izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144•— za pol leta K 72•—
V Ljubljani, sreda, 12. januarja 192t
Poitnin« platan« 7 £wi«winL.
£z.ioi4.k«kmw-'.	a<vaH*Ueagm*ii	***•-*•>,
Leto h
Uredništvo In upravnIJtvo « Ka-pitarievi ulici štev. 6 — Telefo* uredništva štev. 50 — Telefo« = upravnlštva štev. 328 =*
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36’— za en mesec K 12•—
V UPRAVI STANE MESEČNO K 10’- DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
Rudarji zopet na delu.
Uradne poročajo z deželne vlade:	LDU
Ljubljana. 12. januarja.. Po došlili poročilih iz vseli premogovnih revirjev trboveljske pre-nicgolvopne družbe je delavstvo povsod nastopilo včeraj odnosno dan 33 zjutraj ielo. Slavna rudarjev trboveljske družbe, ki se je začela dne 17. decembra 19°0,	>	to	m	končana.
Trbovlje, 12. jan. Sinoči ob peti uri se je vršil v Trbovljah velikanski shod stavkujočih; bilo je navzočih čez 3000 rudarjev. Tov. Hlebec je poročal o izidu pogajanj. Rudarjem se je dovolil isti plačilni sistem, kot velja za delavce državnih premogovnikov v Velenju. Delavstvo je odločno zahtevalo, da naj se sklene v tem smislu pismena pogodba. Dejstvo, da družba delavskih zastopnikov ni sprejela, še bolj pa, da se ji sploh ni zdelo vredno, delavstvu pismeno priznati izvršitev za- I htev, ie rudarje zelo razburilo, Vlada, ki je kolikor toliko hotela pokazati svojo dobro voljo delavstvu, ima sedaj priliko,
prime tudi družbo, ki se na vse prete-ge zvija; tudi za družbo so v Trbovljah prožniki. Ko je poročevalec Hlebec pojasnil, da )e vodja deželne vlade zajamčil z 'sem svojim vplivom izpolnitev zahtev, ie delavstvo sklenilo, da se ob 10. uri vrne zopet na delo.,
V imenu Jugoslovanske strokovne zveze je govoril tov. Fr. S u s -ni k iz Ljubljane. Poudarjal je, da je Rudarska zveza, ki tvori oddelek J. S. Z., šla v odkritosrčni solidarnosti s Savezom
•	v tem mezdnem boju. In čeprav je za danes sklicala Rudarska zveza svoj shod v . Društvenem domu, ga je preklicala in pozvala svoje člane, da se udeležijo splošnega shoda na Božičevem vrtu; s tem smo hoteli vnovič dokazati svojo solidarnost. Dvoje nam je dokazalo to mezdno gibanje.
V prvo, da je delavstvo nepremagljiva moč. Dejstvo, ki je prisililo vlado do njenega ultimatuma, da ie imela elektrarna
še za en dan premoga in bi bila morala že tekom teh dni ustaviti svoj obrat, bi bilo povzročilo, da bi rove zalila voda in ■ bi bili trboveljski zakladi za mesece ali pa za vedno pokopani. To je ona velika moč delavstva, ona velika važnost, ki se spoznava takrat, ko odpovedo te sile svoje delo družbi, ki je krivična. Nepremagljiva moč je v delavstvu, a le tedaj, če je složno. In to je drugo, kar nas uči to mezdno gibanie. Ravno tu je krščanska organizacija dokazala, da živi in bojuje zares borbo proti današnjemu krivičnemu sistemu; tudi mi pravimo, da je današnja družba gnila, tudi mi vemo, da mora današnji družabni red, ki je zgrajen na samem izkoriščanju, pasti — vstati mora nov, resnično krščanski. Radi tega se borimo proti obstoječemu sistemu, ker skoro v ničemer več ne odgovarja krščanskim načelom. Novo družbo hočemo, v kateri bo delavec gospodar svojega proizvajalnega sredstva, v kateri mu bo za vedno zasiguran človeka vredni položaj, v katerem mu bodo vsa taka mezdna gibanja sploh nepotrebna — t. j. kr-; ščansko družbo. Zato s tem, da smo danes dosegli v tem mezdnem pokretu, še ni dovršen boj, boj gre dalje, boj bo šel dotlej, dokler ne stremo kapitalizem, dokler ne bo polno vredni član družbe tudi de-. lavec.
Hoteli so stavki podtakniti politično zaledje. S svojim mirnim dostojanstvom je delavstvo dokazalo, da se zaveda svoje vzvišenosti nad zahrbtnim podtikanjem. Poslali so orožnike in vojake nad delavstvo — danes je delavstvo ustreglo vladinemu pozivu, vrača se na delo, ni pa še Ustregla družba, ki še ni podpisala pogodbe. Videli bomo, da-li veljajo bajoneti tudi zanjo. Ne zaupamo mnogo, ne v vlado, “e v družbo, zavedamo se pa svoje moči, ki je v slogi. Zato živela delavska solidarnost!
Navzoči so navdušeno pritrjevali zastopniku Jugoslov. Strokovne Zveze, kar ®am dokazuje, da delavstvo misli in' čuti, *ot mislimo mi. Mir in red, ki ga je spoštovalo delavstvo med stavko, nam pa tudi dokazuje, da delavstvo, ki je bilo sicer v Ogromni večini včlanjeno v razpuščeni komunistični organizaciji, ni komunističnega ^šljenja, ker ni za nasilje in kri. Zato *mo trdno prepričani, da se bo vse de-®vstvo združilo — v znamenju krščanstva ojno ustvarili novo, zdravo družbo, ker krščanstvu je zmaga.
