AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 7, 1943 LETO XLVI, — VOL. XLVI. je, ce vesle Senat je odglasoval več denarja za otroke i'" wnekega restavranta Spanje v ' ima tako veliko| S'!* iti k°registru h! Z 48 proti 28 glasovi je zavrnil Wheelerjev predlog,j Wsitd kolikorso dolžni. Sa- g| gistj.a ,U 1 lahko vzamejo iz re- ^nar kad&r menja-i0 de' V d * * * Ruskega leta je da bi se počakalo z rekrutiranjem družinskih očetov. Zavrnil je,tudi predlog, da bi se rekru-1 tiralo najprej očete pod 30 leti. lne v , . j Washington, 6. okt. — Senat je hotel nekoliko olajšati ^ 40,000 mtV't tujcev|rekrutiranje družinskih očetov s tem, da je sprejel predlog] en ov raznim vegj0 podporo odvisnim otrokom teh očetov, ki bodo kli- ki bili! cani v armado. Senat se je tudi podal apelu generalnega šta- i4h00drk\ŽiSvzileinatorJa Wheelerja> da se počaka 1 Patent ;ov- To kljub temu,! d' i oarjev. c* J3a> naj ne ovira programa armade in je zavrnil predlog se-1 z rekrutiranjem družinskih očetov. Potem je senator Wheeler I ponudil drugi predlog, glasom katerega bi se z rekrutiranjem očetov počakalo toliko časa, da | bi se pronašlo, koliko je na razpolago samskih novincev za ar-| mado. Senat je tudi zavrgel predlog ohijskega senatorja Tafta, I naj bi se najprej rekrutiralo samo družinske očete pod 30 le-1 ti starosti. Potem je pa senat odglaso-| val, da se plača v bodoče za prvega otroka takega očeta, ki služi v armadi, $30 na mesec in $20 na mesec za vsakega na-daljnega otroka. Ta predlog je f bil sprejet z 78 proti 1 glasom. Potem je pa senat sprejel sledeče dodatke: Na naborne komisije se moral \ d°bi te Patente skoro za- ^ 10,000 ameriških Soče? r°diI° otroke> ki 80 ^HotJ Umetnim Potom, ker zanositi drugače. No * * * 4aLmftva v raznih ame" B2nih edinicah je raz- )0 0« 40ftta!3on' na primer, šte-800 mož; polk od do 67^ mož ; brigada od ' pehotna divizija do 20,000 mož. * * * i ji OOn P°troši'io na teden Pri r Za nasvete, ki jih «na a-ih vedeževalkah, ali vojni odde- $Somkaterejedr- inženirji, ki naj porušijo vse mostove, razstrele vse železniške kolodvore, uničijo vodovode ter sploh porušijo vse, kar bi AMERIKANCI SO VZELI DVOJE MEST V ITALIJI Alžir, 6. okt.—Peta ameriška armada je izsilila prehod čez reko V o 11 u r n o, kjer so bili Nemci organizirali prvo obrambno linijo, ko so se umaknili od Neaplja. Ameriške čete so okupirale strategično važni mesti Aversa in Maddaloni na svojem pohodu proti Rimu. Ameriški general Clark je poslal v boj rezerve, ker se Nemci zelo trmasto upirajo. General je dospel danes v Nea- dil, da bodo zavezniki zavzeli Rim. Kolikor morejo presoditi, ima Nemčija v Italiji štiri do pet divizij, kar je 60,000 do 75,000 mož. Iz zanesljivih virov se poroča, da je 7. ameriška armada zbrana pod poveljstvom generala P/ttona na vzhodni obali Italije, med Bari in Foggia. Ta armada je namenjena za invazijo na Balkan. Toda zavezni- pelj in s polno gotovostjo zatr- ki, naravno, molče o tem. Ameriška mornarica je bombardirala otok Wake, začetek ofenzive na Pacifiku Pearl Harbor, 6. okt. — Močna potem, ko je bilo sporočano, da skupina ameriške bojne morna-ise je vršilo posvetovanje v Pearl Če bo Brazilija poslala svoje vojaštvo preko oceana, bodo ti vojaki imeli s seboj tudi nekaj takih "pištol," s katerimi bodo obdelavali že itak nalomljeno ruicifašistično os. mestijiv in zakaj naj bi bil ZOpet IZgUDlll Imje oproščen vojaščine; dalje, Ipj*| Postojlli London, 6. okt. — Osvobodil- se ustvari posebna zdravniška komisija, ki naj določi, če se ne, , , .. , „. .» ... , , ,, na armada pod poveljstvom Ti more znizati standard zahtev , . . . , V1 armade in mornarice, da se pokliče tudi fizično manj sposobne k vojakom in dodatek, da se plača materi z enim otrokom $80 na mesec in $100 za mater z dvema otrokoma. Zdaj je ta je okupirala važno nemško postojanko Trnje pri Postojni. To. da partizani so se morali zopet umakniti, ko jih je napadlo 30 nemških tankov. Tako se poroča iz glavnega stana partizanov. „„„ „ , Jugoslovanski krogi v Lon-vlada plačevala $50 za ženo, K trdijo> da ima Tito 15>000 ''%Cit?lavUni;io'jeibilo"kake vrednosti za zavezni-<1^°: da se ®me! ke ^UstvarH-a' ki nosi ime Štlri države, ako 'tako To zdaj v polni meri izvršu-žel j. jejo umikaj očie naci j ob ja- |JV * * V' dranski obali. Uničevanje bo 'V^ Prehu imelo slabe posledice bolj za ci- Vlh*ivi Z 7 države vjjno prebivalstvo, kot pa za odstotkov v|osmo angieško armado, ki tu- jkaj prodira proti severu. D . IV neki vasi so Nemci pobrali SevL ?°d0VinSka.ljudem vse biciklje in celo otro- K- * . Ameriki se: ške vozičke, na katerih so nem- $12 za prvega otroka in $10 za vsakega nadaljnega otroka. -o- Dva vojaka sta bila ustreljena Brenham, Texas. — Dva vojaka, ki sta pobegnila iz zapora v taborišču Bowie, sta bila ustreljena od šerifa v Brenhamu, ker sta se uprla aretaciji. mož, s katerimi napada nemško linijo od reke Pad do Reke. Partizani poročajo, da so razdrli 15 milj proge od Rakeka proti Trstu. tJt in slcer šla vojaki odpeljali naropane gih vojakov iz vojaškega zapora, Donald Nelson je dospel v Kairo Kairo, Egipt. — Donald Nel Njiju I son, načelnik ameriškega urada imena sta John Hagerman iz za vojno produkcijo, je dospel v Terre, Haute, Ind. in W. H. Par- to mesto, kjer bo inšpiciral voj-sons iz Los Angelesa. Obenem z no industrijo. Tukaj namerava vojakoma je pobegnilo šest dru-| ostati le malo časa. -o-- mSm 86 Fort|stvari. " * V kl °bzldja so šti- ciji P0Ž l«!>itieni haja od Alia" ! vv aleutskem na- kVfr ali "konti-V je P"šlo pr- Zemljevide leta kamor V neki drugi vasi so na-ciji požgali 80 ton pšenice, ki so jo imela prebivalci za čez zimo. -o- Badoglio obljublja za Italijo demokracijo Italijanski premier, maršal Badoglio, je včeraj izjavil, da bo italijanska vlada postavljena na demokratski bazi in da m -»ra,!.,« *rrv.„ J sprav" bodo vsi bivši fašisti izključeni vlade. ^ 3u ^nery, 'v državi Nemci rekrutirajo moške i pri 59 letih % * * i London- — V Nemčiji so za- ^fi^enci , . i čeli z registracijo moških v sta- '^al's S° dospeli. rosti 59 let, katere bodo pokli- X ličili ohVerne Ame"| cali v vojaško službo. Tako viso- • ^PrilQ , o hvu reke ke letnike niso nikdar klicali pod v "a i rit v. , ... orožje v prvi svetovni vojni. Mrs. Frank vabi Po kratkih počitnicah in pre delavi prostorov, bo Mrs. Rose Frank jutri zopet odprla gostil ,v -.....* no na 1301 E. 54. St., znano pod mm U' S> N- R- imenom "Carl's Tavern." V pe. VSei^ Kenik- Mr- tek bo ribja pečenka, v soboto 10rnariško šo-| kokošja večerja. Ples vsak pete calif. in soboto. toda vse so že prijeli. Nov grob Po dolgi in mučni bolezni za rakom je umrl na svojem domu, 487 E. 112. St., John Ladi-ha, star 58 let. Doma je bil iz Nemške vase pri Trebnjem, od koder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Osem let je vodil mlekarijo na 68. cesti; 13 let pa grocerijo na 74. cesti. Zadnje leto je pa živel v pokoju zaradi rahlega zdravja. 1811 termine Druga obletnica V nedeljo ob enajstih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pok. Laverne Praznovskp. , rice je včeraj bombardirala ja-! ponske naprave in garnizijo na | otoku Wake. Tako je poročal si-j noči admiral Nimitz. Bojni mornarici so pomagali tudi bombni-jki, ki so vsipali bombe na otok. Ta napad kaže, da so začeli Ame-rikanci z ofenzivo na Pacifiku. Napadalni edinici je poveljeval rear admiral Montgomery, ki je imel s seboj tudi enega nosilca letal. Amerikanci so začeli z napadom na otok v jutranjem mraku. Ta napad je bil izvršen en dan'dli 23. decembra 1941. Livarji so spoznani Ameriški senator je proti temu, da bi zavezniki invadirali Francijo Washington. — Ameriški senator Chandler je izjavil, da bi Lfjujm Js ca (tajalj bil vsak poskus zaveznikov napa- ■"■"'"r WCmil sti francosko obal v tem času ITflaIIcA "masna moritev" naših čet. Ob. MOIIC ItUCIlIG enem je senator svetoval, naj za-j Cleveland, O.