C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdl —18. novembre 1927. Posamezna itevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » > četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. st 82 V Gorici, v petek 18. novembra 1927 tetox. Nefrankirana pismtt *« ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra* ie*. — Tisk Katoliik<$ tiskarne v Gorici. Rl* va Piazzutta 3/. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli Stev. 5. (prej Scuole). Teles, int. Stev. 308. Škodljivcl. Ako le površno premotrimo ljudi, ki se dan za dnem kretajo okrog nas, jih tukoj ločimo po njihovih posebnih, svojstvenih lastnostih. VU dimo plemenite, resne značaje in lahkomiselne dobrodušneže, sre? čavamo skrbne, varčne gospo' darje in zanemarjene lenuharje, opazimo požrtvovalne, za celokup- nost skrbeče trpine in umazane se- bičneže itd. Našteli bi lahko se dolgo vrsto raznolikih ljudi, tipov, ki jih ustvarja življenje. Eni so nam prikupni, drugi priskutni. So taki, ki nas ogrejejo, so taki, ki nas pu* stijo hladne, so pa tudi taki, ki v nas vzbude neugodje, odpor. Med zadnje spadajo brezdvomno sebič- neži, materiaUsti, katerim je lastna oseba in lastna dobrobit poglavit- na in najvainejsa skrb v življenju. Te vrste ljudje si navadno znajo, ker se na sredstva ne ozirajo, ustva* riti močno gospodarsko stališče. Ob^ dajo se z nekakim udobjem, ki za* peljuje in vzbuja zavidnost. Sledi jim navadno čreda neiskrenih ob- čudovalcev in večkrat jim nasede tudi kak nepazljiv poštenjak. Ko jih pa človek spregleda, se mu za* gabijo. Judovska zgodovina pripoveduje, da so Izraelci molili zlato tele. Kdor bopisal zgodovino naših dni, bo na? šel yec hujsih malikovavcev,kot jih je štelo izvoljeno ljudstvo. Grda na- lezljiva bolezen je prevzela v zad- njih desetletjih vse navode in sta* nove ter okužila družine in družbe. Tej kužni bolezni je ime mamonU zem, po naše bi ji vekli pohlep po denarju. Zlasti vojna je skot'da vse polno dobičkarjev, verižnikov in grabezev, ki so denar v kupih gra-- bili in ga seveda tudi v kupih raz- metavali za jed in pijačp, svilo in iamet, brez ozira na to, du so poleg njih umivßli ljudje s cunjami fta ielesu in z gladorn na obrazu. Gor- je, ce se jim je »kupčiju« ustavila. Z zobmi so vkripali in proklinjali one, .ki sp jim delali konkurenco. Mislite si, da bi vprasali te vrste ljudi, čemu so mi svetu. Kaj se vam zdi, ,,kakšen bi bil odgovor? Vsibi soglasno odgovarjali: »2Z#to smo na ,svetu> da denar služimo in si z njim ustyarjamo veselo življenje.« Vse >%a. denar!',2enitev in druzina, občina in domovina, celo Bog in vera — vse mora služiti denarju. Njihovo domoljubje in značajnost nehata, kakor hiiro ne prinašata cvenka. mareva odločitev utegne precej vplivati na češko notranjo politiko in bodo Kramarevi pristaši skoro gotovo stopili v vlado. Marx in Stresemann na Dunaju. Nemški državni kancler Marx in zunanji minister Stresemann sta prišla na Dunai. Obiskala sta av? strijskega državnega kanclerja Seipla. Namen obiska pa je ne* znan. Listi poroeajo, da ne gre za politično priklopitev Avstrije k Nemčiji, ker to vprašanjc sedaj