Sklep delavstva trboveljskega premo-gokopa na včerajšnjem shodu znači veliko večjo treznost in razumnost kakor pa so jo pokazali zastopniki družbe. Delavstvo je v tej stavki pokazalo svojo moč, pokazalo pa tudi svoj čut za odgovornost. Elektrarna v Trbovljah je imela le še za en dan premoga. Ko bi bila tudi elektrarna ustavila svoj obrat, bi nastala nevarnvst, da . o-da zalije rove ter za dolgo dobo ali pa za vedno uniči trboveljske črne zaklade.
Delavstvo se vrača na delo. Uspeh njegovega nastopa ni popoln. Doseglo je sicer nekaj izboljšanja svojega gmotnega položaja, a ta uspeh je v primeri z žrtvami premajhen. Razbliniti je treba enkrat za vselej tisto bajko, ki so jo znali nasprotniki delavstva tako spretno razširiti v javno-| sti, češ, da so rudarji najbolje plačani delavci. V časopisju in v razgovorih so krožile vesti, da imajo rudarji po 100 in še več kron zaslužka na dan. In vendar je' bridka resnica čisto drugačna! Kako malo je razmeroma delavcev v rudniku, ki bi bili zaslužili to »bajno« vsoto na dan! Koliko več je revežev, ki so zaslužili v trdem in napornem delu komaj 20 do 25 kron dnevno. Zgodilo se je, kakor nam poročajo, v istem kraju, kjer je rudnik trboveljske družbe, stoji tovarna zasebnega podjetnika. Medtem ko ta podjetnik plačuje svoje delavstvo povprečno po 70—80 K na dan, plačuje družba svoje rudarje povprečno le po 40—50 K na dan. Delo v tovarni zasebnega podjetnika gre lepo naprej, v rudniku pa zastaja produkcija. In gospodje si še belijo glave, kako naj zvišajo produkcijo! Plačajte ljudi pošteno, zadovoljite se sami z manjšim dobičkom, pa boste doživeli višjo produkcijo! Danes pa doživljamo za delavca sramotna dejstva, da ljubljanski in dru,gi bankirji vlečejo od akcij trboveljske družbe brez vsakega truda tisoče dividend, rudarske družine pa trpe pomanjkanje.
Jasno je, da je sedanji boj — četudi ni bil popolnoma uspešen — dosegel vsaj to, da je pokazal nevzdržnost razmer. V tem gibanju je padla beseda o socializaciji, stavljeni so bili že predlogi za kontrolo delavstva. To je sedaj sicer padlo vse skupaj v vodo, toda pri drugačni taktiki bi bilo to danes morda že doseženo. Ne dobili bi sicer še socializacije, ker je to črez noč nemogoče, pač pa bilo delavstvo doseglo so-kontrolo nad družbo. Po nevednosti ali po namenu komunističnih voditeljev je delavstvo to sokontroib zavrglo, kar je velilka škoda. Toda misel, ki je bila v boju sprožena, bo ostala. Delavstvo je ne pozabi več. Stvar bližnje in daljnje bodočnosti, ki ji gre krščansko delavstvo nasproti, bo, da se ta misel izvede in š tem pripravi pot socializaciji.
In to spoznanje v delavstvu — se nam zdi — bo največja pridobitev zadnjega gibanja, večja ko 25% povišek in drug® P™" tikline, V tem smislu zaključuje svoje gibanje brez dvoma večji del pametnega in treznega rudarskega delavstva.
Plače uelenjskib rudarjev.
Po poročilu naših zaupnikov iz Velenja imajo tamošnji rudarji sledeče plaže:
Profesijonisti in pazniki imajo dnevno povprečno 49 K; najmanjša plača znaša 35 K, najvišja 53 K. Kopači in n e -izučeni profesionisti imajo dnevno 35 K; učni kopači (Lehrhauer ji) 29.40 K; vozači in zunanji delavci 28.80 K; delavke 19.60 K; m 1 a d o 1 e t ni 16.80 K.
Draginjske doklade so sledeče:
Na vsak delovni dan: samec 5.60 K, oženjen 8.05 K, za otroke do petih let 2.45 K, nad 5 leti 1.40 K.
Stanovanjske doklade: samec jl5 l£, oženjen 15 K, rodbina 3—4 oseb 20 K, 5—6 oseb 25 K, nad 6 oseb 30 K mesečno.
Nabavni prispevek: samec 250 K, za ženo [12o K, za otroke 50 K. Zivežne potrebščine dobivajo rudarji znatno ceneje; diferenco med dnevnimi tržnimi cenami in znižano nakupno ceno, kot velja za rudarje, doplača država in sicer znaša doplačilo za samca povprečno po 534 K z 28 dni, za rodbino povprečno 550 K za 28 dni. — Akordni delavci imajo povprečno 70 K na dan in vse doklade. — Podrobneje bomo še poročali, da bo vsak trboveljski rudar vedel za svoje pravice.
D Rudarski zuezi.
Včeraj se je udeležila »Jugoslovanska Strokovna Zveza« in njen rudarski del »Zveza Rudarjev« velikanskega shoda v Trbovljah, ki se ga je udeležilo 3000 rudarjev.
