Štev. 139.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CINE PO POSTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45'—
V Ljubilani, sreda, 21. junija 1922.
Leto m
:■ ' /
, ,V	i	i	je	’•*
1
Uredništvo in upravnliho « Ko* Ditsrlevi ulici štiv. G — Telefon uredništvo štev »O — Telefon *=s uprevništva štev. 328 «=»
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22*50 za en mesec Din 7*50
V upravi stane mesečno Din T- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
joa
Zunatifa pslttia popa-laraa.
Iz Rima.
Italijanska ljudska stranka je danes odločen in smotren zastopnik mirne in pravične politike v Evropi, kakršna je pred vsem za Italijo najboljša in najkoristnejša. .Vodilno glasilo ljudske stranke »Corriere dTtalia« je 8. junija odkrito zapisalo: »Prvi interes Italije je, zadovoljiti Evropo.« To je hladna in trezna beseda, ki jo narekuje prava politika Italije. Jasno postaja namreč vedno bolj, da so gospodarske koristi Italije neločljivo zvezane s koristmi vseh evropskih ljudstev. Iz tega pa je tudi jasno, da gospodarsko zasužnjenje kateregakoli evropskega naroda pomeni tudi za Italijo težko nevarnost. Temu pametnemu spoznanju se ustavljajo danes v Italiji le še maloštevilni vročekrvni nacionalistični krožki. Na drugi strani pa je zato Ljudska stranka predstaviteljiea nove orientacije v zunanji politiki, diametralno nasprotna dosedanji nacionalistični.
To njeno stališče ne izhaja le iz upoštevanja praktičnih vidikov, marveč veliko bolj iz pravega umevanja krščanskih načel. Le resnično krščanska politika ima moč in silo pomirjevati in uvajati tudi v zunanjo politiko načela pravičnosti.
Popolari so že lanskega leta na svojem beneškem kongresu postavili zahtevo, da mora zunanja politika Italije stremiti za tem, ustvariti take mednarodne odnoša-je, ki jim je podlaga pravičnost in vzajemnost napram vsem narodom. Ker so popolari sedaj zastopani tudi v vladi, imajo priliko, to svoje načelo tudi v praksi udejstvovati. In v tem oziru je potrebno omeniti, da je zadržanje oficielne Italije v Genovi pripisovati na račun prevladujočega vpliva politikov ljudske stranke (popola-rovj. Genova je v resnici važen mejnik na poti k ciljem nove italijanske politike v smislu krščanskih popolarov. To pa se ni pokazalo le v Genovi, marveč se kaže še veliko bolj sedaj. Strankino glasilo »Cor-riere dTtalia«, dne 11. junija odločno obsoja francosko zavlačevalno politiko z ozirom na haaško konferenco ter na pomir-jenje z Rusijo ter ugotavlja, da je ruska odpornost le nujna posledica francoske ne-odjenljivosti. Članek, pisan s širokega vidika, ugotavlja, da se je na vsak način sporazumeti z Rusijo. Posledica sporazuma z Rusijo pa bo, da se bo potem v najkrajšem času mogla sklicati nova in prava evropska mirovna konferenca.
Ta cilj je treba doseči navzlic vsem odpornim prizadevanjem Francije. Prilika za to se nudi v Haagu. Tu naj se doseže ta veliki cilj. Genovi pa ostane zadoščenje, da je tam Evropa prišla v novo duševno ozračje, ki je drugačno ko nesrečni verzajski dah.
Velike cilje si stavlja italijanska ljud-ksa stranka — partito popolare. To so cilji vseh res krščanskih ljudskih strank sveta. Jasno je, da bodo ti veliki cilji ozdravili sedanje zablode zunanje politike vseh narodov. Za temi cilji koraka tudi pri nas doma naša Slovenska ljudska stranka. Najsi predstavlja ta stranka v Jugoslaviji danes še manjšino, gotovo pa je, da so njene ideje danes ideje velike večine delovnega ljudstva ne le v Jugoslaviji, ampak povsod. Te množice in njihovo pravo hotenje usmeriti v tem pravcu, bo naloga ljudske stranke tudi med Slovenci in Hrvati. Pomirje-nje narodov znotraj in zunaj državnih mej, bodi naš skupni zunanji politični cilj!
Žar.
Parlament in zagrebški veleseim.