—Včeraj je fe-vezniki z zračnimi napadi prisi-' deralna porota spoznala krivim lijo Nemčijo k vdaji. j brate John L., Frank in Ed- Senator Chandler se je vrnil v, ward Schmeller, ki so vodili Washington z obiska na bojni'znano National Bronze & Alu-fronti. Rekel je sicer, da on ni|minum Foundry Co. v Cleve-vojaški izvedenec, in da izvaja landu. Porota je pronašla bra- Harborju glede ofenzive na Pacifiku. Konference se je udeležil admiral King, vrhovni poveljnik ameriške bojne mornarice; admiral Halsey, poveljnik v južnem Pacifiku in admiral Nimitz. Otok Wake leži približno 2,000 milj zahodno od Havajskega otočja. Na tem otoku se je začet, kom vojne vzdržala 16 dni ameriška garnizija, obstoječa iz 378 marinov. Japonci so otok zase- svoje mnenje samo kot civilni opazovalec. -o- KAJ VSE JIM PRIDE KONČNO PRAV Steubenville, O. — Pogrebni-ški voz je čakal na vlak, ki je vo te krivim, da so izdelovali in izročali ameriški vladi slab material za letala. Izdelovali so ogrodja za letalske stroje, ki so jih pošiljali Packard Co. v Detroit. Zagovornik obtožencev je vlo- žil truplo nekega meščana. Na žji zahtevo za novo obravnavo, vozu je bila krsta, v katero je ho. Federalni sodnik Freed bo do-tel vložiti truplo. Ko je vlak do- |očij v pondeljek, če se obtožen-spel, je pogrebnik videl, da mu cem dovoli nova obravnava. je nekdo ukradel krsto z voza. Bolan doma Anton Laurich, 21251 Arbor Ave. se nahaja doma na bolnijki postelji, želimo mu, da bi kmalu okreval. Naši vojaki m i« n Družba bi bila morala ogrodja za letalske motorje vlivati, pa jih je varila, kar je bilo direktno proti zahtevam ameriške vlade. Livarno je Packard Co. opetovano svarila, naj ogrodij ne vari, ampak vliva, kot zahtevajo načrti, toda niso se zmenili zato. -o- Mrs. Rose Lausche, 1039 E Tukaj zapušča žalujočo so-161. St. sporoča naslov svojega progo Josephine rojena Ban, sina Franka in sicer Frank Lau-ki je doma iz Lokve pri Divači, sche, A. S. Co. 1399, USNTS, sina Johna, hčer Josephine, | Great Lakes, 111. brata Leopolda, v starem pa dve sestri, Frances in Mary, I Mr. in Mrs. John Mišič iz 1138 brata Lojzeta in več drugih so- E. 63. St. naznanjata, da je bil rodnikov. njun sin John povišan v štabne- Prideljen je protizračni bateriji Bil je član društva Vodnikov ga narednika, čestitamo! John Venec, št. 147 SNPJ. Pogreb se služi pri marinih in njevov na-bo vršil iz Zakrajškovega po- slov je: Staff Sgt. John J. Mišic, grebnega zavoda, 6016 St. Clair Co. A Sib. Bn. Camp Lejeune, ustavil za tri dni na domu staršev, Mr. in Mrs. Joseph Perusek, 14814 Hale Ave. Ravno ta čas je odhajal k mornarici njegov svak Robert Wolfe. Od nekje iz Sicilije se oglaša brat Stanley, ki naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem Ave., v soboto zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo. Naj v miru počiva, ostalim naše sožalje. Iz raznih naselbin Johnstown, Pa. — Dne 25. septembra je v bolnišnici po kratki bolezni umrl Andrej Hre-ščak, star 54 let in doma iz Unca pri Rakeku. V Ameriki je bil 30 let in vedno samski. Tukaj zapušča brata Ivana in sestro, v stari domovini pa drugega brata, ako je še živ. Chicago, 111. — Frank Sernel, ki biva na naslovu 535 N. Wood st., je prejel pismo iz Spokana, Wash., katero ga obvešča, da je 15. avgusta t. 1. umrla v San Franciscu, Calif., njegova sestra Frances Kalep v starosti 76 let in vdova zadnjih 25 let. Rojena je bila v Ponikvah pri št. Vidu nad Cerknico in v Ameriki je bila 59 let. Ko je odpotovala v Ameriko leta 1884, je bil njen parnik 60 dni na morju. Najpr-vo je šla v North Dakota, kjer se je omožila z nekim Nemcem. V Spokanu je zapustila dva sinova in enega v San Franciscu, v Chicagu brata, v Clevelandu in Pennsylvania i pa več drugih sorodnikov. Roosevelt je razglasil Kolumbov dan Washington. — Predsednik Roosevelt je razglasil dan 12. oktobra za Kolumbov dan. Mr. Poroka V soboto se bo poročil Joseph Tom Zallnick, sin Mr. in Mrs.! Roosevelt je izjavil, da je prav ta čas važen, da se počasti tega Italijana, ko se italijanski narod trudi, da si pridobi časten mir v New River, N. C. mi n Korporal John J. Perusek, ki služi v Temple, Texas, se je bil Rudolph Russ, sin Josephine Kosič, 951 E. 69. St. bo odšel v soboto služit Strica Sama. Nje gov brat John Russ služi pri mornarici nekje na Atlantiku. Obema želimo sreče in pa zdrav povratek domov. Anton Zallnick iz 1058 E. 72. St. z Betty Cisar. Poročna maša bo ob devetih v cerkvi Nativity B. V. M. na Aetna Rd. Sorodniki j družini narodov, in prijatelji so prijazno vablje-. ni k poročni maši. Vse najboljše v novem stanu!' šestnajsta obletnica V soboto ob osmih bo darovana .v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Mary Osredkar v spomin 16. obletnice njene smrti. Na operaciji Herman Vovk, 661 E. 94. St. je bil operiran v Polyclinic bolnišnici. Prijatelji ga lahko obiščejo v sobi št. 207. --o-- Kupujte vojne bonde! Za gospodinje AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 7, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 61X7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcspt Sundays and Holidays NAROČNINA: 2a Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pofltl, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $350. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt' leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in luclid, po raznašalcih: celo leto $850, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _____Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: D ni ted States and Canada $«50 per jear. Cleveland by mail $750 per year tr. S. and Canada $3 50 tor fl month«. Cleveland by mail $4.00 for 6 month« d. S. and Canada $2.00 for I months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 month«. $200 for I month« __________Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _No. 236 Thur., Oct. 7;vL943 Car je daleko, a Bog je visoko! Tega ruskega reka bi se morali držati danes uporniki v Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji. Slišimo o bojih na jugo-slovansko-italijanski meji, katere moramo sicer previdno vzeti na znanje z ozirom na fakta, vendar koncem konca bo nekaj vendarle res. Mi smo vedno trdili in to trdimo še danes, da je vsak oborožen odpor v Jugoslaviji danes z ozirom na kak dober rezultat — brez pomena. Ti boji ne bodo prinesli Slovencem drugega, kot da bodo padli še tisti, ki bi ob svojem času lahko koristili zavezniški armadi. Ne samo to, ampak Nemci se bodo strahovito maščevali nad našimi vašimi in mesti, kjer se je pojavil kak oborožen odpor. Ako so Nemci rts razdejali naše lepo Novo mesto, je bilo to popolnoma brezpotrebna žrtev ob tem času. V Italiji se bore proti nemškim divizijam tri armade: ameriška, angleška in kanadska. Pa vidimo, da gre njih delo le počasi od rok, dasi imajo na razpolago vsa sredstva moderne vojske in več vojaštva, kot ga imajo pa Nemci. Kako se bodo potem z uspehom bojevali proti nemškim divizijam, recimo partizani, ki so v primeri z nemško vojsko v takem razmerju, kot bi šli pastirji s palicami proti tankom. Zavezniki so še daleč od Jugoslavije in dokler ne pridejo preko Jadranskega morja, ali na grška tla, je vsako bojevanje v Jugoslaviji proti Nemcem čisto navaden samomor naroda. Kdor se količkaj razume na organizirano bojevanje, to je na vojaštvo, ta bo potrdil, da more stopiti proti nemškim divizijam samo dobro opremljena armada, ne pa slabo oborožena gerilska skupina. Zato pa tudi zavezniki svarijo evropske narode, naj počakajo, da pride prava ura za udar. To pametno poslušajo Francozi, Norvežani, Belgijci in Nizozemci, Čehi in Poljaki. Samo tista peščica slovenskih upornikov ne posluša pametnih nasvetov in rine— z glavo skozi zid. Ampak kadar se bodo zavezniki