Ko se je meseca novembra konsolidirala »Rudarska Zveza«, ni slutila, da jo čakajo v tiajbližji bodočnosti jako važne naloge. Delavstvo dvigniti, ga zbrati, ga urediti in izvojevati rudarskemu stanu stanovske pravice, to je cilj »Rudarske Zveze«.
Stavka, včerajšnji shod in pogajanja so pokazala, da je prišel čas, da stopi »Rudarska Zveza« v svojo polno delavnost.
»Rudarska Zveza« je poklicna stanovska organizacija rudarskega stanu. Skrbeti mora in delati na to, da dobi rudarsko delavstvo samo sebe v svoje roke in potom rudarse organizacije ustvari enotno moč rudarskega delavstva.
Njen namen.
S to svojo močjo mora »Rudarska Zveza« vse pravice rudarjem zasigurati: jelo, družino, zdravje in tudi socialnopolitično pravo-državno rudarsko zastopstvo.
Da bo »Rudarska Zveza« dosegla svoj cilj, se mora neizprosno držati pravih poti, načel, na katerih sloni.
Glavni materialni namen »Rudarske Zveze« je, da zmaga v rudarskem stmiu ne sleparsko, ampak popolnoma krščansko stanovsko načelo.
Glavni socialni namen »Rudarske Zveze« je, da uvrsti rudarski stan kot.posebno držav-nopravno enoto v urejeno družino organiziranih strok.
Njena bodočnost.
Včeraj je minul eden pomembnih dni v rudarskem gibanju. Delavstvo i uspehom in načinom dosedanje taktike ne more biti povsem zadovoljno. Malo je manjkalo, da se niso rodile iz vsega namesto kruha krvave bitke, pohabljenci in železni hajduški militarizem. »Rudarska Zveza« je podpirala vsako delavsko strujo, kjer je bilo kaj zdravega v nji. Toda krivih potov pa ne more dopuščati.
Ko so rudarji Keš, Kukman, Gordan in Cvikl dvignili zastavo »Rudarske Zveze«, jim je bilo takoj jasno, da bitke zavise od urejenosti. Zmaga pa zavisi od. zadostne moči. Uspeh in poraba zmage zavisi od edinosti in pravih ciljev..
Rudarji, na delo za stanovsko organizacijo!
Za socializacijo premo-goonikou.
Voditelj strokovnih organizacij na Nemškem, Imbusch, je na nekem shodu zaupnikov navedel kot glavne točke socia-lizacijsega programa to-le:	Premogovni
zakladi v nemški zemlji preidejo v last splošnosti; iz/kioriščanje se pod natančno določenimi pogoji prepusti dosedanjim lastnikom; vsi, ki so v rudarstvu zaposleni, morajo biti vdeleženi na dobičku; zakon o premogovnem gospodarstvu se izpolni; za sestavo kapitala je mala akcija neobhodno potrebna in velikega socialnega pomena.
Bol ameriškega delau-stua.
Poročali smo že o hudem boju, ki ga ima ravno sedanje dni delavstvo Amerike z organiziranim velekapitalom. Ameriški listi poročajo o bojnih sredstvih, ki se jih hoče v tem boju posluževati delavstvo. Dne 1. decembra 1920 je clevelandska delavska federacija imela izborno obiskano sejo. Na tej seji se je sklenilo začeti nabirati fond za obrambo delavskih unij, ki so ravjio sedaj izpostavljene vsakovrstnim šikanam in napadom od strani organiziranih delodajalcev. Tajnik delavske federacije, John G. Owens, je bil imenovan za voditelja agitacije, ki se je pričela z vso resnostjo. Pri clevelandski delavski federaciji so združene vse delavske unije vseh poklicev, in zastopniki vseh unij so se zjedinili za skupno akcijo, da se uniči zahrbtno in nečedno delo, katerega so začeli nekateri podjetniki proti unijam, namreč, da se plače jako znižajo, da se odpravi osemurni delavnik, da se odreče delavcem pravica pogajanja, z delodajalci, in druge pravice, katere so sedaj organizirani delavci uživali. Delavska zveza bo najprvo nabrala med organiziranimi delavci 30.000 dolarjev (nad 4 milijone kron). Ta denar se bo uporabil za oglase pamflete
in za govornike. V Clevelandu je kakih 60.000 organiziranih delavcev, in pričakuje se. da vsak daruje 50 centov v to svrho. in denarja bo dovolj. 81 različnih delavskih unij se nahaja v Clevelandu, in vsaka je obljubila svoje sodelovanje.
Ameriško delavstvo čuti predvsem potrebo tiskovne propagande! To je značilno sredstvo v delavskem boju! Tudi naše delavstvo mora važnost tega bojnega sredstva spoznati f
Industrijska kriza tudi na Češkem.
LDU Praga, 11. januarja. (DUN.KU) 0 položaju češkoslovaške industrije piše »Rude Pravo«, da se je stanje jablonškfe steklarske industrije v zadnjem času nad vse poslabšalo, tako, da se bo morala v kratkem času produkcija znatno omejiti. Prav tako se je poslabšal položaj v oblačilni in tekstilni industriji, ker se je znižalo naročevanje z Dunaj«. Pričakovati je tudi krize v kovinarski industriji.
Proti zasebnim Solarn.