ni važno. Važna pa je notranja izrav? nava obeh držav na kulturnem in pravncm polju. DNEVNE VESTI. Dr. Karlin sedemdesetletnik. Bivši tržaški škof dr. Andrej Karlin, ki ie sedaj, kot je znano, v Mariboru, je 15. novembra obhajal scdemdesetletnico svojega rojstva. Visokemu slavljencu želimo tudi mi goriški Slovenci še mnogo bla? goslovljenih let v plodncm delu za štajerskc brate. Mihael Vošnjak v domovini. Leta 1920. je v Ženevi v Švici umrl zaeetnik slovenskega posojil? ništva Mihael Vošnjak, ki je pred vojno bival v Gorici. Njegovo tru- plo so na državne stroškeprepeljali iz Ženeve v Celje. Družina Vošnja? kov je za slovcnsko politično in kulturno zgodovino zelo važna. Iz nj'e izhajata tudi dr. Josip Vošnjak, zdravnik in politik v 19. stoletju in dr. Bogomil Vošnjak, vseučiliški profesor, politik in diplomat. Novi glavni mestni tajnik. Dosedanii glavni mestni tajnik komendator Beviglia je zapustil Gorico, ker je prcvzel glavno tajni? štvo Benetk. Na mesto g. Beviglie je imenovan dosedanji glavni pod? tajnik g. dr. Pavel Sirk, ki je obe? nem tudi občinski načelnik v Ri? hembergu. ü g. drju Sirku gre glas, da je ljubezniv, pravičen mož, ki si je znal pridobiti naklonjenost in zaupanje povsod, kjer je služboval tako tudi v Rihemberku. Rimski pozdrav pri letalcih. Uradni list ministrstva za letal? stvo je objavilo ukaz, da morajo letalci, kadar so v uniformi, a brez pokrivala, pozdravljati po rimsko. Rimski visokošolci demonstrirajo. V sredo sc jc na rimski univerzi zbrala velika množica dijaštva vseh fakultet in hotela prirediti demons stracijo proti Franciji in Jugoslavia ji kot odgovor na protiitalijanske demonstracije v Jugoslaviji. Orož? niki so pozvali dijake, naj se razi? dejo, kar so dijaki tudi storili. Veejih posledic ni bilo. Jubilej donskih kozakov. Pevski zbor donskih kozakov je v soboto 12. novembra priredil na Dunaju svoj tisoei koncert. Kozaki so si Dunaj zato izbrali za proslavo tega znamenitega dne, ker so pred leti, ko so bežali iz Rusije, prav na Dunaju sestavili svoj zbor in prire? dili prvi koncert. Lep govor. Pri slavnostih ob priliki odkritja Košutovega spomenika v Budimpe? šti je Italijo zastopal drž. podtajnik Bodrero. Njcmu na east je ogrski naučni min. Klebeisberg priredil banket. Bodrero je na tern banketu rekel, da ic Italija ponosna, ker si jo je Ogrska izbrala za prijateljico. Madjari naj bodo prepričani, da so se obrnili na drzavot ki ni še nik* dar zatirala narodov. Bodrerov govor so navzoči zelo nevdušeno sprejeli. Pritožbe. »Piccolo« od 16. t. m. poroča med drugim sledeče: »Jugoslovanska vlada je te dni napravila zatiravne ukrepe proti razširjevanju ital. listov na ozem- lju kraljevine S H S. V drugih ea- sih so sc taki ukrepi uradno nazna» njali in pospremljali z glasnimi opomnjami. Tokrat so se pa za? plembe in sledeči ji sekvestri iz? vršili skoro molče. Jugoslovanska vlada je smatrala za umcstno do- seči svoj cilj z navadnim policij? skim ukrepom. Agenti namreč že nekaj tednov nadzorujejo razpro? dajalnice časopisov. Zaplembe se vršiio skokoma brez dckretov in brez utemelievanj. Zavojc italijan? skih listov