bližali Jugoslaviji, kadar bodo že stopili na Balkan, takrat bodo pa potrebovali pomoči za hrbtom nemške bojne linije. Takrat bi bil pa čas, da zgrabi za orožje vsak, ki je tega zmožen. Tako bodo storili v gori omenjenih deželah, pri nas pa ne bo nikogar, ker bodo padli zdaj brez hasni, samcati proti nemškim tankom, topovom in bombnikom. Mesto da bi se zdaj potuhnili, pa magari se skrivali še nekaj mesecev po gorah, kamor nemške horde ne morejo, pa čakali na besedo zaveznikov, pa nosijo svoje glave pred žrela nemških topov. Da, lepo je biti hraber, junaško je iti v smrt za domovino, toda umirati brez hasni je pa blaznost in nepremišljenost. Kdor tako početje podpira, ta ne želi našemu narodu sreče in življenja, ampak želi, da bo naša zemlja popolnoma uničena, da bodo hrabri slovenski borci padli popolnoma brez potrebe. Ako zavezniki svetujejo Francozom, ki štejejo 45 milijonov duš, naj počakajo in naj se ne izpostavljajo nemškim bombam in maščevanju predčasno, ali mislite, da bodo svetovali tisti peščici Slovencev, kar jih je še ostalo, naj nesejo svoje glave Nemcem v roke? Nikdar ne! Mi smo na tem mestu opetovano zapisali: zaveznikom ne bodo v nobeno korist grobovi, ki jih bodo našli na jugoslovanskih tleh, ko pridejo njih armade tje. Koristile jim bodo, ali bi jim, samo krepke roke slovenskih borcev, ki bi udarile Nemcem v hrbet istočasno, ko bodo začeli zavezniki z invazijo Balkana. Takrat bo res štela vsaka puška, takrat bo štela vsaka granata in takrat bo štela vsaka, tudi neobo-rožena skupina gerilcev, ki bi Nemcem za hrbtom razdirala mostove in železniške proge, požigala skladišča nemški armadi in sicer drugače delala za sovražnikovim hrbtom zmešnjavo. Vsi vidimo, kako previdno se skriva, general Mihajlo Da niso še napadli zapadne Evrope, imajo dober vzrok. Odprli jo bodo, ko bo prišel čas za to. Stalin je že davno zahteval odprtijo druge fronte v za-padni Evropi. Morda bi se bili zavezniki vzdržali na tam-kajšnem obrežju, morda pa tudi ne. To najbolje vedno naši poveljniki. Ampak koliko milijonov naših fantov bi bilo pri tem padlo, to si pa lahko mislimo. Med tem je pa s počasnim in previdnim prodiranjem v Evropo na najmanj nevarnih točkah prihranjenih milijone življenj naših in drugih zavezniških vojakov. Današnje vojskovanje zahteva bolj previdnosti in strategije, kot pa osebnega poguma. Največji orjak je ničla, ako gre neoborožen proti slabotnemu dečku, ki ima pištolo v roki. Zato pa mi ne odobravamo sedanje bojevanje jugoslovanskih upornikov, ker so njih žrtve brez pomena. Naj bi čakali, naj bi se skrivali in varčevali s svojimi silami za tisto uro, ki bo gotovo prišla. Danes je še car daleko, a Bog visoko za našo Slovenijo, odnosno Jugoslavijo, pa i za ostale podjarmljene dežele. Zavezniki računajo na pomoč teh narodov ob gotovem času, ki še ni prišel, zato jih svarijo — počakajte, bodite pripravljeni! Vsi poslušajo, le naši doma ne. Nekdo bo dajal velik odgovor za to. -o-i- Louis Adamič in Slovenska ljudska stranka P. BERNARD AMBROŽIČ OFM. I. Vse to se je godilo 15, 13 in Adamič piše v "Harper's Ma- 11 let PREDEN je "Princ Pa-gazinu" na strani 370: "He ! vel dal" toliko denarja iz Bel- (Prince Paul) had the final word over the state budget and could put vast sums into channels which they (the Clericals) controlled. For example, in 1936, owing to the long depression, all Slovenian co-operatives were in a bad way. But Anton Korosts and Micha Krek . . . saw to it that all the money allotted to Slovenia for the relief of co-operatives was given to SPP-dominated organizations (organizacije Slovenske Ljudske Stranke), in most cases run by parish priests. Cooperatives under Liberal, Progressive, or Social-Democratic control got next to nothing; most of them fell by the wayside or just barely kept going-while the SPP outfits boomed." Resnica je, da je Zadružna Zveza, centrala katoliških zadrug, ki je bila daleko največja grada v Ljubljano, da so mogli "klerikalci" manipulirati volitve v svoj prid! Ce Adamič ni videč, so pa bili slovenski "klerikalci" in kaj hočemo drugega ko dati jim ves zasluženi kredit! Takoj naprej od tu piše Adamič : "Tammany-like, . the SPP (Slovenian People's Party — Slovenska Ljudska Stranka) during 1935-1941 used old and tested methods of controlling the jobs and politics of some Wherever it could be done non-Clericals were displaced by Clericals. When a Liberal or ten thousand state employees. Leftist with local political standing could not simply be kicked out on his ear, Natla chen and his local colleagues got Belgrade to transfer him to Bosnia, Macedonia, Montene- deželi, pVejeln ed Narodne | gro, or Herzegovina where, Banke v Belgradu posojilo, za katero je garantirala banovina. Ni bil denar "for relief," ampak posojilo, ki ga je bilo treba plačati nazaj. Edino Za- since no one knew about his Slovenian standing, he was politically innocuous." In malo pozneje: "Natla-chen ... in one sudden swoop družna Zveza je stala s svojimi shifted four hundred teachers številnimi podružnicami po who were not entirely pro-SPP. vsej deželi tako dobro, da je He moved professors and banovina mogla zanjo garanti- judges all around the country." rati. Denar, ki je prišel na ta i Tu je Adamič očividno zame-način v deželo, je pa koristil s j njal Natlačenove čase s časi svojim obtokom prav tako liberalcem, progresivcem in socialnim demokratom kot '"klerikalcem." Toda bolj zanimivo ko te in-sinuacije je to, kar Adamič iz tega izvaja. Takoj nadalje piše: "The Clericals thus acquired a politico-economic stranglehold on the country and in the 1938 elections . . . they had no difficulty in manipulating the votes of a large number of bewildered, depression-weary peasants." Zakaj ni Adamič prebral, preden je, to neumnost zapisal, v knjigi "Slovenci v desetletju 1918-1928," ki jo je uredil dr. Josip Mal, noben "Klerikalec" diktature nekaj let poprej. To je seveda za Adamiča zgolj malenkost! Ako so prišli nekateri učitelji, profesorji, sodniki . . . nazaj v domovino iz Bosne, Crnegore, Hercegovine in Ma-cedonije, kamor so bili poslani pod diktaturo, gre Natlačenu le zasluga, če je mogel zanje kaj narediti. Saj je bil sam pod diktaturo konfiniran nekje na jugu. V letih 1935-1941 je imela vlada v Belgradu mnogo, mnogo posla, da je skušala vsaj malo popraviti grehe tiste diktature, ki jo je tudi Adamič iz dna srca sovražil. V kolikor je Natlačen pri tem pomagal, in obenem z njim Korošec in Krek —zakaj je vse to pri Adamiču v Adamičevem smislu, na stra- še stokrat večji greh? ni 372 "Statistični pregled vo- Naj Adamič ne pozabi, da litev" v prvem desetletju Slo-1 je na ljubljanski univerzi brez vič s svojimi četniki po nedostojnih zajedah in planina, ka-^'* V Jugoslaviji? Morda bl'vseh ov* Plaval vsa tista le-mor ne morejo za njim Nemci. Tam čaka in varčuje s svojo P° em bojno silo za trenutek, ko bodo zavezniki v bližini. Takrat mor ne morejo za njim Nemci, tam čaka in varčuje ssvojo ZtTn^f\mHlfe gorostas- j J." pole« lib*ralni£. f1'.0" I.ninn ciln v* tr„„„tol ______.•).: .. ui.-jt-J -r_, '. nosta pisal. Tam beremo: | fesorjev tudi dr. Fran Kidrič, Pri volitvah v narodno skup-' oče Adamičevega oboževanca sčino (belgrajski parlament) Borisa Kidriča. Tega moža bodo dali zavezniški poveljniki besedo in Mihajlovič bo uda ril. To bo nekaj štelo, to bo tudi upoštevano. . ,.tD 1QO„ , ... . . . . . . . . ... .am:xt: i , leta 1923 je dobila Slovenska i Adamič sam opisuje kot libe- nm2 r fljen° partizansko vodstvo s. pa tega ne da do- Ljudska Stranka 21 poslancev,! ralca in mu daje kredit, da je Ir Jih%ntn£ U ' ^T™«? 