J-
Današnje »Jutro« prinaša naslednjo vest iz Belgrada:	‘	:'
Minister za prosveto je odiedil, da se kapro vse privatne šole v onih krajih, kjer obstojajo državne šole, ker imajc otroci naših državljanov tujega jezika dovolj poi-krbi^etto tudi v državnih šolah za materinščino.
Iz tega brzojava bi bito sicei razvidno, da hoče minister zapreti vse nemške in ma-žarske zasebne šole. Ker pa teh — saj pri nas v Sloveniji — ni, moramo mi-!iti. da so tujerodne šole le pretveza, d* udari gospod Pribičevič proti zasebnim katoliškim šolam.
Ker poznamo g. Pribičeviča, se nam kaj takega ne zdi čisto nič čudnega. Jasno pa je, da se te želje gospodu ministru ne bodo izpolnile. Marsikdo, ki je bil večji in močnejši ko gospod Pribičevič, si je a> tem vprašanju že razbil glavo.
Zato le svarimo in mirno čakamo!
UPOR UKRAJINCEV.
LDU Dunaj, 11. januarja. (Dun. KU) Kakor javlja ukrajinski tiskovni urad iz Cerno-vic, so ponoči 1. januarja uporniki pri Jeka-terinoslavu dve najboljši boljševiški diviziji obkolili in popolnoma pobili. Zmagoviti uporniki so zasedli Znamenko, Kremenčug, Jeka-terinoslav, Nikolajev in Aleksandrovsk.
3*olitični dogodki.
-f- Preveč ni dobro. Ifise ministrstvo za notranje zadeve vsak dan odvzema kakšnemu listu pogini debit, tako da bomo v doglednem časti prišli do tega, da razun jugoslovanskih listov sploh nobenih drugih ne bomo brali. Tako bo Jugoslavija kmalu na vse strani sveta z visokimi deskami zabita, kar bo menda najbolj odgovarjalo duševnemu obzorju belgrajskih centralistov. Prav je, če se prepovejo lističi, ki so nalašč ustanovljeni, da hujskajo zoper našo državo, ne gre pa odvzemati poštni debit resnim listom, če včasih udrihajo po Jugoslaviji ali ostro kritizirajo naše notranje razmere. Če bodo sosedne države temu zgledu sledile, bo sploh vsaka kulturna izmenjava misli onemogočena. Država si sama jemlje uged, če sč tideo boji vsake kritike in bi svoje državljane najrajši zaprla v šlkatljico.
+ Politični položaj je po poročilih listov sedaj tak: Vlada nima večine. M’'"li-mani ne pridejo v vlado, pač pa utegnejo vstopiti v vlado zemljeradniki, katerim pripadajo tudi slovenski samostojni. Kakor poročajo listi, se današnje seje konsti-tuante ne bodo udeležili ne Radičeve*, ne komunisti, ne hrvatsiki »Narodni klub« in ne »Jugoslovanski klub«, v katerem so poslanci ljudske stranke. S tem bi ogromna večina Slovencev in Hrvatov v konstitu-anti ne bila zastopana. — Dvomimo, da bi si sedanja vlada vkiljujb grožnjam upala stvoriti in s svojimi strankami skleniti velesrbsko ustavo za celo državo. S tem bi viada storila zločin nad državo,
, -j- Pri volitvah v francoski senat so popolnpma propadli radikalni kc-nuni&ti. Izgubili so polovico glasov izza zadnjih volitev.	•	'
’*> ...   <;»
sj^al ,	,.cl€1 ’$$% ■■'■	e**;«.	&?»&|Ki»#si#dma w	£&§:	#;
*' -f Socialistična prbtfverska gonja. S6-
I cialdemokrati so v Pfalzi na Nemškem
II uvedli veliki) 'akcijo za izstop iz klrščan-" skih cerkva. Da je bil uspeh večji in go-
tovejši, so razglasili med delavstvopi, da se bo cerkveni davek zvišal do 500 mark. Kakor poročojo nemški listi, se je socialistom posrečilo, pripraviti veliko delavcev do izstopa iz katoliške oziroma protestantske cerkve.
-f- Strankarske kupčije z agrarno reformo. Znano je, da "sp se demokrati nekako intabulirali na ministrstvo agrarne reforme, ki ga brezobzirno in brez sramu izkoriščajo v svoje strankarske namene. Posebno mastno kupčijo so nameravali na-1‘s praviti z agrarno reformo te dni v Vojvo-r i dini. Tu leži v Baranji veleposestvo bivše-i ga avstrijskega nadvojvode Friderika —
-	fielje, ki ima .80.C00 oral zemlje. To vele-: posestvo ' so hoteli »poideniti« regentu Aleksandru in ga tako demokratski stranki za vedno zadolžiti. Vprizoritev cele te > kupčije je minister Draškovič poveril svo-. jemu vernemu slugi: podžupanu Stojkovu v Bački, ki naj bi s tem predlogom nasto-, pil pred baško županljsko skupščino. Ko je stvar prišla v javnost, je vsepovsod izzvala tako slab vtis, da se je sam regent pcžuril z izjavo, da bi takega »daru« nikdar ne sprejel. Demokratom je torej topot1 ostala mastna vaba, s katero so hoteli ujeti največjo ribo, na trneku. Vrhutega so pa -^krajno, ogorčili vojvodinske radikalce, ki nekaj drže na srbski »obraz« — poštenje.