ob prihodu primejo in nesejo na policijo in s tega poto? vanja se ne vrnejo več. Poskusili so vzbuditi vtis, da so ti ukrepi odpor proti zaplembam, ki jih ital. oblastva ob mcji od ča? sa do časa vršijo glede easopiskov v slovanskem jeziku, ki še gledajo beli dan v Jul. Krajini. Toda grc za navadno laž. Ti öasopiski se ne tiskajo na jugoslovanskem ozem? lju, ampak v naši hiši. Zato je na* ša pravica, da hočemo, da so kakor vsi drugi italijanski listi v polnem skladu z državnimi zakoni. Jugoslovanski časopisi, ki sc tis? kajo na jugoslovanskem ozemlju, prihajajo v našo hišo skorej brez omejitcv, četudi bi radi svoje pisa? ve glede Italijc in radi stvari, ki jih tiskajo na njeno škodo, zaslužili biti prepovedani.« »Numerus clausus« na ogrskih visokih šolah. Zadnjič smo poročali, da name? rava ogrska vlada na pritisk zvezc narodov odpraviti »numerus clau? sus« na visokih šolah, to jc določ- bo, ki povc, koliko iudovskih štu? dentov se lahko vpiše na univerze. Število judov je zelo nizko določe? no. Pisalli smo že o nemirih, ki so jih vprizorili visokošolci proti od? pravi tistega zakona. Protesti se pa množijo. Nekdo je n. pr. predla? gal, naj se »numerus clausus« vpe? lje tudi pri uradništvu. Dokumenti iz zadeve Gajda. Čehoslovaška vlada priobčuje se= daj dokumente, ki dokazujejo vc> leizdajalsko zvezo mcd bivšim na-- eelnikom češkega generalnega šta- ha Gajdo in sovjetsko vlado. Ena brzojavka, ki jo je objavil »Večer? ni list«, se glasi: »Gajda pojde te dni v Pariz; obljubil je, da bo v te^ ku enega meseca poslal vse načrte generalnega štaba francoske arma* de.« To brzojavko je proti koncu oktobra 1920. zastopnik ruskega Rdečega križa v Pragi poslal ČU čerinu. Zagrebške ulice dobe slovenska imena. Občinski svet v Zagrebu je na^ ročil posebnemu odboru, naj pre? študira prcdlog, po katcrcm bi se pet zagrcbških ulic prekrstilo. V poštev bi prišla imena Ljubljanska, Prcšcrnova, Gregorčičeva, Krekova in Vodnikova ulica. 2eleznica Ljubljana s Sušak. Pomladi 1. 1928. bodo začeli tra? sirati železniško progo Koeevje* Vrbovsko (postaja na progi Karlo? vec?Su.sak). Gradnja sc bo pričela ieseni 1928. Proga bo dolga 58 km in bo dovršena v dveh letih. Vož? nja iz Ljubljane na Sušak bo po novi progi trajala šest ur. Stroški so prcračunani na 225 milijonov di? narjev. Kongres jugoslovanskih gospodarskih zvez. V poncdeljek 14. novembra je v Belgradu začel zborovati kongres gospodarskih organizacij. Bavil se bo posebno s sedanjo gospodarsko krizo v državi. Kongres bo določil tudi svoje stališče nasproti predlo? gu poljedelskega ministra, ki pravi, nai sc državne domene (gozdovi itd.) in poljcdelska podjetja prene? sejo na oblastne skupščinc. Nesreča v amerikanski plinarni. V Pittsburghu v Ameriki se je v poncdeljek razletela velikanska shramba za plin. Držala je 142.000 kubičnih metrov plina. Bila ie naj? vecja te vrste na svetu. Pok se je slišal po vsej dežcli. Pri nezgodi je 27 ljudi izgubilo življenic, nekaj sio pa sc jih bori s smrtjo. Plinske naprave in tvorniška poslopiä so vse porušene. Tudi mesto jc trpelo. Blumensteinova zadeva. Zadeva ponarejanja