Belgrad, 21. junija. (Izvirno) Na včerajšnji seji vlade je dr. Laza Markovič poročal o otvoritvi zagrebškega velesejma. Demokratski klub je sklenil pozvati predsednika skupščine dr. Ribarja, naj se parlament korporativno udeleži zagrebškega velesejma. Po mnenju demokratskega kluba bi bilo zelo umestno, ko bi poslanci to priliko porabili ter se na licu mesta in neposredno lahko informirali o razmerah na Hrvatskem. Ribar je na to pristal, a obenem opozoril na težkoče, če bi se ves parlament udeležil zagrebškega velesejma.
»Nov! čas« v vsako hišo!
Opeztcija pred abstrakcijo?
Belgrad, 21. junija. (Izvirno) Sinoči pozno zvečer je celokupna opozicija imela sejo, na kateri se je govorilo, kako naj se danes nastopi v parlamentu proti voliv-nemu zakonu. Ugotovilo se je, da vlada nalašč draži opozicijo, da dobi priložnost, še dalje vladati brez rednega proračuna. Z ozirom na to je bilo sklenjeno, da bo opozicija na današnji seji začela tehnično ob-
UBed sesteSMi
štrukeijo, s katero hoče preprečiti glasovanje o volivnem zakonu ter doseči, da se zakonski načrt vrne nazaj v odbor, ki naj potem sprejme od opozicije predlagano spremembo. Če se opoziciji to ne posreči, se ne bo poslužila hrupne obstrukcije, marveč bo podala svojo protestno izjavo ter zapustila zbornico.
ifltarudomlsiB
Me
London, 20. iun. Konferenca II. internacionale je sklenila resolucijo, ki pravi: »Spričo pomanjkanja zvestobe in vere na strani III. internacionale, ki je mednarodno strokovno gibanje raztrgala in napadla drugo internacionalo, ki je na berlinski^ konferenci dana zagotovila glede političnih procesov v Moskvi in razmer v Georgiji prelomila oziroma umaknila, — se II. internacionala ne more več udeleževati prizadevanj za mednarodni sporazum s III. internacionalo.«
Resolucija nato napoveduje, da se bo
meseca oktobra v Hamburgu sešla splošna konferenca vseh socialističnih in delavskih strank, na kateri se bo razpravljalo o mednarodnih glediščih, na katerih bi se mogle v stvareh politične in gospodarske obnove zediniti vse socialistične in delavske stranke.
_ Končno se je konferenca izrekla za ojačenje organizacije zveze narodov, da se pospeši razorožba in organizira mednarodna razdelitev surovin in vseh življen-skih potrebščin.
Sooletslui triada Im II!. infcrraacioiiala.
Berlin, 20. junija. Nasproti zastopniku berlinskega lista »Zeit« je izjavil čičsrin: »Voditi hočemo realno politiko. Med sovjetsko vlado in tretjo internacionalo ni nobene zveze, kakor ni zveze med belgijsko
vlado, katere član je Vandervelde, eden izmed voditeljev druge internacionale — in drugo internacionalo. Politična vprašanja morajo pred gospodarskimi potrebami sploh stopiti v ozadje.«
Gosilafiar zn tsriezn!-£arle.
Belgrad, 21. junija. (Izv.) Poslanec Jugoslovanskega kluba Josip Gostinčar je vložil na prometnega ministra vprašanje radi neizplačanih družinskih in dra-
ginjskih doklad železničarskih delavcem, ki vrše službo na sistemiziranih mestih, ker jim pripadajo te doklade na 'podlagi okrožnice iz 1. 1921.
Slasassis®	M
zapet si nevarnosti.
Že precej časa so se po Ljubljani širile vesti, da se nahajajo bolnice v Slove: niji v tako kritičnem položaju, da se bodo morale zapreti. Da so bile te vesti resnične, je najboljši dokaz, da o tem piše celo današnje »Jutro«, ki hoče seveda kolikor mogoče prikriti nezaslišano malomarnost belgrajske vlade in skuša najti nov način državnih dotacij za naše bolnice.
Kljub vsem zavijanjem stojimo pred žalostnim dejstvom, da so vsled skrajne brezbrižnosti belgrajske vlade, ki je imela na sto milijonov denarja za razne svečanosti, vse bolnice v takem položaju, da se bodo morale zapreti. Niti onih nezadostnih vladnih podpor ne dobe. Zato ne morejo nabavljati niti najnujnejših potrebščin, ker ni trgovca oziroma podjetnika, ki bi hotel dobavljati na obljubo, da bo plačala vlada. Žalostno je to dejstvo, da nimajo v vladne obljube niti trgovci in podjetniki več zaupanja, ker je znano, da so včasih za take dobave tekmovali, četudi so vedeli, da bodo morali na plačilo čakati. Tako daleč so privedli državno upravo današnji vladodržci.