. Tako piše novosadska »Zastava« med drugim: »Kdor pozna predlagatelja (Stojkova) ♦iri njegove tovariše ter ima pred očmi do--bo in razmere, v katerih se je izcimil ta »•»predlog«, ta v njem ni mogel videti drugega nego cinizem kot sad sebične osebne in partizanske zaslepljenosti. Stojkov ie bil vrgel s sebe plašč in bogoslovsko stolico, ker mu le-ta in cerkev, kateri se je bil zaobljubil, niso nudili dovoli sredstev za materialno vživanje. Poizkušal se je v pozi nekakega pravoslavnega Martina *-u-. tra, končno pa je u,skočil v — demokratske agrarne poverjenike, ker se je moglo tu brez vsake stvarne sposobnosti najlažje priti do cilja. Treba mu je bilo potem samo hoteti, pa je zJetel od tu v demokratsko — podžupanstvo.« Ta Stojkov naj bi bil torej na Friedrichovem veleposestvu izvedel agrarno reformo po demokratskih načrtih, Toda regent je odklonil, Kaj naj bi bili tudi rekli na tako agrarno reformo dobrovoljci, invalidi in tisoči drugih revežev, ki nimajo niti pedi svoje zemlje? To bi bila voda na komunistični mlin in vseh prevratnih elementov. Demokrati so si morali biti tega svesta, a iz strankar. cinizma in sebičnosti niso pazili na to. Sicer pa politične poti demokratske stranke sploh ne teko tako daleč od komunističnih. Ne samo, da ravno demokratske metode gonijo ljudi v prevratniške tabore, ampak so demokrati že ob volitvah v konstituanto naravnost podpirali komuniste proti radi-1 kalcem. Zveza med prevratniki in laži-de-mufkrati se je pa pokazala tudi v konstitu-anti pri vclitvi predsednika verifikacijske-n’ ga odbora in pa tedaj, ko je vodja komuni-stov zaklifcal radikalcem, naj se varujejo demokratov, da jih ti ne speljejo na led in jih ne izdajo, kakor se je z demokrati zgodilo komunistom. In ti demokrati pridejo sedaj ob najkiitičnejšem trenutku in predlagajo, da se pokloni regentu 80.000 oralov zemlje obsegajoče veleposestvo! V tem se zrcalijo, pravi »Zastava«, demokratski pojmi o ^politični in javni morali sploh.
-j- Za enotno socialistično stranko v Jugoslaviji. Stare garde socialne demokracije v Srbiji, Bošrii, Hrvatski iu Sloveniji napenjajo v zadnjem času vse sile, da’ še skopljejo izpod komunističnih kolen zopet na noge in 1 upastavijo svojo vlado nad delavstvom. Vladne , odredbe proti komunistom so jim prišle kakor ualašč in zalo kujejo železo, dokler je vroče, iiadeševičeva skupina v Zagrebu je začela zopet izdajati svoj tednik »Socialista« in se zbliževali v K o ra če v o skupino. Jakšič, Lapče-cie in TopaIpvic tudi .-ne drže križem rok. Propagira se , rffisel, da se ustanovi enotna ji^oslovanska socialno - demokratična stranka in zdi se, da j^uHogd zapeljano delavstvo pre-rej voljno, da znova dvigne na svoje zgarane ' r rame Ktiijače, Bukšege in Kristane. Ali bo ' pod tem bremenom delavstvu samemu lažje nego liiu je bilo pod komunističnim, jie' vprašanje, ' o katere«! naj socialistično delavstvo dobro razmišlja.	'
Finančne težko?e Francije. LDU Pariz, 'ilt. januarja. (Havas) Parlament je danes zopet začel zborovati. Starostni predsednik Siegfried je imel v zbornici nagovor, v katerem je opozarjal na momentalne težkoče. Finančno »tanje vzbuja vsekakor skrb in menični tečaji so še vedno neugodni. Toda prizadevanja na polju davine zakonodaje zagotavljajo ravnotežje rednega proračuna. Govornik je zaključil s pozivom na vse državljane, naj opuste Tazredni boj. V senatu je starostni predsednik Denis izrazil upanje, da se davčno breme francoskih davkoplačevalcev olajša s tem, da 1 se Nemčija obveže izpolniti versaillesko pogodbo. V ta namen, je dejal, ne imemo i imeti premajhne vojske, dasi smo odločni privrženci miru. Napram svojemu sovražniku ima Francija zavest svojih dolžnosti. •/>—’
'4- D-Annunzlo ostane na Reki. Kakor
poročajo pariške vegti, DAnnunzio p?ed volitvatni v kor stituanto ne pojde z Reke; gotovi krogi trde celo, da ga bo konstitu-anta izvolila za državnega predsednika.
-f* Zmaga socialistov nad komunisti v Švici, Na občnem zboru socialdemokratič-ne tiskovne zveze v Curihu so zmagali ro-cialdemokratii nad komunisti s 340 proti 125 glasovom. Kcmrnisiičnega urednika Hitza so takoj odstavili.
-j- Za enotno češke-slo vaško-nemško komunistično stranko, Te dni se je v Li-bercu vršila konferenca čeških in nem..kih komunistov, kjer šb se posvetovali o ustanovitvi skupne Hpmunistične stranke za celo Češkoslovaško: ■	'~,J*' ’'
2)nevm dogodki.