predvoinih avstro?ogrskih zadolžnic zavzema vedno večji obscg. Oblasti so za? plenilc velikanske množine pona? rejenih obveznic. V stvar je zaple? ten menda tudi francoski senator Reynolds. Poučcni Ijudjc trdijo, da jc glavni krivec pravzaprav bivši sovjetski poslanik v Parizu Rakov? ski, ki da je dclal iz političnih vzrokov. Stvar najbrz nc bo tako kmalu končana. — Pariški listi po* ročajo, da je v ponedeljek ponoči pcskušal nekdo vdreti v sobo pre? iskovalncga sodnika, ki sc bavi s to zadevo. V sobi so vsi spisi in mnogo vrednostnih papirjev. Stra* ža je vlomilca pregnala, ujcti ga pa ni mogla, čeprav so takoj zaprli vsa vrata justične palace. Ivan Cankar: Velika maša.*) Željan tolažbe in posvečenja sem stopil v farno cerkev svetega Pav? la, ki je pred zdavnim, zdavnim ča^ som videla in blagoslovila mo jo mla? dost. Po mračnih, vijugastih stop? nicah sem se napotil na kor, da bi slišal od blizu pevce in orglje in da bi blagodišcči oblaki izpred oltarja, prepojeni z molitvami, segli narav? nost do mojega srea. Cerkev je bila temna, hladna in prazna; v tej tišini in samoti sc mi je zdela silno vecja in višja nego poprej; in tesnobno mi je bilo, mraz mi je z vlažnimi ro? kami tipal po lieu, dihal mi v dušo plahost in strah. Svetniki so stall na *) Ta črtiea jc vzeta iz najlepse Cankar* jeve knjige »Podobe iz sanj«, v kateri pc? snik slika grozote svetovne vojne. Radi av« strijskc cenzure jc moral svoje misli zaviti v drugačno obliko, zato je knjiga tu pa tarn težko umljiva. oitarjih kakor sencc v senci, ne? premični, mrtvi; podobe na stenah so bile široke erne lise brez obličij in brez življenja; večna luč pred ve? likim oltarjem jc tiho trepctajoča svetila sama sebi. »Saj ni več zgodaj!« sem pomislil. »Saj ni mcglc in oblakov ne! Kako, da so zaspali verniki in kako, da je zaspalo to nebeško solncc ter se ni? kakor nočc vzdigniti i'znad noči?« Pred oltar je prišepal ccrkovnik s kajfežcm v roki. Ta cerkovnik je vlačil eno nogo tako čudno zdaleč za seboj, kakor da bi ne bila nje? gova; kljub temu se je sukal spret? no in se ni spotaknil, kajti bil je posla vajen. Prižigal je svečo za svečo, meni pa se je zdelo, kakor da hi' ne gorela nobena; plameni so bili mirni in mrzli, mrtvaško beli in brez luči. Cerkovnik je upihnil sveč? ko na kajfežu tcr je dolg in sklju? čen odšepal v zakristijo. Tiho so se odprla stranska cer? kvena vrata, kakor da je bila pri? tisnila na kljuko trepetajoča roka plahega in zbeganega človeka, ki si še k Bogu samemu ne upa drugačc kot z upognjeno glavo. Prikazala se je drobna, zgrbljena ženska, v dol? go črno ruto zavita. Njen obraz je bil tako bel, da se je svetil v mra? ku, kakor od čudežne notranje luči obžarjen. Res je bil nož gorjä in bolečine zarezal pod očmi in po licih globoke struge solzam, ali spoznal sem takoj in strahoma, da ženska ni betežna starka, temveč da ji je ko? maj dvajset let. Za njo so prihajale druge, s počasnim, neokretnim, pla? zečim sc korakom, sključenim živo? torn, otrplimi, razjedenimi, splah? nelimi lici, udrtimi, usehlimi očmi, opaljenimi ustnicami; vse kakor da nosijo silna bremena na šibkih, iz? mučenih