'T^ °^ l™ druge stranke skupaj, ki bil "a naprednyak." Le zakaj j M? 111 Š ,C' SvtetT: ne deLaj0 drufga' jih je bilo nič manj ko DESET, i je tega moža pustil Natlačen kot da igrajo prav Nemcem v roke. V odprtem boju ne bodo 80 dobile PET poslancev. i pri miru, če je ime! toliko pra- partizanske čete opravile proti Nemcem nič. Pač pa bodo Pri volitvah v parlament leta' vie in toliko sovraštva do n,-• opozorile Nemce na svojo navzočnost da bodo prišle nem- 1925 je dobila SLS 20 poslan-! prednjakov kot mu pripisuje T*JTZ!!1I Ilf!eu!i^,.f !n J'h_P0Č1fiIe,S tčn?' da bodo po- cev. vse druge stranke skupaj, j Adamič! Kar se pa tiče tistih 400 učiteljev, ki so bili po drzni Ada-Pri volitvah v isti parlament mičevi trditvi nenadoma pre- eni pod Natlačenom v zgale še tistih par his ki so ostale od italijanskega nasilja. j ki jih je bilo TRINAJST, so do- Zato je pa tudi skrajno nesrečno dejstvo, da sta zdaj v bile ŠEST poslancev Jugoslaviji dve odporni sili, vsaka pod svojim poveljstvom; Pri volitvah v isti parlament in vsaka s-svojimi načrti Ena skupina dela po vojaškem leta 1927 je dobila SLS zopet! stavlje stra egičnem načrtu in čaka na ugodno priliko za udar, dru- 20 poslancev, vse ostale stran-i Bosno Macedonijo, Crnogoro ke skupaj, ki jih je bilo OSEM,: in Hercegovino, se želim pome- , niti z Adamičem tako kot se je ga slepo drvi pred žrela sovražnih topov. Zadržanje prve skupine ni nobena bojazljivost, ampak so debfle SEST poslancev, je le strategija. Saj tudi ni morda kaka bojazljivost to, da: Pri volitvah v oblastne skup-'nekoč pomenil Abraham z Bo-zavezniki še niso odprli druge fronte v zapadni Evropi. To ščine (banovin takrat še ni bi- gom; ko je Slo žh Sodomo in Go-je dobro premišljena strategija, da se izvede dobro premi- lo> leta 1927 je dobila SLS 80'moro si j ene načrte in doseže zmago s kolikor najmanj mogoče! poslancev, vse druge stranke žrtvami. Zavezniki rinejo le počasi v Evropo, toda sigurno, skupaj pa 16 poslancev' Naj navede Adamič le pet odstotkov teh 400 učiteljev po imenih, pa mu iz srca rad odpustim vseh ostalih 380, katerih imen prav tako ne ve kot jaz ne. In tudi nihče drug ne. Torej le za pet odstotkov teh učiteljev naj pride z dokazi, pa se vdam in bom verjel, da je bila Natlačenova Sodoma in Gomora vredna uničujoče Adamičeve obsodbe. Prosim in — čakam! -o- Kako naj tolmačimo volitve Neki rojak mi je rekel, da obžaluje, ker nisem bi lizvoljen; jaz pa sem mu rekel, da obžalujem, ker on ni šel volit, kakor mi je sam priznal in da obžalujem, da je dvakrat toliko ljudi ostalo doma kot jih je volilo. Povedal sem rojaku, da brez glasov ne morem biti izvoljen ne jaz in ne kdo drugi. Čitatelj tega dopisa si lahko misli, zakaj nisem bil izvoljen s tistimi glasovi, ki so bili oddani pri volitvah. Saj vemo, da imamo v 23 vardi približno 8,000 glasov in da je k volitvam prišlo več kot 2,000 volivcev. Odgovor na to je jasen. Večina teh glasov je strankinih, ker jih kontrolira demokratska stranka. Na kakšen način pa stranka kontrolira te glasove? Demokratska stranka kontrolira te glasove na sledeči način: V 23. vardi imamo 18 koč ali volivnih krajev in pri vsaki koči pa ima stranka svojega zastopnika ali precinktnega načelnika. Ta načelnik je navadno oseba, ki spada k veliki družini, mogoče ima po osem ali celo več glasov v svoji lastni družini. Naloga tega načelnika je iti na volivni dan od hiše do hiše in nagovarjati ljudi, da naj gredo volit za strankinega kandidata. Ce ljudje ne gredo na volišče, lahko pride strankin zastopnik z avtomobilom, da pelje volivca do volivne koče. Na ta način strankin zastopnik ali delavec dobi mnogo glasov za stranki nega kandidata. Zakaj se pa strankini delavci ali zastopniki zanimajo za stranko in zakaj delajo zanjo? Strankini delavci ali zastopniki delajo za stranko navadno zato, ker so dobili ali pa morda pričakujejo mestno službo. Zakaj pa stranka izbere svojega kandidata, da ga podpira? Navadno ga izbere zato, da ga potem, če je izvoljen, tudi lahko kontrolira. Zakaj pa stranka ne podpifa Wm. Kennicka? Zato, ker se William Kennick ne da kontrolirati od stranke. Poleg tega pa stranka postavi v vsako volivno kočo tako zvane "booth officials" ali volivne uradnike. Demokratska stranka je imela več kot 60 volivnih uradnikov. Ti uradniki tudi volijo za tistega kandidata, katerega stranka priporoča. Na ta način volivni uradniki prodajo svoje principe za majhno službo, katera donaša $10 enkrat ali dvakrat na leto. Ti volivni uradniki volijo za tistega kandidata, katerega stranka priporoča in ne za tistega, ki bi bil najbolj zmožen. Žalibog, da imamo danes po kočah tudi nekaj mladih in starejših deklet, ki se dajo zapeljati od strani zvitih politikar-jev. Ta dekleta gotovo nimajo visokih idealov, če volijo za kandidata, zato, ker so dobile malenkostno službo od vardne-ga vodje. Torej iz tega je jasno, zakaj strankin kandidat lahko dobi več glasov kot pa kandidat brez strankine podpore. Jaz nisem imel delavcev, da bi bili agiti-rali zame od hiše do hiše, zato ker jim nisem mogel dati mestne službe. Iz tega je videti, da je stranka izgnala volilce iz hiš na volišče, a jaz pa nisem imel del avcev, ki bi bili delali zame in tudi moje prijatelje izvlekli nri volišče. Torej, strankini volivci so volili in moji prijatelji so pa na volivni dan—ostali doma. Obžalujem! Vsakemu volivcu pa mora biti znano, da naselbina ne more dobiti dobre vlade in dobrega zastopstva, če se ne zanima za volitve. Tem potom se želim iskreno zahvaliti vsem tistim, ki so volili zame in jim tudi čestitam, ker so volili zame, kajti dotični dobro poznajo položaj v 23. vardi. / S spoštovanjem, Wm. J. Kennick. -o- prijazno ter postrežljivo^ rijsko trgovino na. Ji našem slavnem CoIlmW pešo sem prejel iz Prve J rej je absolutno g»rantQ| Oni dan so P"«eSie.- » okrajne oblasti v to j Ji tak, ki opozarja lastil* naj jih drže doma vrati." Na tak način, šijo konference vzel >nk katerih modrovanju sme zvedeti, ker bi to bilo demokratično. France šober je . ,-«cprf sVJ*% !'■ BI |žba Jih la vs0 itovaj Jeva] Se ga postavil v okno dajalne, da bodo ^ d je lahko brali ukaze olbasti in pretnje, ki Jj čutili, ako ne bodo P0^^ jih paragrafov, to s me ne bo kdo nape* . prišel s kakim ProteS. Ji J» p0] __________n nasjilTPJali, L paragrafih o P*sJ%j se reče - o . I psov. No, končno ^ povedal, kaj ne m ^ no nedotakljiv Pred gre po' testi. Naš France svojih opravKin, ^ sladkor odjema«®^ J ja solato, korenje Ja, suiaiu, « jjj livši se ž njimi o kakor je to lep° " se z odjemalkami, K o! strašno dopade, c ^ veselem pomenku ( Članom društev Najsv. Imena Po pravilih naše Zveze društev Najsvetejšega Imena ima članstvo vseh društev enkrat na leto skupno sveto obhajilo in sicer vsako leto v drugi slovenski fari v Clevelandu. Tako bomo imeli tudi letos skupno obhajilo in sicer pri fari sv. Lovrenca v nedeljo 10. oktobra. Sv. maša za člane društev Najsvetejšega Imena bo ob 8:45. To pa zato tako pozno, da bodo imeli tudi bolj oddaljeni priliko udeležiti se skupne maše. Morda bo kateri izmed bližnjih članov ugovarjal, da je prepozno in da se je težko tako dolgo vzdržati jedi. Samo malo pomislimo, koliko ljudi po širnem svetu danes nima strehe, obleke in ne jedila, pa morajo trpeti vse to. Pomislimo nanje in tudi nam ne bo težko, če se nekoliko časa vzdr-žimo jedi. Prav prijazno se vabi vse člane od fare sv. Vida, Marije Vnebovzete in od sv. Kristine, pridite v velikem številu. Naj vam ne bo pretežko žrtvovati nekoliko časa v čast božjo. Vse člane iz fare sv. Lovrenca pa st. prosi, da gotovo pridete k maši ob 8:45 in s -tem pokažimo, da smo res zavedni člani društva Najsvetejšega Imena. Zbiramo se ob 8:30 v cerkveni dvorani ter potem vsi skupno odkorakamo ob 8:45 k sv. maši, katera bo darovana za vse žive in mrtve člane društev Najsvetejšega Imena. Želeti bi tudi bilo in se s to prošnjo obračamo do staršev, da bi poslali otroke k drugim mašam, da bi bilo pri tej maši več prostora za člane. Upamo, da boste člani prišli res v velikem številu in da se