— 560 delavcev odpuščenih! ,V Gu-štajnu je vodstvo jeklarne odpustilo že 500 delavcev ,v§Ied pomanjkanja dela. Listi poročajo da še je to zgodilo vsled pomanjkanja premoga.	;
— Letni certifikati za vožnjo po znižani ceni po južni železnici. Južna železnica izdaja tudi za leto 1921 državnim na-stavljencera, ki službujejo pri uradih, ležečih* ob progi ju^ne. že]eznice, letne certifikate za znižan©., vožpjp po južni železnici. Letni certifikat opravičuje za vožnjo z brzovlaki proti plačilu navadnih vozovnic za osebna vlake, za vožpio 7> osebnimi vlaki proti plačilu polovičnih vozovnic za br-zovlake in stane z odpravnino in z državno kolkovino ža L razred 170 K; za II. razred 100 K; za III. razred 50 K. Tiskovine za nabavo certifikatov se dobe na vsaki postaji po ceni 25 para za komad; kdor naroči tiskovino direktno pri ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, nai priloži znesek 25 para v znamkah ip za dopošiljatev frankiran ovoj z naslovom; slednjega naj se vpošlje tudi z nabavno tiskovino, če se želi obvestitve, kadar bo certifikat izstavljen.
— Razpis zdravniške službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje novomeško. Iuteresentje se opozarjajo na tozadevni razpis v Uradnem listu.
— Pegavica v Zagrebu. V Zagrebu sta se pojavila dva nova slučaja pegastega legarja. S tem je število slučajev poskočilo na 52.
£jubljanski dogodki.
lj Vlom pri Černetu, Krivcem predrznega vloma pri zlatarju Černetu še niso prišli na sled Dolgo pa tajna ne bo mogla trajati, temmanj ako bo tudi občinstvo sodelovalo s policijo in takoj naznanilo vša-ko osebo, ki bi skušala prodati zlatnino sumljivega izvora.
lj Pobiranje državne trošarine na plin. Finančna obiast je ukazala, da mora trošarino na plin, ki je predpisana s pravilnikom za izvrševanje določil o državni trošarini na plin (Uradni list štev. 345 iz leta 1920) pobirati plinarna. Trošarino na plin je treba plačevati od 20. septembra 1920 nadalje ter znaša ista 1 krono 60 vinarjev od vsakega kubičnega metra plina, ki se je uporabil za razsvetljavo. Plin za kurjavo in pogon je trošarine prost. To se daje potrošnikom plina na znanje z dostavkom, da bode prihodnje dni pobiral uslužbenec plinarne trošarino za dobo od 20. septembra do konca decembra s posebnimi računi. Za dobo od januarja 1921 nadalje se bode trošarina na plin pobirala obehem z zneski za porabljeni plin. Potrošniki plina se opozarjajo obenem še na določilo v členu 112, točka 4 navedenega pravilnika, glasom katerega morajo račune hraniti tri mesece ter jih vedno na zahtevo pokazati trošarinski kontroli.
lj Huda klofuta. Te dni je udaril gostilničar Ž. na Rimski cesti Ivana Botolina po glavi in mu je zadal nad desnim očesom 4 cm veliko krvavečo rano. Botolin je prišel ves krvav na glavno policijsko stražnico, kjer so mu usmiljeni Samaritani izprali rano in hudega gosp ia Ž. naznanili sodišču,
lj Železniški tat zasačen. Kriminalni policiji se je dne 6. t. m. posrečilo prijeti v Ljubljani zelo nevarnega železniškega tatu. Pred dohodom zagrebškega vlaka je kriminalni organ na glavnem kolodvoru opazoval nekega 211etnega moža, ki je imel pri sebi dva velika ovoja. Ko ga je kriminalni organ ustavil in jel izpraševati, kam se odpelje, je bil zelo prijazen in rekel: »Ali me ne poznate? Jaz sem iz Šiške; v ovojih imam perilo, ki ga ponesem v Lu-kavko svojemu prijatelju Čehu.« Kriminalni organ je seveda moža zelo vljudno pozval, da gre ž njim na stražnico. Ko so ovoja pregledali, je bilo na obeh straneh presenečenje. V ovojih je bilo zelo fino merilo, 30 rjuh, 22 brisalk in 27 prevlek zaznambami V. K, v skupni vrednosti 10.480 kron. Ustavljenec je spričo teh dokazov priznaj, da je prejšnji .dan zvečer vlomil v železniški voz1, v katerem je bilo brzovoz-no blago in perilo pokradel; povedal je, da je Kociper Ivan iz ptujske okolice in
•V	"j*	. •	.	„•	1	k	:“.l	,
rriznal, da je specialist v zelezmskih tatvinah. Pred preobratpm je bil vojakr na beljaškent kolodvoru ih toliko živi! pokradel, da si je prihranil 30.000 K. Policija je ugotovila, da je Kociper znan tat in je ril v vojaških zaporih v šentpeterski vojašnici, odkoder )’e pobegnil meseca junija 1920. Izročili so ga vojaški oblasti, perilo pa dali gospej Krispcrjevi kot lastnici.
j{atoliški obzornik.