plečih. In ni se dalo raz? ločiti scdcmdesctletne starke od ne? doraslega dekletca. V cerkev so prihajali otroci, s prav tistim plazečim se, utrujenim, omahujočim korakom, kakor so pri'? hajale ženske, njih matere. Starika? va je bila hoja, obrazi so bili stari? , kavi in starikavo je bilo tudi vede? ; nje tch prezrelih, izkušenih, od ; zgodnjega spoznanja bolnih otrok. '¦ Njih iica so bila nabrekla, sivkaste ! polti, kakor da se je bila nabrala umuzana voda pod napeto kožo; strahota in žalost pa so bile te oci: ne v enem očcsu ni bilo mladosti, ne v enem ni bilo veselja. Kakor da bi sc zgrudili pod bremenom, vsak pod svojim, so poklcknili otroci za kamenito, stebričasto pregrajo pred vclikim oltarjem ter nagnili glave prav do sklenjenih rok. Začudil sem se, da moskega ni bilo v cerkev. Ko sem sc začudil, se je prizibal skozi vrata postaren človek; to se pravi, imel je lase osi* vele in Iica razorana, obrvi in brke pa čisto črne, tako da bi lahko mu bilo šestdeset in čez, lahko pa tudi se'le dvajset let. Bil je kakor pre? lomnjen v pasu; ob enem koraku je zagnal život vznak, da se je videio bclo v očesu, ob drugem pa ga je su? nil daleč naprej; tako se je poganjal do najbližje klopi. »GORIŠKA STRAŽA« Stran 3. Iz širohego syeto. Pogovori med zemljo in nebom. Na dunajskem letališču so se pred dnevi vršili zanimivi poskusi, če bi se dalo z letala potom brezžienega telefona govoriti z zemljo. Prvim poskusom je prisostvoval predsed* nik avstrijske republike Hainisch. Dvignil se je v zrak z letalom, na katcrcm je bil pritrjcn aparat za brezžično telefoniranje. Ko je bilo letalo v zraku je stopilo v zvezo z brezžičnim telefonskim aparatom na lctališču in predsednik Hainisch je lahko poslal i'z višine telcfonskc pozdrave avstrijskemu prebival* stvu. Te pozdrave so lahko vjeli tudi drugi radioaparati. Poskus se je tedaj, do gotove razdalje seveda — dobro obnesel. Nesreča na morju. V Indijskem oceanu se je poto* pil obrežni parnik »Tukaram«. Re* šilo se je samo sedem mož, 120 jih ie pa utonilo. Obrezovanje sadnega drevja. Naši sadjerejci mnogokrat zane* marjajo obrezovanje sadnega drev* ja. Kako je pravilno in vestno ob* rezovanjc potrebno, nas učc že stari Rimliani. Njihov pisateli Co* lumella pravi: »Obdelovati sadno drevje se pravi prositi ga, da bi ro» dilo, gnojiti mu, znači siliti ga k rodovitnosti, a obrczovati ga sc pra* vi, prisiliti ga k rodovitnosti.« Ta nauk je star že 2000 let, zato vpo* števajte ga! Amerikanski zakon o naseljevanju. ! Državni tajnik Združenih držav | Daves je izjavil, da bo kongresu predlagal bistveno poostritev za* kona o priseljevanju. Zahteval bo ] kazni za paroplovne družbe, ki bi utihotapljale neupravičene potni* ke, nadalje popis vseh inozemcev in kazen za tiste, ki so nezakonito prišli v državo. POZOR NA BANKOVCE! Opozarjamo, da vsi bankovci po 25 lir, ki jih je izdala država ali ita* lijanska banka (Banca d' Italia) ali neapeljska banka (Banco di Napo» li) ali sicilijanska banka (Banco di Sicilia) zßubijo dne 31. dec. 1927 veljavo. Državni bankovci po deset in pet ür stopijo iz zakonitega ob* toka dne 31. dec. 