pokažete, da ste pravi člani najpotrebnejšega društva Najsvetejšega Imena. Kdor še nima društvenega znaka, ga bo lahko dobil v nedeljo pred vhodom v cerkev. Po sv. maši pa se vsi skupaj podamo v cerkveno dvorano, kjer bo pripravljen zajtrk. V nedeljo 24. oktobra pa bo sklep 40-urne pobožnosti. Ob tej priliki bo tudi sprejem novih članov v društvo Najsvetejšega Imena in sicer ob treh popoldne. Veliko število je še dobrih katoliških mož v fari sv. Lovrenca, ki še niso člani tega društva. Vabljeni ste, da pristopite ob tej priliki, za kar vam gotovo ne bo žal po smrti. Veliko je tudi mladih mož, ki ste stopili v zakon tukaj v Ameriki. Tudi vas želimo in kličemo v naše društvo, saj hočemo vam izročiti v roke vodstvo naših društev. Zato pa pristopite v naše društvo sedaj ob 40-urni pobožnosti. Z veseljem vas bomo sprejeli. Vesel pa vas bo svoj nač tudi Bog, ki vam bo obilo poplačal, če že ne tukaj na zemlji, pa prav gotovo v večnosti. Pri- i stopite k nam, ni se vam treba I sramovati nas starejših, saj bo-1 tovariša in „ . ste tudi vi postali stari. Naš I so prišla , y # cilj naj bo: Katoliški možje,! oknu, če bi "e V pa naj bodo stari ali mladi, mo-J s primerno b^v iti člani največjega 1 di dejanjem s katoliškega društva Milili'«1* Ravno, ko sem hotel sl# nadaljno poglavje tega r mi je prišla na ušesa « zgodbica, ki me tako tito* moram takoj poslati v bi je bilo škoda, da bi se la, ali pa da bi ostala mojem namiznem preda . Stvar se vrti o prijatel.' • bru in Modicu, ki vodita leda 12] koi >nul m* sami adedj ust s g •don ike. 2 za stike ] 1JHi TJ s ho * in in to in še ono, bi bil trgovec p Ravno, ko je kar'bis J ust'11 a** sPus-ov 1 ni; se n s >ilike 'vVa h < Ni P: za i FJe, pran" ,df el°va« liki s cesto in kar o"- J v8e j razliki, SB in ra*P°>y ^kr; iz sebe.svojega P*^* vrata težko °bložJzi4\ se ozre slučajno^^ pred svojo Prc- ? e^ do psov, najrazl' » ^ daj pojdi in poglej to ^ ^ -0p ki se drenjajo P^jjii1 daj al no. "Le ^ liko prignalo ^ ^ vek.parece.^. J^fj^tj s I čei ta, kaj ne ves; gnalo sem?" "Kako bom te pa vprašam, * f1 V ^ stvar obrniti I lf>lK0re *vPolit m "Kaj ne pojasnjuje zvedavo berejo; m S in1J ^ m in dai ne govori proti nji^; veduje vsako P° j, J j y blk, cestah. ^.^A^S Plavajo njih" ste. Kar se bflg> , V^a Ido potem, kob<> Vo\>d nih oblasti P^jeP^ d< 1 obrnili svoje f ti naši prodaj« {]) eno svojih fKi in P°kJ> je do naših P0'"1 ^ ekar^j ift0 fov." France r rajo postati člani največjega ! di dejanjem B'".0 p' katoliškega društva — Najsve-[di, naj gre sv tejšega Imena in to prav vsi, kij pokazat še kaI%l,SJ živijo blizu cerkve ali pa če so! prišel ven, )e / bolj oddaljeni. Prostora je za! pod oknom 9°9.soe vse v našem društvu in tudi zaj spodična, kat®orii kateremu se je j lo tudi lahko oprostiti, saj je "" »sebi°' da se nahaja v salonu | imela kot gospodinja doma i fc , nem živi ju. Vsaka | drugih misli in skrbi dovolj, ta-6eri°Va ^J^23, Je bi^ kot od- ko da se ni mogla spuščati v ve- (cerijf ike t oaroJ foj« ostankih moči in svojih I 1 V j najine, r d- m , "" i^e tj Zadnjimi • / Jvrope z gluhimi rav. 11 Ukrj " o« ,eno s šestilom in vsaka be-lzPregovorjena s priroje-atn°zavest j o. Njegovi prakse naselili na Ukra-^stanavljali tam mesta in nilL pe'ja v ali evropejsko spreminjali divji svet v , P°lje in branili svojo Z°per tatarj'e in ' NJ'ihov potomec pa se- Prednikov in vzdr-silami kultur- gem kotu so se usedli set>1 nekateri duhovniki aljeniših katoliških ^epr Viužni Rusiji. Sede-tiho er?1Čna in se 'razgovar-g. g.skoraj šepetaj e med ifujb esk krasnega salona 'Jtije j. Sam°zavestne aristo-""Slavs Je omamljala in jim Pogova° Samozavest. Tiho so 2adevIJali 0 svojih doma-lna n ln o svojem delova- edali U nkah' katere 80 sem se k njim' Kjijj. v njihove pogovora 2tižobrazba je Pri-"4'«. . 111 obzorje ozko. ®u " 0(1 . Je pa le posrečilo ..p0rn3lh kaj zanimivega. prilikJ 6 nanesel na težave We p0Potovanja in se-lf!i y ovire, na katere so iot>wfSavi od strani ru" tega smo pri-|8Woh": '0r ° Javnih razme-politie n ZaŠli deloma celo Kij Polje. Duhovniki le02a'lp0Ved°vati čudne ZadePfekah in ovirah na >l0Va Vajo doma pri svo-■ Ju- Gospodje vele- Iod7 0svetljevali • isti 'olj Vo *Uge strani in več-■ J vsest C^kejSe'"ransko in izreka s svojo živah- sodbe. Vmes so e dan,, JMbeuC 0paren in ni izšel iz H Nw"eie' da Pogovor ni »* c ; 11 ni 1Zsel 12 * v Jh t0na' ki mora 8aionu ,5" L7Je Še niso zadosti V^rjeval je nek yele. mlad, lep ^Učit Cl0vek- "Morali 1' LH^^Poznanjsko. Iz- , 4? PoliJ, °V 80 samo Po-in iz8°lani. Oni ne kriče, ampak * iNk . pa ne delamo' * in d?°*-kričimo' za- JC1* in dtaTa Kaj bi 'J> aWaVati na svojo P) fct^-f it •i!" f odprt« -lo ; ki bi čje in daljše pogovore. Usedel sem se k mizici, ker sem bil že izmučen od sprejemanja gostov in so sedaj bili že vsi zbrani in oživljeni s pogovori. Torej sem svojo nalogo že dovršil. V moji bližini se je nahajalo nekaj oseb. "Kako gre pa letos z rokodel-čiči?" vpraša me nenadoma neka mlada dama sklonivša se proti meni čez mizico. "Kako pa vi veste o tem?" vprašam jo začudeno. "Saj sem lansko leto, ko vas ni bilo, pomagala pri organizaciji. Letos pa nimam časa, ker sem se omožila." "Ne morem veliko povedati, ker sem prišel še le nedavno in sedaj, ko se bliža poletje, ne gre več tako dobro s sestanki." "Toda Antonija se bo uničila s svojim delom. Morala bi se nekoliko bolj varovati." "To ji tudi jaz pravim, toda si ne privošči počitka." Med tem je vstopil lakaj in naznanil s slovesnim glasom, da je obed že pripravljen. Šli smo v dolgi vrsti v obed-nico, ter zasedli pripravljene sedeže vsak po svojem stanu in dostojanstvu. Med obedom so se vršili dolgi nagovori in navdušene na-pitnice. Govorilo se je v vzneše-nih besedah o domovini in narodu, ter so gostje slavili gospodinjo hiše, blago grofico Antonijo, ki tako požrtvovalno deluje za svoje rojake. In vendar je v celi tej družbi ni nobeden razumel in nikdo ni prav za prav vedel za kakšne ideje živi in se žrtvuje. Obed je bil velik in dolgotrajen in nastroj gostov je postajal vedno bolj navdušen in slovesen. Naenkrat so mi misli nehote zletele proč | k drugim znancem, tja h go-i spodični Eleonori in mlademu Vitoldu in k revni Stefči. Kaka razlika med enimi in med drugimi ! Pri tem omizju umirjenost in solidnost, trezen razum in preračunljivost, toda malo srca in malo idej. Tam burja in vihar, toda srce kipi in polje. Katera struja bo zmagala Morda nobena! Odvisno je od tega, kaj bo spregovorila ona zdelana in zmučena množica, ki doslej še ni prišla do besede in na katero doslej še nihče ni mislil. Da-siravno dela vlada vse, kar je v njeni moči, da bi obdala ljudstvo s kitajskim zidom, vendar ne bo mogla za vedno novim idejam preprečiti pot med ljudstvo. Zadnje besede ne bodo imeli niti vladni organi, niti navdušeni fanatiki revolucije, njega mar-; ampak zadnjo besedo bo spre-igovorilo ljudstvo. Samo kedaj opore- bo še to! Obupna situacija Hitlerjevih agentov v Jugoslaviji Sijajni in neprestani uspehi Zedinjenih narodov v Sredozemlju, na Ruskem, v zraku in na morju, so silno ohrabrili borce za svobodo v Jugoslaviji in napolnili z novo grozo Hitlerjeve agente V tej deželi. Strah pred patriotičnimi Jugoslovani, ki zdaj zbirajo svoje sile pod prapori obeh svojih voditeljev, generala Draže Mihaj-lovča in Josipa Broze, znanega pod imenom Tito, je pognala marionetni režim v nove mrzlične napore, da si pridobi zaslombe med narodom. Ljudstvo je polno veselega pričakovanja in upanja, a predstavniki režima si povsod prizadevajo z vsemi svojimi silam, da mu pridobe vsaj nekaj podpore v narodu. Klic 'sodelovanja z Nemčijo v novem duhu,' katerega je zagnal kvizling Nedič pred kratkim v svojem govoru v Kragujevcu, je zdaj geslo vseh njegovih poma-gačev. V gostih jatah so se spustili njegovi hlapci na mesta in sela v Šumadiji in zdaj