Iliada milijard za trajno odSEradnfno.
Na včerajšnji seji odbora za izplačilo vojnih odškodnin je izjavil finančni minister dr. Kumanudi, da je od vojne odškod-nine porabila vlada v svoje namene 2 milijardi 250 milijonov dinarjev ali 9 milijard kron! Poročila vele, da je ta izjava vzbudila senzacijo, veliko senzacijo, opozicija pa je zahtevala, da se ta znesek takoj vrne fondu za izplačilo vojne odškodnine.
Pri nas imamo parlament, ki sklepa postave in zakone. Imamo vlado, ki je parlamentu odgovorna. Fin. minister oziroma vlada pa gre in meni nič, tebi nič porabi 9 milijard kron v svoje namene, ne da bi vprašala za mnenje parlament. V državi, kjer poslanci količkaj dajo na svojo dolžnost in čast, bi taka vlada zletela čez noč! Šlo je 9 milijard. Nihče jih ni dovolil,
nihče ne ve, kako se je ta ogromna vsota porabila! Kje so tedaj ljudje, ki so pisali pred nedavnim časom o — korobačih?
Proti talfeuf£u Juriju.
Belgrad. 21. junija. (Izvirno) V vseh belgrajskih krogih in tudi med srbskim ljudstvom vzbuja veliko začudenje poročilo, da je vlada internirala kraljeviča Jurija na Francoskem. Ministri sami so začudeni nad tem ter žele od Pašiča pojasnil. Pašič pa na vse to molči in ničesar ne odgovori. Pač pa njegov list »Balkan« še dalje na najbolj oster način napada kraljeviča Jurija.
radi pamrlili
reisrut©^.
Belgrad, 21. junija. (Izv.) Odbor, ki ima nalogo preiskovati krivdo radi pomrlih in obolelih rekrutov, je sklenil, da se mora cela zadeva po posebni komisiji likvidirati do 1. oktobra. Če se to ne zgodi, naj se vsi akti odstopijo pristojnemu vojnemu sodišču, ki naj postopa po zakonu.
Današnja pr@db©rza.
Zagreb, 21. junija. (Izv.) Berlin 95, Italija 14.85, lire 14.50—14.G0, London 1250, New York 303, Pariz 26.25, Praga 594, Dunaj 2.08, Curih 57.50.
Ziirich, 21. junija. (Izv.) Berlin 1.67, Holandsko 203.50, New York 526.50, London 23.40, Pariz 45.85, Italija 25.90, Fraga 10.05, Pesta 0.565, Zagreb 1.75, Sofija 3.52, Varšava 0.1175, Dunaj 0.0375, avstr, krone 0.04.
Dunaj, 21. junija. (Izv.) Praga 275, Zagreb 47.50, Budimpešta 15.40, Varšava 3.20, Italija 700, Bukarešta 21, London 630, New York 14400, Pariz 1230, Švica 2425, Berlin 44.625, Holandsko 5600.
tfolltični dogodki.
,+ Brat kralja Aleksandra, princ Jurij — protidržaven element. O bivšem srbskem prestolonasledniku, princu Jurju, bratu Aleksandra se je čebljalo v zadnjih treh letih marsikaj mističnega in romantičnega. Veliko pozornost pa je vzbudilo tu in v inozemstvu dejstvo, da ga ni bilo pri poroki Aleksandrovi dne 8. t. m. Oficielni vladni listi so celo negalantno javili, da princ Jurij sploh ni bil — povabljen. Sedaj pa poročajo belgrajski viri, da je kraljevič Jurij zahteval, naj se ne izključi od pre-stolonasledstva toliko časa, dokler ne dobi kralj Aleksander moškega potomca. Ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču pa je pisal pismo, v katerem obsoja sedanji re-
žim. Vsled tega je vlada izposlovala, da sc princa — internirali. Princ se v ostalem pritožuje, da mu ne nakazujejo dovolj sredstev za življenje. Zadeva, v kolikor je tudi zastrta s skrivnostnim pajčolanom, vzbuja v političnih vrstah splošno pozornost in zanimanje.
