pri osebni potrošnji. je vplival na to, da se jc nckdanja nesklad-nost mcd ponudbo in povpra-ševanjcm preccj ublažila. Tu-di pri osebnih dohodkih za-poslenih so je pokazala tež-nja po postopnem zmanjševa-nju stopnje rasti. Vendar pa so rcalni osebni dohodki še vedno naraščali hitreje od produktivnosti dela. K delne-mu     ncvtraliziranju     kupne
moči jc pripomogla tudi spremenjena politika dodelje-vanja potrošniških kreditov, ki so se še nadalje zmanjše-vali.
Razen splošnih vzrokov. ki so vplivali na manjši izvoz, kot je bil planiran. jc prav gotovo eden pomembnejših tudi sistomska sprememba deviznega režima in začctne tožavc pri novem načinu skle-panja pogodb s strankami. V mnogih primerih pa so delov-no organizacije prenehale z ncrcntabilnim izvozom. to je s takšnim izvozom, ki ni kril proizvajalčcvih  lastnih  ccn.
Najpomcmbnejša naloga bo tudi v bodoče intenzivnejše vključcvanje gospodarskih or-ganizacij v mednarodno deli-tcv dela. S povečanjom pro-duktivnosti in konkurenčne pposobnosti gospodarstva — kar je v tesni povezavi s pro-cesi spccializacijc. integraci-je. dclitve proizvodnih pro-gramov in kooperacije med domačimi podjetji in tujimi partnorji — bi mnogo laže uresničevali in presegali iz-vozne programe.
Sorazmerno visoke sklade v letu 1966 bodo morale go-spodarske organizacije upora-biti predvsem za obratna sredstva v svojem poslovnem skladu, kcr se sistem kredi-tiranja stalno zaostruje in bo-do banke odobravale vedno manj kreditov za obratna sredstva, oziroma celo zniže-vale žo dodeljene kredite. Tu-di umiritev povpraševanja na trgu bo povzročila povečanje zalog. ki bodo zahtevale do-datna obratna sredstva. Go-spodarske organizacije. ki se bodo odločile za razširitev svoje dejavnosti z investicij-skimi vlaganji, si bodo mo-rale za tako povečan obscg proizvodnje istočasno zagoto-viti tudi primerno povečanje obratnih sredstcv. Vsako po-večanje proizvodnje, ki ne bo vsklajeno z zadostnimi obratnimi sredstvi. sc bo hi-tro maščevalo in bo delovno organizacijo lahko pripcljalo v nelikvidnost.
Bojan JURČIČ