tam pridigajo doktrino sodelovanja z nazisti. Takoj za Nedičem, ki je v Kragujevcu zatrobil v trobento sodelovanja, so njegovi hlapci v Kruševcu in drugod z izredno jasnostjo pokazali, s kakšnimi brezobzirnimi metodami nameravajo vtepsti pokornost v glave in srca naroda. V avgustu, so v Kruševcu pod zaščito močne koncentracije nazističnih čet prisilili ljudstvo, da se udeleži velikega shoda, ter začeli vse navzočo oštevati radi podpore, izkazane jugoslovanskim patriotom, ki sc 4>ili v teku bliskovitega spopada ubili približno dvajset sode-lovaldav, pripadajočih četi do-brovoljcev,' kontroliranih od na-zistov, med njimi Dušana Marko viča, okrajnega glavarja in važnega Nedičevega pomočnika. Jugoslovanski bojevniki so zadali oboroženi četi Nedicevcev velike izgube, nakar so sodelu-valci, kakor hitro so se znebili svojega prvejga istrahu, zgnaii prebivalstvo skupaj na shod, ter tam proslavljali rega je dal prebivalstvu domač advokat, po imenu Nakič. Ta misel je bila povsem očividno glavni predmet in cilj tega shoda. "Po mednarodnem pravu imajo Nemci pravico, da vladajo Srbijo tako, kot mslijo, da je najbolj prikladno njihovim interesom." To neverjetno zatrdilo prihaja iz ust drugega sodeloval-ca, advokata po imenu živkovi-ča, ki si je prizadeval, da prepriča slušatelja, naj bodo zadovoljni z Nedičevo vlado in postanejo njegovi zvesti pristaši. "Predsednik naše vlade, general Nedič, naš veliki Srb, je jasno videl, kaj se bo zgodilo," je izjavil zopet drugi izmed sodelo-valcev, samopašni četniški vodja Deka Damjan Tasmanovič; o tej izjavi poroča Novo Vreme, dne 29. avgusta: "In ravno zato je osnoval srbske bobrovoljske čete in srbsko državno stražo." Nedič se zanaša na ti dve formaciji, da bosta z orožjem podpirali njegov pereči položaj, kajti njih vežbanje je glasom teh poročil v rokah nazističnih "strokovnjakov." Govori, katere je objavilo Novo Vreme, dokazujejo, da se Ne-dičeva marionetna vlada, katere uradno glasilo je omenjeni list, boji patriotičnih Jugoslovanov in si zato z vsemi svojimi silami prizadeva, da jih oddvoji od ljudstva. Ravno ti mrzlični napori pa zgovorno pričajo o dejstvu, da ljudstvo Jugoslavije tudi za ceno velikih žrtev in nevarnosti podpira patriote in s pre-ziranjem gleda na "dobrovoljce," ki pomagajo Nedičevemu režimu. - Shodi v Kragujevcu, Kruševcu in Vrnjačk Banji so bili prirejeni pred predajo Italije. Od takrat do danes je prišlo tja mno-gp nazističnih vojakov, da ustavijo naval naraščajoče upornosti. Poročila pa prinašajo še vedno vesti o odporu, ki postaja od dne do dne večji. (OWI). -o-- Krvna plazma je rešila mnogo življenj Vesti, ki prihajajo iz inozemstva, vedno bolj poudarjajo vrednost in vanžost krVne plaz-sovraštvo do me za reševanje življenj ameri-svobodoljubnih Jugoslovanov in'ških vojakov in mornarjev ra-grozili prebivalstvu z najstraš-| njenih v boju. Iz Nove Gvineje nejšim maščevanjem, ako hi še; jn Aleutskih otokov, iz Sicilije nadalje podpiralo patriotične bo jevnike. Nedičev časopis Novo Vreme, je dne 17. avgusta prinesel po- in Italije in z drugih front, od povsod dnevno javljajo, kako ta čudovita tvarina, ki so jo prostovoljno darovali ljudje iz in milost. drobno poročilo" o tem shodu inlVseh krajev Združenih držav, je seveda z velikim poudarkom j rešuje naše borce iz objema govoril o različnih podrejenih,! smrti. brezpomembnih uradnikih, ki so i Poročnik Charles F. Buech-govorili. Pprejšnji župan Kru-! ie, iz East Orange, je bil ranjen ševca, Dobrivoje Georgovič i" | iz zasede na obali pri Casablan-novi načelnik mestne admini-jki; Alvin Kolinsky, mornar, iz stracije, Perčevič, sta poskušala; Brooklyna, je bil ranjen v po-oba navdušiti ljudstvo, katere-j m0rski bitki blizu otoka Savo mu sta prigovarjala, naj se skle_;v Solomonih; Arnold Hinz, vo-ne okoli Nediča v cilju sodelova-j jak; [z South Havena, Michi-nja z nazisti. jgan, je bil zadet v borbah na "Pojdite za največjm sinom Novi Gvineji; kapetan Max srbskega naroda, generalom Ne-j Goldman, zdravnik iz Bostona, dičem, ki vas vodi'po pravi po- je bil ranjen od drobca bombe ti!" To je jedro nasveta, kate- v iznenadnem napadu na Port Moresby; telegrafist Joseph Mucus je bil ranjen, ko je bil potopljen razorač Astoria; in korporal Anthony Casamento, marin, je bil ranjen v borbah na Solomonskih otokih; vsi tu zgoraj našteti in še na tisoče drugih danes živi zato, ker so dobili transfuzijo krvne plazme. Toda te transfuzije so bile mogoče samo zato, ker se je na tisoče mož in žen i domače fronte velikodušno odzvalo skupnemu pozivu vojske, mornarice in Ameriškega Rdečega križa, naj darujejo del svoje krvi. Med temi darovalci so ljudje iz vseh slojev. Navadni delavci, izurjeni delavci, uradniki, iz privatnih profesij, vsi so dali svojo kri, da postane krvna plazma za reševanje življenj. Amerikanci tujega porekla so se hitro odzvali temu pozivu. Posamezno ali v skupinah so šli k Rdečemu križu ter darovali svojo kri, in s tem pomagali rešiti življenja ameriških borcev. Vseh 33 središč Rdečer ga križa za darovane krvi javlja, da so se vsi Amerikanci tujega porekla velikodušno odzvali. Tipična v tem delovanju je bila kampanja v Detroitskem okraju, kjer so narodnostne grupe imele odrejene posebne tedne v katerih so one darovale svojo kri. Podobno se je delalo tudi v drugih večjih mestih kot je Cleveland in pa druga mesta na vzhodni in zahodni obali. Narodne bratske organizacije so se ravno tako velikodušno odzvale. V tem slučaju je posebno zapaženo sodelovanje vseh Madjarsko-amerikan-skih društev, cerkve ter tiska, skozi katere se je nabralo na tisoče darovalcev. Središča Rdečega križa za darovanje krvi delujejo v 33 mestih. Vojska in mornarica so prosile za 4,000,000 darovalcev v 1943 letu. Ker, pxedstoji nam še mnogo težke borbe. Dobave plazme na bojišča se nikakor ne sme ustaviti. Vsi, ki so dobrega zdravja in v starosti od 21 do 60 leta, in ki lahko pridejo do središča za darovanje krvi, lahko darujejo. Poglejte, ali vaš oddelek Rdečega križa sodeluje v zbiranju krvne plazme. Ako sodeluje, javiti se. Za darovanje krvi je potrebno samo nekaj trenutkov, nič ne boli in ne zapušča nobenih škodljivih posledic. DELO DOBIJO i DELO DOBIJO Državljanstvo ni zahtevano nič dela v nedeljo Zavijalke Lepa prilika tudi po vojni Prijetne delovne razmere MALI OGLAS! Za pomoč v pralnici 45 ur na teden Prijetne delovne razmere Zglasite se v 8. nadstropju Employment Office The Halle Bros. Co. 1228 Euclid Ave. (236) Hišne in čistilke Jako ugodni delovni pogoji in lepa okolica Stalna služba za zanesljive osebe. Počitnice s plačo. Privilegije zavarovalnine 6 dni v tednu. PLAČA. Zglasite se pri oskrbnici Mrs. Storž cd 8 do 9 zjutraj ter 12 do 6 popoldne. WADE PARK MANOR HOTEL E. 107. St., severno od Euclida. (238) MALI OGLASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob in kopalnica; vse v dobrem stanju; dvojna garaža. Nahaja se na 15414 Calcutta Ave. Za podrobnosti pokličite HE 4819. (256) 3 hiše naprodaj Na 509 E. 185 St., 5 sob, zraven Lake Shore Blvd., lepa okolica. Na 19519 Shawnee Ave., novo zidano bungalow; 4 sobe in kopalnica. Na 21221 Arbor Ave., nov bungalow, 4 sobe in kopalnica. V te hiše se lahko takoj vselite. Tudi za lot se zamenja. John Robich Building Contractor 18650 Meredith Ave. KE 5152 (238) Dober kup Hiša naprodaj na E. 71 St., blizu Addison Rd. 7 lepih sob, nanovo dekorirana, znotraj in zunaj, dober furnez; garaža za 2 avta; cena prava za vas. Proda jo lastnik. Pokličite SHadyside 5908 za sestanek. (238) MOŠKI Mnogo del odprtih Ne zahtevajo predznanja Lepa prilika, da služite dober denar, dočim se učite koristnega dela. Visoka plača od ure z avtomatičnim zvišanjem po 4 tednih Dosti overtime Potrebujemo tudi mizarje pomagače pri kleju. pomagače pri formiranju WILLARD STORAGE BATTERY CO. 246 E. 131. St. (blizu St. Clair) (238) OSKRBNICE Stanovanje v najem V najem se da stanovanje obstoječe iz 4 sob, mirnim in poštenim ljudem.. Zglasite se na 854 E. 236 St., Euclid, O. (237) Hiša naprodaj Proda se hiša na 2217 W. 36. St. za 2 družini, v najboljšem stanju. Pokličite za sestanek, da vam hišo razkažemo. Pokličite lastnika na Orchard 0907. Hiša naprodaj 1 aker, Cape Cod bungalod, 2 spalnici, za 1 družino, veliko podstrešje, klet, blizu obrambne industrije; prodajo j0 lastnik. Nahaja se na Highland Rd. prva hiša za Bishop Rd., ako greste vzhodno. Zglasite se samo zvečer. (238) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 7 sob, za 1 družino, moderno urejena, furnez in hrastovi podi; vse v dobrem stanju; dve garaži. Hiša se nahaja na 986 E. 73. St. Za podrobnosti vprašajte istotam. (237) Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V MESTU— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 6513 Guthrie Ave., blizu W. 65. St. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan, 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt cd 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 901 _(238) ŽENSKE ' za ČIŠČENJE urade down-townu. Nočno delo. Dobra plača od ure. Zglasite se Hippodrome Bldg. 12. nadstropje. (236) • 11 Ai m s se je tudi, da ; $kr. • Se Popolnoma : 1 sk»-• Popolnoma : Časi so postajali vedno ne-slogaškimi mirnejši in vedno češče se je i§itev vnillenju je bila prigodil kak slučaj, ki je glas-JS vt]. m' da bi se no pričal, da se podzemeljsko t\ v vsak Po- delo revolucije pričenja zopet VSi dJ k vsemu brez organizirati HN z gostje so bi- (Dalje prihodnjič.) o- rugačnih nazo-1 a| -p iitJ" v°del poveda- Vsak torpedo sestoji iz skoro jič »rv kako bi se D'000 dolov ter stane 0(1 10,000 v,! do zboljša- do 12,000 dolarjev. ' 'S' Soči",brezP°£°.i velju Zem in revo ^.VeC-m in revo" &0 V i'" 4%'St?tako~obsojali VSE KARKOLI >»' potrebuje od zobozdravnika,1 bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr.; bi zgubili pri To- j tom dosti časa. Vse delo jo mire- j vam čas dopušča.1 edini v \\ u sPrav njun nobe- k b° m 111 da bo pri-1 Župniku, ne da V% i]»eta 1 pa8tL To-j tem dosti časa. \ Jf1 bi 8fi 1Ulčinu in po j ieno. kadar (jH^tii ' tlal odpraviti i Uradni naslov: \°;C tu ni mo»eli I>K- V. ZIJPNIK 4nt0ni Ugovora." Ivhod na 62. cesti, Knausovo po-Ja se ni spu-' slopje. (Oct. 7, 11.) Za bojno fronto. — Ranjencem nudijo prvo pomoč na'o pa jih izroče domačinoM, da jih odneso en dan hodu v zaledje do vojaške bolnišnice. Gornja slika je bila posneta tisoče čevljev visoko v Tambu gorovju na Novi Gvineji. Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V&C na uro Ženske 62i/ac na uro ; Morate imeti izkazilo držav-| lajnstva. Nobena starost ni ome-| jena, ako ste fizično sposobni I opravljati delo, ki ga nudimo. i Zglasite se.na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (240) 4 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 7, 1943 Palomita Zgodovinski roman Bil pa je vkljub temu kot sumljiv značaj začasno pridržan v zaporih pod | najstrožjim vojaškim nadzorstvom, ker se je baje branil povedati straži, ki ga je zalotila kmalu po njegovem vstopu \ mesto, svoje ime ali priznati svojo osebnost, sploh podati kakršnokoli natančnejše pojasnilo o sebi ali pa o svoji zadevi; našli da so tudi na njegovi osebi varno skrito orožje, kar se je zdelo nakrat še prav posebno sumljivo vojakom, od katerih je baje ob prijetju zahteval, da se ga takoj predstavi cesarju, četudi je vstrajal pri tej svoji zahtevi z enako vnemo in trdovratnostjo tudi še potem, ko so mu odvzeli orožje. Na preprostem širokem stolu za veliko, podolgovato, od starosti oglodano in zakajeno hrastovo mizo je že sedel cesar Maksimilijan, na njegovi levi doktor Basch, osebni zdravnik cesarjev, temu nasproti pa se-nor Jose Luis Blasio, njegov mladi in zvesti osebni tajnik ves čas obleganja kakor tudi poznejšega njegovega ujetništva v Queretaru, ko je šele vstopil v sobo precej zakasneli polkovnik Lopez in se vsel molče za mizo tik cesarja na njegovo desno stran, zadržujoč previdno, četudi le s težavo, svojo pohajajočo sapo, ki mu je dvigala še vedno močno in burno njegova mogočna prsa. Na zadnjih nogah svojega veli-j kega in nerodnega stola se je Ugodno zibal blizu okna princi Felix zu Salm-Salm, mladij pruski častnik, ki se je bil pri-! družil šele proti koncu prejš-j njega leta mehiški cesarski ar-; madi in vžival zaradi svoje ve-! like hrabrosti,- osebne prikup-J ljivosti in bogate vojaške izkušenosti že takoj od začetka vi-1 soko spoštovanje in globoko zaupanje pri cesarju. Na drugem; koncu sobe, sedeč udobno na' prinožnem koncu cesarjeve postelje, sta kramljala potihoma generala Mendez in Mejia, medtem pa je sedel general Mi-ramon skromno, a zadovoljno na nizkem lesenem stolčku blizu vrat, ki so vodila iz tesnobne cesarjeve sobe preko okroglih in debelih, iz trdega kamna izklesanih obokov na obširno samostansko dvorišče, ter se raz-govarjal zsmišljeno s svojim vojnim tovarišem generalom Severom Castillom, ki je slonel OTVORITVENI KONCERTI CLEVELAND ORCHESTRA Eiich Leinsdo."f, dirigent Severance dvorana: ČETRTEK 7. okt. 8:30 SOBOTA 9. okt. 8:30 »1 10, SI.40, $1.06, $1.80, $2.20, $2.75 Severance Hall CE-7300 "ODKRITE" NOVO LEPOTO Poskusite to frizuro in vse bo gledalo za vami. Izgledali boste tako mladi in sveži. fleaits Beauty ^Itop 15706 Holmes Ave. GLenville 8139 Cluaed Mondays, open aH day Weds. ob vratih, pozorno poslušal in počasi pušil svojo smotko. Na cesarjevo znamenje je pomignil Miramon brkavemu konjeniškemu stotniku, ki je čakal ves čas pozorno pred vrati, naj privede ujetnika v sobo. Kmalu nato se je pojavil pred cesarjem in njegovimi svetovalci, previdno obdan od močne vojaške straže s puškami in na njih nasajenimi bajoneti na ramah, visok, suhljat mladenič na videz zgodnje moške starosti, pokrit s sivim, pa luknjičavim mehiškim široko-krajcem, oblečen v ozke, močno obnošene ter na raznih krajih nerodno-zakrpane rujave hlače, svetlosivkast, zamazan jopič ter stare, raztrgane in čudno pošvedrane čevlje* ki so se tudi sicer zdeli dosti preveliki za njegove noge. Izpod visokega, potuhnjeno navzdol privi-hanega klobuka so mu štrleli čez čelo v neredu dolgi lasje gavranje črne barve, gosta, zmršena in enako črna brada, v katero so se pogrezali tudi njegovi košati, lokasto navzdol ukrivljeni brki, pa je dajala njegovemu obličju za najmanj deset let starejši izraz, kot pa bi mu jih sicer prisodil človek, opazujoč ga natančneje od strani ali pa od zadaj in sodeč ga po njegovih prožnih kretnjah kakor tudi njegovi vzravnani, kakor vojaški noši. Snel je takj ob vstopu spoštljivo svoj širokokrajec z glave, stopil s trdnim korakom odločno proti mizi in se postavil točno nasproti cesarju, se najprej ozrl naglo naokoli, potem pa si potegnil s sicer kratkim, toda trdim in odločnim stresom svoje levice gosto lasuljo z glave, na čije mestu so se zasvetili mladeničevi lastni kratki, ko zlato blesteči se lasje, obenem pa si tudi populil svojo ponarejeno črno brado kakor tudi brke iz obraza, da mu je zakr-vavelo narahlo lice na več krajih, kjer so se namreč držale skrbno prilepljene kocine le nekoliko premočno kože. Cesar in vsi navzoči so se nagnili presenečeni naprej in buljili vanj dolgo . z razširjenimi zenicami ter brez besede, kakor da bi ne mogli več verjeti sami svojim čutilom. "Rudolf, ti —?" se je končno izvilo Maksimilijanu samemu iz grla. "Je li mogoče —?" Resnica, bil je Rudolf sam, ki je stal tam vzravnan in ponosen v njihovi sredi/ kakor da bi bil pravkar pognal iz zemlje, kjer si ga je predstavljal že več mesecev v mirnem spanju ne samo cesar, ampak tudi večina drugih, ki so bili zdajle tukaj zbrani. Namesto tega pa je stal zdaj tu pred njimi čil in zdrav, sicer res, da močno shujšan, pa vendar še krepak, vesel in neizmerno