-f Obljube so tu, znanilke volitev. Na zahtevo radikalnega kluba se je sestavil poseben parlamentarni odbor za izplačilo vojne odškodnine, ki je včera j pričel z razpravami. Pravosodni minister meni, da bo znašala vojna odškodnina 25—27 milijard dinarjev. — Natančne svote temeljiti« gg. ministri seveda ne vedo. Na ta način se mnogo iožje odtrga nekaj milijonov za »politične in kulturne svrhe kake stranke!
—	Minister meni, da bi se izplačalo 8 do 10 milijard sodno ugotovljene odškodnine, 10 milijard preganjanim, interniranim, invalidom, vdovam in sirotam, 2 milijardi pa bi dobil »prek«. Drugi gospodje so mnenja, naj bi se zahtevalo 70 odstotkov odškodnine v naravi, 30 pa v denarju. Drugi spet so drugih misli. Poznavalci razmer pravijo, da je cela zadeva humbug, namenjen za orožje v bližajočem se volivnem boju. Če bo pa prišla vojna odškodnina do izplačila, bodo milijarde izginile v globoke žepe belgrajske porodice, pravi vojni oškodovanci pa bodo morali iz predpisanega patriotizma držati jezik za zobmi.
+ Vendar malce priznanja. Na včerajšnji seji parlamenta je zastopnik ministra za socialno politiko dr. Krstelj odgovoril na vprašanje radikala Ljube Matiča o nerešenih prošnjah invalidov in dejal, da so nekatere podrejene nižje upravne oblasti (Ali je vmes tudi Ribnikarjev rajon?) res postopale krivično. V kolikor se je to doznalo, bodo krivci kaznovani, ker je minister že izdal vse potrebne odredbe. To priznanje je dragoceno; kajti na drugi strani je jasno, da se večina krivcev ne bo do-znala, ker so na delu vse sile, na neredno-, sti potlačijo. Če bodo socialno politiko vodili kapitalisti, bodo invalidi zastonj Čakali lepših dni.
-j- Finančni minister sc izgovarja na promet. Na vprašanje posl. Moskovljeviea o pomanjkanju soli je na včerajšnji seji parlamenta iin. min. opravičeval monopolsko upravo, češ, da so vsega krive slabe prometne razmere, ki onemogočajo reden dovoz. Kumanudi je namreč liberal, prometni minister pa — radikal. Ker so oboji enako nezmožni in se iz srca ljubijo, si neprestano mečejo polena pod noge, da ja bolj okrepe sijajni vidovdanski ustav.
+ Oblasti se boje. Zakon o oblastni samoupravi je stopil v veljavo 28. aprila t. 1. Na podlagi čl. 2, tega zakona bi se morale izvršiti volitve v oblastne skupščine najkasneje do ‘28. julija t. 1. Minister za notranje zadeve pa je predložil parlamentu novelo k zakonu o oblastni in srezki samoupravi, ki izpreminja člen 2. in določa volitve šele za oktober t. 1. Gotovo je, da bo vladna večina novelo sprejela.
-f Avstrijska socialna demokracija za združitev z Nemčijo. Te dni je v Gradcu na zboru zaupnikov socialdemokratične stranke govoril dr. Oton Bauer o političnem in gospodarskem položaju Avstrije. Tekom svojih izvajanj je. rekel, da je socialna demokracija pripravljena sodelovati na vsaki resni akciji za rešitev Avstrije. Ako se bo pa pokazalo, da zunanja pomoč ni resno mišljena in da sedanji vladni načrt sploh ne bo donesel trajnih uspehov, potem morajo delavske množice same prevzeti rešitev in Avstriji pokazati pot v Nemško republiko. Delavstvo mora, če treba, priključitev Nemčiji tudi izsiliti. Tisočglave množice so dr. Bauerju viharno pritrjevale.
-f Draginjsko vprašanje v francoskem parlamentu. Francoska poslanska zbornica je te dni po obširni razpravi o pobijanju draginje sprejela resolucijo, v kateri se izreka za povzdigo kmetijske produkcije, za enako carinsko postopanje nasproti industriji in poljedelstvu in za preosnovo prevoznih tarif.
Balkanizem. Lani je orožnik Kružie ustrelil v vlaku popolnoma po nedolžnem mladega Hrvata Zlatka Arnolda, čegar pogreba se je notem ofieielno udeležil tudi vladni zastopnik. Sedaj pa je žandar Kru-žič brez vsega drugega zopet nastopil svojo službo pri komisariatu v Koprivnici. — Minolo nedeljo zvečer je na ulici v Zagrebu pet orožnikov napadlo odgovornega urednika Slavica Dikliča, ko se je sam čisto
Stran z.