1927 in bodo zgu* bili svojo veljavo 30. junija 1928. Bankovci po 1000, 500, 100 in 50 lir, izdani od neapeljske banke in od sicilijanske banke so bili odtegnje* ni iz zakonitega obtoka dne 30. ju» nija 1927 in bodo zgubili svojo ve= ljavo dne 31. decembra 1930. Do tega dne jih bodo vsi denarni zas \odi brez obotavljanja sprejemali. Naj opomnimo, da bankovcev, ki so odtegnjeni iz zakonitega obtoka, zasebniki sicer niso dolžni spreje« mati, pač pa jih sprejemajo denar* ni zavodi in drugi uradi. Pri posredovalcu za ženitve. »Da ne pozabim, moja hči igra tudi na klavir.« »Nič ne de, saj imam tudi gluhe žcnine.« Podvodni predor. V Novem Jorku so otvorili pre* dor pod reko Hudson, ki pa je na* menjen samo avtomobilom. Predor je dolg 2780 metrov in je stal 48 milijonov dolarjev. Prvi se je pe* ljal skozenj predsednik Coolidge. Dva nevarna razbojnika ubita v Srbiji. Orožniški patrulji iz Požarevca se je v ponedeljek posrečilo, da je ubila dva nevarna razbojnika, ki sta v Požarevcu in okolici bila nad 10 let strah ondotnih prebivalcev. Sta to razbojnika Peter Strujič in Živojin Nitrovic. Oblasti so na nji* hovi glavi razpisale 50.000 dinar? jev. Orožniška postaja v Požarev* cu je zvedela, da nameravata zk> glasna razbojnika izvršiti roparski napad na neko vas v okolici Poža* revca. Orožniška patrulja je bila zato pozorna ter prieakovala Petra in Živojina. Oba roparja sta se resnično vjela v nastavljeno past. Orožniška patrulia jc takoj oddala na bližajoča se razbojnika vee stre- lov in je tudi zadela. Oba nasilneža sta se takoj zgrudila na tla. Ker pa je bil Mitrovic samo ranjen, je ur* no vstal, se spustil v beg ter pričel streljati na zasledovalce. V tistem hipu pa je mlad orožnik vrgel za bcžečim ročno granato, ki je eks* plodirala ter Mitroviča na kose raztrgala. Pri mrtvecih so našli 2000 Din. Vest o ustreljenju nevar* nih roparjev ie ljudstvo z veseljem pozdravljalo. Dvojnik cesarja Franca Josipa. Na eni zadnjih sei madjarskega parlamenta je prišlo do majhne senzacije. Eden od novinarjev je zagledal na galeriji gospoda, ki je bil — vsaj iz gotovc razdalje — na las podoben cesarju Franju Josipu. Kmalu je vzbudil stari gospod splošno pozornost. Ugotovilo se je, da ni samo oblika glave starega gospoda popolnoma slična obliki glave ccsarja Franja Josipa, temvcc da ie sploh ves izraz njegovcga ob* raza na las podoben onemu cesarja Franja Josipa. Manjkala mu ni niti karakteristična zabuhla zgornja ustnica Habsburgovcev in znana »cesarska brada«. Dvojnik bivšega Njegovega Veličanstva, Franja Jo* sipa, je vzdržal zijanje radovedne? žev povsem mirno. Zdelo se je, da ie temu že privajcn. Galerija, na kateri se ie nahajal, je bila kmalu polna poslancev, ki so hoteli videti dvojnika Franja Josipa od blizu. Končno je postala staremu gospo* du stvar vendarle preneumna, obr? nil sc je proti encmu poslancev, se mu predstavil kot veleposestnik iz komitata Tolne ter ga vprašal, če se gospodje poslanci njegove slič* nosti s cesarjem Franjom Josipom še niso nagledali, nakar se je od poslancev in novinarjev prisrčno poslovil, zaklical »na svidenje« in urno