Opozorilo! Kongregacija gospodov v ježtfitški kapeli ima danes ob pol 8. uri redni tedenski sestanek! Polnoštevilno in točno!	-1	*—
‘ Organizacija katoliškega ženstva v Združenih državah. Kakor poročajo katoliški isti iz Amerjke, ima tamkaj pred šestimi meseci započeta. akcija za organizacijo katoliškega ženstva Ogromen uspeh. Do kcnca minolega leta je bilo v 300 organizacijah včlanjenih milijon katoliških žena, vse organizacije pa so združene v veliki osrednji, zvezi. Organizirano katoliško ženstvo je pravkar otvorilo energičen boj preti prizadevanju, da bi ae z .zakcnom zaščitila tajnost vzrokov, vsled katerih se ome/.-rejo porodi.
*	Proti razkristjanjenju mladine na Du-liaju. Lansko poletje >e je osnovala na Dunaju zveza krščanskih starišev, ki ima namen, delati na to, da v šolskih roditeljskih svatih ne zagospodujejo socialnodemokratični in pa drugi protiverski elementi. Uspeh te orgaai-zacije se je pokazal takoj pri novih volitvah v roditeljske svete, ki so se vršile minolega novembra. Tu je v celi vrsti svetov „padla prejšnja socialnodemokratična večina. Zveza deluje na poprišču človekoljubja.
Socialni vestnik.
o Statiitilio o varstva potrebni mladini sestavlja poverjeništvo za socialno politiko v Zagrebu. Poslalo je primerne obrazce vsem javnim oblastem in mestnim odborom, da sestavijo seznamke o vseh otrocih, ki so kakorkoli . potrebni javne pomoči.
o Pokojnine vojnih invalidov, vdov in sirot — nove doklade. Invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrb objavlja: Z ustavitvijo izplačevanja naklonitev koncem oktobra 1920 1. je ostala velika večina najpotrebnejših družin onemoglih invalidov ter vojnih vdov z nepreskrbljenimi sirotami ob malenkostni voj. pokojnini brez najnujnejših sredstev za preživljanje. Pač je dobila deželna vlada v Ljubljani nalog, da od nov. 1920 izplačuje dodatke po členu 14 »Uredbe o začasni pomoči invadidom in družinam padlih vojnikov« z leta 1920. Ti dodatki, ki naj bi bili nadomestilo za prejšnje naklonitve, znašajo, ako je podan dokaz siromašnesti, mesečno poleg dosedanjih penzij, ki jih izplačuje voj. pok. likvidatura za invalida s 25—50% invalidnosti 19 K, s 76—100% 10 K, preko 100% 30 K, Za vsakega nepreskrbljenega otroka invalidovega do dovršenega 16. leta starosti po 8 K, — Sirote brez očeta In matere iz ene družine, bi dobivale: ako je ena — 48 K, ako sta dve, skupaj 72 K, ako so tri, vse tri skupaj 96 kron; vsaka nepreskrbljena sirota preko treh še po 8 K. Družine padlih: z 1 do 3 članov, od katerih sta eden ali dva nepreskrbljena otroka, skupaj 40 K mesečno, za vsakega nadaljnega nepreskrbljenega otroka do dovršenega 16. leta še po 8 kron.— Invalidom in družinam, ki . plačujejo, za stanovanje najemnino, se povišajo navedeni osnovni dodatki za 25%.
Te doklade so tako malenkostne, da jih ljubljanska deželna vlada ni mogla priznati in jih tudi ni začela nakazovati, temveč pričela tikoj akcijo pri merodajnih belgrajskih obasteh za primerno zvijanje doklad, ki bi odgovarjale sedanjim življen-skim razmeram. Dosedanji uspehi so po-voljni in pričakovati moremo v kratkem tozadevne zadovoljive naredbe. Nove doklade bodo izplačane naknadno za vse mesece od ustavitve naklonitev dalje od Voj. pok. likvidature v Ljubljani. — Razumljive so pritožbe prizadetih strank, ki čakajo nestrpno na ureditev preskrbe, priznati pa morajo preskrbljenci tudi deželni vladi dobro voljo, da skuša urediti to zadevo kar najhitreje in čim najugodnejše. Potrpe naj torej še kratek čas, ker njihova stvar je v najboljšem teku.
o Strašna beda otrok v Berlinu, Kakor poročajo nemški listi, je od 485.000 otrok 23.000 jetičnih, 77.000 drugače bolnih in slabotnih, 120.000 pa oslabljenih vsled nezadostne prehrane.
Sospodavstvo.
= Cene na Dunaju. Na Dunaju stane goveje meso do 200 K kilogram, prešičevo do 260 K, telečje do 220 K, gosje do 220 K kg. Jajca so po 18 do 19 K komad.
-=. Kle|.jw mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel nekaj mizarskega kleja. Interesenti-obrtniki naj pri gl ase svoje potrebščine takoj ,da se bode mogio ozirati ua njih priglase.
‘ = Knjige ža merjenje lesa in krojaške ! mer^jfc ftnjige ima Urad za pospeševanje obrti V zalogi, katere oddaja v pisarni na ! Dunajski čteti štev. ‘22.	j;	•	:■■	■]	-|
AMERIKA IZSTOPILA IZ VRHOVNEGA SVETA.