zadovoljen, kar se mu je lahko čitalo iz njegovih radostno žarečih sivih oči, ki so motrile mirno pa veselo zdaj cesarja, zdaj ostalo navzočo gospodo. "Veličanstvo!" je končno tudi on sam preprosto izpregovo-ril, "malo kasan sem sicer res, pa upam, da vendar še ne tako, da bi ne mogel vsaj delno povrniti onega, kar sem medtem morda zamudil s svojo odsotnostjo." Cesar je takoj vstal, se mu približal in prisrčno objel svojega nekdanjega ljubljenca, o čigar domnevani krivdi izdajstva ni bil on sam nikdar popolnoma uverjen. Tudi vsi drugi so mu zdaj hiteli radostno nasproti pa mu stiskali nič manj veselo njegovi roki, prožeč mu obenem celo kopico radovednih vprašanj, ki pa jih on seve ni mogel vseh hkrati odgovoriti. Bil je od vseh edinole polkovnik Lopez, ki je ob nenadnem izpoznanju svojega nekdanjega tihega nasprotnika nervozno ugriznil svoji polni ustnici, da-si ne tako, da bi mogel kdo navzočih le količkaj opaziti njegovo zadrego. Bil je prevelik mojster v hlimbi in samozata-jevanju, da bi se izdajal tako zlahka. Baš nasprotno; poskočil je urno i sam na noge in, prožeč Rudolfu obe svoji roki s ponarejenim veselim nasmehom, burno vzklikal: "Zdrav, zdrav, pogumni naš in visoko čislani tovariš, pozdravljen in dobrodošel zopet tu v naši sredi! Kako neizrečeno sem vesel, da te po tolikem času že zopet enkrat vidim in lahko objamem, najboljši mi prijatelj! Povej nam vendar hitro, kako se ti je neki godilo, odkar smo se razstali v starem, slavnem in prelepem glavnem mestu?" Rudolf mu je stisnil prijateljski in veselo roko, ker seve ni niti sanjal o vseh zahrbtnih satanskih, četudi ponesrečenih nakanah, katerih pravi in neposredni krivec je stal prav ta hip sam osebno pred njegovim obličjem. Ko se je malo poleglo prvo razburjenje in presenečenje, so se posedli vsi navzoči polagoma spet nazaj na svoje prejšnje sedeže v napetem pričakovanju važnih novic, ki so vedeli, da jih s seboj prinaša s tako dolge poti pravkar došli mladi častnik. "Skoraj se mi zdi potrebno," je povzel po kratkem prestan-ku zopet Rudolf, "da vam najprej opišem, četudi le na krat- ko, svoj doživljaj pred vojnim sodom v Puebli, ker ne vem, dali vam je o stvari natančneje znano ali ne." Nato jim je orisal s pripro-stimi besedami in le v glavnih potezah svoja burna doživetja od časa, ko je zapustil glavno mesto kot poveljnik cesaričine-ga varnostnega spremstva na njeni poti v Veracruz pa do trenutka, ko je bil prijet v mestu Puebli kot dozdevni povzročitelj vojaške vstaje v Oriza-bi, postavljen že takoj nasled1 nji dan pred preki sod pa hitro zopet oproščen, ko je dokazal z nepobitnimi dokazi svojo nedolžnost. Cesar kakor tudi vsi navzoči so sledili z napeto pozornostjo vsaki najmanjši podrobnosti njegovega zanimivega pripovedovanja, stavili tu-intam kratka vprašanja ter se čudili tako njegovi iznajdljivosti kakor tudi njegovemu nedvomnemu pogumu, njegovi nesebični požrtvovalnosti in slednjič njegovi odkriti ter pri- Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SIjOVENHKA I2DELOVAJL-NICA NAOROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj RENU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaS avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in lenderje. Welding 1 J. POZNTK — M. ŽELODEC _GLenville 3830._ East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo to6n« tn dobro. kupni preprostosti, s kakršno je opisoval svoje malo manj kot neverjetne doživljaje. Ko je naposled skončal svojo povest, je cesar vstal ves gi-njen, mu stisnil prijateljski roko ter samo na kratko rekel: "Rudolf, zvesti moj prijatelj, neizmerno sem ponosen nate! Vedel si se, prav kakor sem od tebe vsekdar pričakoval!" Pogovor se je potem polagoma zasukal na splošen položaj, ki se je tačas v njem nahajala cesarska vojska v Queretaru. Kakor že večkrat prej pri podobnih zaupnih sestankih, tako so se slišala tudi danes ponovno vse vsiljivejša, vse določnejša in jasnejša priporočila za cesarjev skriven beg iz obleganega mesta kot edino možna rešitev zanj iz položaja, ki se je vsem dozdeval temnejši in brezupnejši z vsakim novim dnevom. Cut visoke odgovornosti, zvestega tovarištva kakor tudi že prirojenega ponosa v cesarju pa je doslej vedno ote žkočal ono mero jasnosti in ob-širnosti v pogovoru, ki je bila neobhodno potrebna, da bi se |došlo najprej do kakega odlo-ičilnega sklepa, nato pa tudi do tega resnične izvršitve. Šele točne in podrobne vesti, ki jih je prinesel danes v Queretaro požrtvovalni Rudolf, so razblinile v cesarju zadnje tenke mehurčke upov na pomoč ter rešitev, ki jo je doslej še vedno pričakoval od svojega namestnika generala Leonarda Mfarqueza ter od armade, ki naj bi jo ta s seboj privedel od juga. "Na pomoč, ki ste jo, Veličanstvo, doslej pričakovali od njegove armade," je dejal med drugim, pojasnjevaje, Rudolf, "je treba za sedaj docela pozabiti in računati kvečjemu le s sredstvi, ki jih imate sami tu na razpolago. Ni bilo še dober teden po tem, ko sem bil oproščen nesramne in podle obdol-žitve izdajstva v Puebli, ko je napal mladi in bojeviti republi-čanski general Porfirio Diaz mesto z vso svojo silo, ki jo je bil pripeljal s sabo od juga le malo po osvojitvi utrjenega mesta Oaxace. Marquez, misleč, da ima opravek le s šibkim in slabo izvežbanim na3pr0 kom, pa je prihitel ogrožaj mestu hitro na pomoč, z z- . vojske, ki jo je bil v naj^ naglici nabral v glavne® ^ stu, a tako neprevidno ^ premišljeno, da je taM ,.. v past, ki so mu jobi«1" nastavili republičani. (Dalje prihodnjič) Prosi vas za malo prijaznost NlČ vas ne bo stalo. Fak-tično si boste še prihranili denar. Toda zanj pa mnogo pomeni, ko je v taborišču. To je, kar pravi— "Prosim, dajte mi boljšo priliko, da telefoniram domov med 7 in 10 zvečer. "To je skoro edini čas, da sem prost. In težje je dobiti zveze na daljavo, ako nepotrebni klici zasedajo žice." Pomnite, da bo morda klical koga ravno v vašem mestu ali na vaši ulici. Vselej, kadar vi ne kličete, mu morda daste priliko, da pride na vrsto on. ODPRTIJA GOSTILNE {,01110 Po kratkih počitnicah in predelavi prostorov, zopet odprli znano gostilno CARL'S TAVERN 1301 E. 54 St. IN SICER V PETEK 8. OKTOBRA ^ Vabimo prijatelje in znance na obilen poset. JV fina ribja pečenka, v soboto pa izborna kokošja Najboljša pijača na razpolago. PLES VSAK PETEK IN SOBOTO. ^ Zahvaljujemo se našim cenjenim prijateljem za ^ naklonjenost ter se jim priporočamo tudi za MRS. ROSE FRANK, lastnica. »a; NO OTHER MATTRESS NO OTHER A FIVE FOOUATT OF SELECTED VIRGIN jd j! COMPRESSED INTO A "GIANT PILLOW FOR Y0«» Sealy Holds the Magic of Transform ^ cotton is retained in the Sealy Tuftless-making it w sUpp£>J conform to the body, yet firm enough to give pr°F -jtfdess ff 1 Woven" comfort filling is found only in the :*» y a,oDe ^ others have tried to imitate without success-tor o ^ ^y fected through more than 60 years of experienv. ^ VThe Giant Pillow for Your Body". Keaty 15! J - - ^ , Sleeping on a W ^ SINCE VMl 4 \ .....If 1 TUFTLESS WATTRES? MADF Gv Thj MyfP$ G-' sedaJ še ve" Poleg gornjega modroca vam nudimo - posebnost in sicer vam nudimo ^ ^ MODROC.....................' 29.50 Box spring.................... 54.25 vse to skupaj sedaj za samo Book Ute Attach uuttt Wga, &o*uh THE OHIO BELL TELEPHONE CO. $44.95 ,odroce> fedre iK Na izbiro imamo tudi razne druge m železne postelje ^rjfTjP NORWOOD APPLIANCE & 6104 St. Clair Avenue JOH«^ ...........................iiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiii|l,llilllll,l>" \ i Jos. Zel© 1» ^ POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški vo* redno in ob vsaB* poetre« 0t» ^ Bil smo vedno pripravljeni s n»Jt>°'J feL: fif < S «502 ST. CLAIR AVENIJE -^ .J COLLINWOOBSH I««-8 * ...lili"1 S m E- 1I2D STREET uiIlMl"1" fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii""1111111111 9 Ni