odšel. Motocikel naj nadomesti konja. V francoski armadi so pričeli s poskusi, da bi z motocikljem nado* mestili konja. Pripravili so moto* ciklje z brezžičnim in nuvadnim te* lefonom, potem motociklje za prevoz ranjencev, za prevoz mitra* ljez in še druge. Poskusi so se po poročilih listov dobro obnesli. Ubo* d kfinj, ta zvestr človekov sprem* ljevalec skozi tisoc'letja, zgublja vedno bolj na veljavi; povsod se ga ljudje skušajo iznebiti. Listnica uredništva. L. S., Vipava: Vaše pritožbe se nam zdijo neopravičene. Mislimo, da najdete v malokaterem poli* tičncm listu kot je »Goriška Straža« toliko vzgojnih, poučnih in gospodarskih člankov. Ozirati se pa moramo po možnosti na vse či* tatelje in jim nekaj nuditi. Pozdrav? /. K., Idrija: Vprašanje cen je tako zamotano, da se nam zdi neu> mestno načeti to zadevo v listu. Nastala bi najbrže samo polemika, ki bi ostala brez haska. Na komi^ sijo, ki ima doloeevanje cen v ro# kah, bi itak nič ne vplivalo. Pa se še oglasite! 1» Širite Ooriško Stražo" Kaj je novega na deželi? Ledine. V nedcljo 13. t. m. je imela naša zadruga izredni občni zbor. Ude* ležba je bila preccj boljša kakor na nekaterih prejšnjih občnih zborih, vendar bi moralo biti zanimanje za zadrugo še večje. Soglasno so člani odobrili bilanco za il. 1926. in tako dali zadrugi trdno podlago, da bo konec vsakcmu govorjenju, kako bo z zadrugo. Prav je pove? dal nekdo: »Če bi zadruge ne bilo, bi morali skrbeti, da bi jo ustano* vili; če jo pa že imamo, ne sme biti nikogar, ki bi delal proti. Res je pa tudi, da ni zadosti, da odbor vestno in pridno dela in da so redne seje» tudi člani se morajo zavedati svo* jih dolžnosti do zadruge.« Zavest, da je v samopomoči re* šitev je združila kmcta in dclavca v zadruge in tega ne smemo po* zabiti. Sv. Mihael s Ozeljan. Tu pa tarn se sliši marsikoga, ki se pritožuje nad občinskimi davki, da jih komaj zmaguje. Toda ako bi hoteli občinarji, bi v prihodnjem letu imeli že kakšen tisočak manj v proračunu. So občine, ki imajo občinske poti glede popravila raz* deljcne med posameznike, v dele* že, v primcri davene višine. Saj vi? dite! Zaslužka je zelo malo, zakaj bi se ne odzvali temu predlogu in bi si tako vsaj za mailenkost olaj* šali nekaj plačil. Ali bi nc bilo mo» goče tudi pri nas kot marsikje, že zgoraj omenjenc poti razdeliti za popravo z robotami? Posamezniki bi z lahkoto prilično naredili. Sicer jaz ne zahtevam, naj se tako uredi, ampak stavim samo ta predlog, ki po mojem mnenju ni napačen. Vem pa tudi, da bi šlo težavno z razde? litvijo, kajti so nekatcri trmoglav» ci, ki jim ne more nikdo z ničcmer ustrcči. Vipava. Pretekli teden je skočiila v Vipa* vo 20*lctna Štefanija Žgavc. Njena smrt je globoko pretresla ves trg. Starši, pazite na svoje otroke, zla* sti na dekleta, da ne zaidejo v sla* be druščine! — Na Gradišču je pa* del z lcstve 3*leten otrok tako ne* srečno, da se je ubil. — Sneg je po* belil naše hribe, zima pritiska, bur* ja briic. Mnogi z bojaznijo v srcu premisljujejo, kako bodo zimo pre* tolkli, ker je liric vedno manj. Če bi bili nekateri včasih nekoliko bolj varčevali, bi sedaj ne imcli te* ga