“Novi čas« dne 21. junija T922-
mirno vračal domov. Pobili so ga s puškinimi kopiti na tla in ga do nezavesti pretepli. Nato so ga pustili ležati na ulici in odšli. — Ali niso to balkanske razmere?
Vlada podpira prostitucijo. Osješka iHrvatska Obrana« poroča: »Na Prilazu se je osnovala nova javna hiša, kakor da jih na sramoto mesta Osjeka že doslej ne bi bilo preveč. Hišni gospodarji, ki grade hiše na Prilazu, so zahtevali od policije, naj prepove otvoritev novega brloga sramote na tem mestu. Policija je zahtevo zavrnila, nakar so hišni gospodarji napravili utok na vlado. Toda tudi vlada je odbila njihov utok in tisti, ki si služijo denar iz prodajanja tujih teles, so dosegli, kar so hoteli To je vzbudilo ogorčenje med vsem meščanstvom brez razlike vere in strank, ker se s tem ne izpodkopava samo nravnost, ampak se ovira tudi razvoj celega mestnega okraja. Kajti nikomur ni ravno prijetno graditi hišo v bližini takega lokala, ki že s samim svojim obstojem širi pohujšanje in zastruplja mlade in čiste dnše, poštenim odraslim ljudem pa neprestano vzbuja gnus.« Tako osješki list, ki po pravici opozarja, da tista vlada, ki izganja redovnice, kjer le more, ščiti in podpira rufijanke in jim preko volje vsega prebivalstva otvarja javna blodišča. Mi bi dostavili le še to, da je sedanjemu korupt-nemu režimu, ki je odet v neštete smrdljive afere, manjkalo samo še vrednega venca. S podpiranjem blodništva je sedaj Zaslužen tudi ta venec. Kdor hoče mimo, Daj zapre oči in zatisne nos.
JDnevni dogodki
— Volitev župana pri D. M. v Polju. iVceraj zvečer ob 5. uri se je vršila volitev župana in starešinstva pri D. M. v Polju. Za župana je izvoljen kandidat »Delavske zveze« Svetek Srečko. Svetovalci so vsi ^pristaši SLS. Tako upamo, da bo sedaj konec intrigam in da pridemo po dolgem času do župana, izvoljenega po volji ljudstva.
— Tržič. Dne 24. junija se vrši obojestranski skupni javen shod čevljarskega delavstva v Tržiču. Ker se imenovano delavstvo nahaja v mezdnem gibanju, naj nikdo na zamudi važnega shoda. — Odbor.
— Jugofašistovski napad na duhovnika. Župna cerkev v Metkoviču je — /ka-
kor velika večina cerkva v Dalmaciji — revna. Doslej ni imela lastnih narodnih oziroma državnih zastav, marveč je imela izposojene od dveh župljanov. Ta dva sta kasno zvečer pred kraljevo poroko zahtevala zastave nazaj, češ, da morata z njimi sama okrasiti hiše. Župnik o. Leonard Bajec je nato povsodi prosil za zastave ter se je končno obrnil tudi na občinski urad, a nikjer ni mogel dobiti nobene zastave. Cerkev je torej ostala na zunaj brez zastav, pač pa je bila v notranjosti za to priliko okrašena kakor ob največjih praznikih. Naslednji dan je nenadoma navalila na župni urad skupina fašistov, ki je župniku velela, naj da nemudoma na cerkvi izobesiti zastavo, ki so jo oni prinesli, drugače da mu gorje. Župnik je tak terorizem v njegovem lastnem uradu odklonil, nakar so ga fašisti pobili na tla, ga pretepajoč vlekli po stopnicah na cesto, zaklenili vrata župnišča in ga hoteli na enako surov način vleči dalje do cerkve. Tedaj so začeli prihajati ljudje in fašisti so se oddaljili. Pripominjamo, da je p. Leonard Bajič vzoren duhovnik in rodoljub. Jugofašisti svoj vzor
—	italijanske fašistovske bandite — že znatno prekašajo. Dobro je le, da je pri nas ljudstvo že tako zrelo, da tem drevesom ne bo dalo zrasti do neba.