LDU Bsrlin, 11. jan. (DunKU) »Hol- ^ lands Nieuws Bureau« javlja iz Washing-tena: Ameriški poslanik v Parizu Wallace pravi v svojem poročilu na francoskega ministrskega predsednika Leyguesa kot j predsednika vrhovnega sveta, da ameri- ' ška vlada izstopa iz vrhovnega sVeta In da se najpaspški .konferenci ne bo dala eč : zastopati. Ameriška vlada ireni, da po vo- j. Iitvah, ki so izpadle proti njej, ne more več j prevzeti odgovornosti za druge politične j sklepe v zvezi z evropskimi in mirovni.ni i vprašanji, pač pa bo Amerika še obdržala svoje mesto v odboru za obnovo in v p -renski komisiji, tako da bo mogla soodločati pri sklepih glede izvedbe spašK ga dogovora.
ZAKON O LJUDSKIH ŠOLAH,
LDU Balgrad, 11. jan. (ZNU) Prosvetni minister je izdelal načrt zakona o ljud- j skih šolah, s katerim se izenači šolsko za-konodajstvo vse kraljevine.
^Raznoterosti.
r Policija v Šangaju in moda. Načelnik policije v Šangaju je izdal oster razglas zoper nove ženske mode, ki se širijo tudi v »nebeškem kraljestvu«. Z resnimi opomini svari Kitajke, naj ne širijo v kraljestvu Konfucijevem teh evropskih »nesramno- | sti«. Razglas se glasi: »Žensko krilo se je v najnovejšem času čestokrat preveč skrajšalo, tao da e vidijo gležnji in rame. Ta krila so narejena po tuji modi ter spačijo žensko, ki je potem bolj podobna tujki kakor pa Kitajki. Ženske s takšnimi krili so še toliko nesramne, da se kažejo v njem na javnih ulicah. Vse ženske, katere bomo zalotili v taki obleki, bodo ostro kaznovane.«
r Dunajski muzej za bakterije. Dunaj se more ponašati, da ima največjo in naj popolnejšo zbirko bakterij na svetu. To je bivša Kralova zbirka, ki jo vodi sedaj prof. Ernest Pribram. Pokojni Kralj je bil prifesor na teh- -niki v Pragi. Začel je zbirati bakterije najprej iz zasebnega zanimanja, kakor zbirajo drugi i n. pr. knjige, metulje in podobno. Treba je pa bilo bakterije kultivirati iu ohraniti žive. Taka se je zbirka kmalu razvila v pomemben za- | vod, na katerega so se jeli obračati raziskovalci na vseh področjih bakteriologije: medi- ! cinske, tehnične, botanične. Danes je to prva ustanova svoje vrste na svetu. Nameščena je v ; majhni celici, ki ni večja kakor jedilna shramba katere naših gospodinj. Tu je v neštetih milijardah zbranih 2000 vrst tistih najmanjših bitij, ki niso ne žival ne rastlina, ki no- I sijo v sebi smrt, pa tudi korist za ljudi, ži- j vali in rastline. Razvrščene so po alfabetič- j nem redu. Kakor marmeladni kozarci stoje j po policah steklene posode, a v njih steklene; j cevi, v katerih žive bakterije, se rede iu imio- ; že, dokler ne stvorijo kolonije, ki jo imenujemo kulturo. Večinoma jih goje na želatini, v kateri najdejo bakterije vse, kar potrebuje- ; jo za življenje. Zanimivo je, na kako različ- ! ne načine grade različne vrste bakterij svoje kolonije, svoje kulture. Ene se stisnejo skupaj v klopčič kakor čreda prestrašenih ovac. Dru- i' ge so, kakor bi se bil v želatino zapičil nežen j cvek. Zopet druge se zde, kakor cunjica pajčolana, a nekatere se zavrtajo v želatino, ka- f kor maček za zamaške. Ravno oblika rasti je j za bakterije značilna in se dado nekatere le f po tej obliki spoznati. Tifusovi bacili so n. pr. pod drobnogledom enaki mnogim drugim bacilom. Niso pa vse bakterije smrtonosni sovražniki ljudi in živali, ampak je mnogff med njimi tudi prav koristnih. Tako bakterije, ki se rabijo pri izdelovanju mlečnih izdelkov, potem pri izdelovanju krušnega in vinskega kvasu, s katerim se izdeluje ponarejeni šampanjec itd. Med nesrečonosnimi bakterijami navedimo kugo. kolero, tifus, liri-po itd. itd., potem bakterije, ki povzročajo razne živinske kuge, ki uprizarjajo veliko umiranje med ribami, ptiči, zajci, želvami, potem bacili, ki more rastline in celo bacili« ki povzročajo kugo med — kobilicami in mu- i hami. Kakor vsaka živa stvar potrebujejo tudi bakterije hrane in nekaterih drugih pogo- j jev za življenje. V hrani niso posebno izbirč' i ne. Mesna juha, mesni izvlečki, krvna teko-; čina, mleko, krompir — to so najvažnejša ži' vila v bacilski kuhinji. Kadar kaka koloniji11 svojo hrano porabi, ji je treba diiti druge -'j treba je bakterije precepiti. Pri nekaterih vi" j stah se mora to zgoditi že čez tri dni, dQČU>' i izhajajo druge po cela leta na prvotnih tleli-Nekatere bakterije potrebujejo kisik, drug6; uspevajo le trdo zaprte pred zrak mi. V Kra' ! lovem muzeju strežejo vsem enako skrbno | in se v njem vsem .bakterijam prav dobili godi. Zavod razpošilja svoje kulture po vse)'1 svetu.	’
rjfj'.!!1’1	"	q
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konrorcii »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.