— Strašna mladina. Pred graškim porotnim sodiščem se te dni vrši razprava proti dvema mladima roparskima morilcema: 17 letnemu zobotehniku Teodorju Puchyr, sinu bivšega avstrijskega polkovnika in 16 letnemu zobotehniku Karlu 0’ Lynch of Tovn. Fanta sta imela deloma slabo vzgojo doma in sta se že pred zadnjim zločinom pečala s tatvinimi in [:,vlJulijami. pri katerih jima je držala roko Pu-chyrjeva mati, ki zato tudi sedi na zatožni klopi. Delala sta razne načrte za roparske umore, končno sta izvedla enega: na zverinski način sta umorila klavirsko učiteljico Valerijo Lobenstein in jo nato oropala tistih par neznatnih vrednosti, ki jih je imela. Pred sodiščem obtožujeta drug drugega in kažeta popolno zakrknjenost in laž-njivost. Puchyr obležuje tudi svojo mater, kolikor jo more. Oče 0’ Lincha se je iz obupa nad sinom pred par dnevi ustrelil.
— Nov način boja proti kužnim boleznim. Prof. Bezredka na Pasteurjevem zavodu v Parizu je dognal, da se da človeško telo imunizirati proti raznim kuž-
nim boleznim tudi potom zavžitja protistrupov. Kakor znano, so se doslej protistrupi vbrizgavali pod kožo. To postopanje je bilo drago in zamudno in večkrat zvezano z mrzlico, otokom in drugačnim obolenjem. Z zavživanjem mrtvih bacilov pa more posameznik sam izvršiti zavarovanje proti okuženju, ni mu treba opuščati vsakdanjih poslov in se mu tudi ni bati kakega obolenja. Zavarovanje potom prebavnih organov je tudi znatno trajnejše nego potom vbrizganja. Poizkusi, ki jih je lani izvedel dr. Vaillant, zdravstveni nadzornik v Pas de Calais na Francoskem na 1236 osebah, so se izvrstno obnesli.
— Vlom v Sneberjak. Sinoči je bilo vlomljeno pri Mihetu Hromcu. Tatovi so odnesli vso obleko in ves denar in hranilne knjižice. Tatovi so izginili brez sledu.
— Vrednost avstrijske krone. V Avstriji se sedaj plačujejo bivši avstrijski srebrni in zlati novci tako-le: Enokronski po 1100 K, dvekronski po 2200 K, pet-kronski po 5930 K, goldinarji po 3040 K, dvogoldinarski 6080 K, desetkronski zlati. po 24.600 K, dvajsetkronski po 49.200 K, stokronski po 246.000 K komad.
£jubljanskl dogodki
Ij Državna trgovska akademija v Ljubljani. Vpisovanje v I., II. in III. letnik se vrši dne 11., 12., 13., in 14. septembra v ravnateljski pisarni Aškerčeva ulica št. 9-II. na levo. Oglasizavstopse sprejemajo do 1. julija. — Ravnateljstvo.
lj Rokodelski dom. Zvečer ob 8. uri srbohrvatski tečaj.
lj Stavka v Strojnih tovarnah in livarnah končana. Stavka uradništva in delovodij, ki je izbruhnila v soboto v Strojnih tovarnah in livarnah, je včeraj 20. t. m. končala. Gibanje za zboljšanje prejemkov uredništva tega podjetja, kateremu so se pridružili tudi delovodje, je počelo 2. maja t. 1. Po dolgotrajnih pogajanjih je končno dovedlo do povoljnega uspeha.
tj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 11. do 17. t. m. je bilo v Ljubljani 30 novorojenih. In sicer 13 moških in 17 ženskih. Umrlo pa je med tem časom 24 ljudi; in sicer 13 moških ter enajst ženskih. Med umrlimi je bilo 16 domačinov in 8 tujcev. Od vseh jih je umrlo 14 v zavodih, 10 pa
doma; 11 jih je umrlo za jetiko, 2 na otro-čiški vročici, 1 na zastrupljenju rane, 3 na srčni hibi, 5 vsled starosti in 2 vsled drugih nalezljivih bolezni. Naznanjen je bil 1 slučaj Škrlatice, 3 slučaji griže in 1 slučaj tra-homa.
lj Somomor ob dolenjski železnici pri Kodeljevem. Ko je pripeljal včeraj deset minut pred poldne dolenjski vlak mimo vojaškega skladišča nasproti Kodeljevega, se je s kilometerskega znamenja št. 2 nenadoma vrgel pod vlak neki visok, elegantno oblečen možki, ki se je prej dalj časa izprehajal ob progi. Lokomotiva mu je razdrobila glavo, in je bil na mestu mrtev. Ko so truplo odstranili, je vozil vlak naprej. Na lice mesta došla komisija je ugotovila, da je samomorilec 64 let stari upokojeni srbski sodnik Bogdan Zlatic iz Šestice pri Kragujevcu, pristojen v Bel-grad. Pred kratkim se je bil nastanil v Ljubljani v Metelkovi ulici št. 2 s svojo ženo. Iz pisem in pojasnil, ki jih je imel pri sebi je razvidno, da je šel v smrt radi mučne bolezni in vsled težkih rodbinskih razmer. Truplo so prepeljali popoldne v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
lj Tatvina detelje. V noči od 9. na 10. t. m. je bilo ukradeno Ivanu Tašker iz kozolca ob Vodovodni cesti 300 kg detelje v vrednosti 2400 K. Tatvine je sumljiva neka ciganska tolpa no imenu vGoman« iz Čakovca, ki se nahaja v tamkajšnji okolic? in ima do 40 konj.
lj Kdo je lastnik? Eržišnik Franc, oskrbnik pokopališča pri Sv. Krištofu, je našel dne 16. t, m. v travi pokopališča 4 debele šipe, ki se rabijo za strešna okna^ in izvirajo najbrže od kake tatvine. Iste je hotel pozneje odnesti neki okoli 18 le* stari mladenič.
lj Ni se mu posrečilo. Dne 1. t. m. je ukradel neki nepoznan, okrog 22 let star moški Alojziju Severju, ključavničarju, izpred bolniške blagajne v Gradišču kolo, katero je storilec med zasledovanjem vrgel proč in pobegnil v gozd nad Tivoli.
d Prosveta frančiškanske župnije ima v slučaju lepega vremena jutri v četrtek 22. junija ob pol šestih zjutraj na Rožniku sv. maso, h kateri se vabijo člani in prijatelji, da bodo polnoštevilno prisotni. — Odbor.
i • POSESTVO ! !
obstoječe iz dveh zidanih enonadstropnih hiš, mlina, žage, 4 njiv, gozda in velikega sadnega vrta, se po ugodni ceni
proda. — Natančno se poizve pri last-niku. Naslov pove uprava pod štev. 2413.
Knjigovodja
zmožnega voditi amerikanski žurnal, sprejme I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani. Pismene ponudbe na gornji naslov Kongresni trg štev. 2.
Izdaja konzorcij >Novega Časat. Urednik in odgovor, urednik Fr. Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljaai.
dobi kot, skladiščni delavec zidar, ki bi po potrebi vi'šil mala zidarska popravila, sicer pa delal druga hišna in skladiščna dela.
Prijaviti se je ustno ali pismeno pri ravnatelju Konzuma Kongresni trg št. 2.
Kdor uporablja
GAZELA MEO
ta štedi perilo in novec.
n
Jadranske banka - Beograd.
Delnlfta glamrica: Din 30,000.000’-. Rezeroa: Din 15,000.000*-. ig
f (g
Podružnice:
Celje, Cavtat, Dnbrovolk, Ercegnovl, Jelša, Korčula, itofgr, Kranf, Ljubljana, SMarlbor, HfleigurolC, Sarajeva. Split, iibenlfe, Zagreb.
Haslof) za brzoiaoe: Jadranska.
AfllSrani zavvd:
FMHH	STOTE	1HNK
11 Curfland Street
nem Yorb Cltf
Tim«!!.	74
Roman. Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
V tem ga jc oskrbnik spoznal, osupel siopii korak >*azaj ier s poklonom zakril svoje začudenje.
Allan je bil kakor izpremenjen. Drvel je v naglo-sopečem vlaku, ki jc drdral mimo posiaj v istem tempu, da je zrak brnel. In brzina sama ga je spravila spel nazaj v slari tir. To noč jc izborno spal. Samo enkral se je prebudil, ko je vlak bobnel skozi predor v Kanalu. »Rove so zgradili mnogo premajhne,« je pomislil ter spal dalje. Zjutraj se je čnlil čvrstega in zdravega, polnega odločnosti. Iz vlaka je telcfonično govoril s parnikovim kapitanom in družbo. Ob desetih je dospel do Cunardovca, ki je trepetajoč od nestrp-nosii spuščal brlizgajoče oblake sopare skozi dimnike ter čakal nanj. Stal je šele z eno nogo na parniku, ko so vijaki že žehtali vodo kot tekoč rnramor.
Čez pol ure je vse na ladji vedelo, da zapozneli potnik ni nihče drugi kakor Mac Allan.
Na morju je začel Allan mrzličavo brzojavljali. Na Biskayo, Azore, Bermude, New Vork in Mac City se je usula ploha brzojavk. Skozi iemne rove pod morjem je iresel oživljajoč tok: Allan je spet prijel za krmilo.
4.
Allan jc najprej obiskal Hobbyja.
liobbvjeva hiša je stala nekoliko vstran od Mac Cily. Po večini je imela nastavke, balkone in verande ier se dotikala mladega hrasiovega gozdička.
Ko jc Allan pozvonil, ni nihče odprl. Zdelo se je.
da se zvonec ne glasi. Hišo je prožila vtis, kakor da je žc izdavna zapuščena. Toda vsa okna so bila na široko odprla. Vrina vrata so bila zaprla; Allan se je kratkomalo zavihtel čez plot. Toliko da je bil v vrtu. jc pridivjal ovčarski pes ter ga med besnim lajanjem ustavil. Allan je psu prigovarjal, in slednjič se jc pes sicer umaknil s pola, a mu neprestano sledil z očmi. Vrt je bil nastlan z uvelim hrastovim listjem in zanemarjen kakor hiša sama. Zdelo se je, da Hobbyja ni doma.
Tem večje jc bilo Allanovo veselje in presenečenje, ko jc Hobbvja nenadoma zr-d pred sebo). Sedel jc na stopnjicuh, ki so držale na vrt, podpiral brado z roko ter bil ves zatopljen v svoje misli. Kakor da ni slišal psa, ki je lajal.
Hobby je bil oblečen elegantno kakor vedno, a njegova obleka sc je zdela gizdalinska, kajti bila je obleka za mladega fanta, in oni, ki jo jc nosil, je bil slarcc. I!obby jc imel drago perilo z barvastimi črtami, lakaste čevlje s širokimi podplati in koketnimi svilnatimi pentljami, rumene svilnate nogavice in ščukasto-sive hlače z ostrimi gubami in vložki na ledjih. Jopiča rii imel, čeprav je bilo že občutno mrzlo.
Sedel jc kakor zdrav, inteligenten mož in Allan se jc že razveselil. Toda ko je Hobby dvignil svoj pogled ler je videl njegove izpremenjene bolne oči in nagubani, bledi starikavi obraz, jc vedel, da s Hobbyjevim zdravjem še ni nič boljše.
»Tu si spet, Mac,« je dejal Hobby, ne da bi dal Allariu roko ali da bi se premaknil. »Kje si bil?« In okoli njegovih oči in usten so se vzporedile gube ka-kp.r ničile pahljače. Smehljal se je. Njegov glas je še
vedno zvenel lujc in motno, dasi je Allan žc iz njega razločno čul slari Hobbyjev glas.
»Bil sem v Evropi, liobby. In kako je s teboj, moi fant?«
Hobby jc spet strmel predse kakor prej. >Bolje Mac. Tudi moja preklicana glava že spel dela.«
»Ali stanuješ čisto sam, Hobby?«
»Da, služinčad sem vso zapodil. Preveč sundra jt delala.«
Zdaj pa se je naenpot zdelo, da je Hobby nenadoma doumel, da jc Allan pri njem. Vstal je, stisnil mu oko ter ga veselo pogledal. »Stopi naprej, Mac’ Da, tako je, vidiš!«
»Kaj pravi zdravnik?«
»Zdravnik je zadovoljen. Potrpljenje, pravi, potrpljenje.«
»Čemu imaš vsa okna odprta? Saj vleče strašno, Hobby!«
»Jaz imam rad prepih, Mac!« je odvrnil Hobby s tujim smehljajem.
Obleka na njem in njegovi beli lasje so frfotali, ko sta stopila v njegovo delavnico.
»Jaz že spet delam, Mac. Boš videl. Nekaj praM izrednegal« In Hobby je mežikal z levim očesom, kakor da oponaša slarega Hobbyja.
Pokazal je Macu nekaj listov, ki so bili počečkani s tresočimi se, zmedenimi črtami. Vse risbe naj bi zna-čile njegovega novega psa. A so bile morda za spoznanje boljše od otroških risb — in okoli in okoli po stenah so viseli Hobbyjevi veli — častni načrti za kolodvore, muzeie. traovske hiše, ki so vsi razodevali roko ženiia.