neprijetnega strahu. — Na trgu so postavili novo občinsko tehtnico. Kanalski hribi. Zima nas je presenetila. Ob lepih jesenskih dnevih, ki smo jih imeli do predzadnjega tedna.. pač nismo računali ,da bomo tako kmalu sre* di trde zime. Nikakor nismo misli* li, da nam bo nebo tako kmalu na? sulo tako debelo zimsko odejo. To* da, kar je, je, pravijo. Predcn smo hoteli, moramo v gorke zapečke k zimskemu počitku. To bi sicer še ne bilo ravno neprijetno, neljubo pa nam je, da nam je nepričakova* ni sneg zasul mnogo repe in ko* renja. Ker trde, da sneg, ki tako zgodaj pade, ostane, ne vemo, kdaj bomo prišli do svojih pridelkov in se bojimo, da se bodo skvarili. Brda. Na Žarčnu je sneg. Vrhovlje- so se tudi odele z belo odejo. Zato pi* ha preko naših gričev in holmov mrzla sapica, ki nas sili, da se radi zatekamo za prijetno ognjišče. Dolgčas si kratimo s čitanjem knjig in naših časopisov. Če dobi* mo obisk, si privoščimo kozarček rebule, ki je letos posebno dobra. Tudi cena se \i je že nekaj zbolj* šala; sedaj se suče okrog 2.20 do 2.50 L. Pri dite pokušat! Koj za njim je prišel visok, slok, ! golobrad fant; še mahu ni imel na lepo vzbočeni zgornji ustnici in če bi ne bilo gub pod očmi in na čelu, bi mislil, da je še napol otrok. Sto* pal je z drobnimi, previdnimi, pla* himi koraki, kakor po ozki, spolzki brvi čez naraslo vodo. Tresel se je po vsem telesu, potresaval in pocin* caval je tudi z glavo, pomežikaval neprcstano s temnimi očmi, tipal krog sebe z obema trepetajočima rokama; tako se je priripal do klopi ter se tarn globoko oddahnil, kakor odrešen pogube in smrti. Se so prihajali. Pri'sel je oče, ki je klonil glavo globoko in gledal temno in mrko v tla; levi rokav mu je pomahoval prazen ob životu, z desnico pa je vodil oslepelega sina, lepega mladeniča, ki je s praznimi očmi strmcl kvišku. Ob dveh berg* ljah je pritolkel in pridrsal čokat, pleeat mož; nikamor se ni ozrl iz* pod košatih obrvi, njegov zagoreli, bradati obraz je bil priča otrplega trpljenja, okamenelega srda. In še mnogo jih je prihajalo, brez števila, kakor da so vstajali iz grobov. Na vseh obrazih pa, tako mnogo* štcvilnih in različnih, je bilo s trdim jeklom zapisano nekaj skupnega, eisto enakega: neugasljiv, neizbris* ljiv spomin na ncizmerno srčno bo* lest, na trpljenje in bolečino brez primere, na grozoto, ki ji ni imena, na krivi'co, ki vpije proti nebu in kliče po sodbi. Zvonček ob za'kristiji je tenko zapel in prikazal se je stari župnik z ornatu. Globoko sklonjen je po* časi in trudno stopal proti oltarju; venec belih las se mu je vil ob sen* cih, tudi obraz je bil eisto bel in je razodeval globoko žalost. Ko je stopil župnik pred oltar, so sc oglasile orglje, njih glas pa je bil hripav in neubran, zvoki so se lovili in prcvračali brez cilja. Ozrl sem se osupel; na visokem stolu pred or* gljami je sedel mladoleten licence; izsušena, jetična lica je imel in udrte oči, iz katerih je gledal bledi glad. Na nizkern stolcu globoko zadaj je sedel v dve gube sključen mojster orgljar; obraz, ob dlan naslonjen, mu je bil ves razdejan od velike bridkosti; pogledal sem bolj natan* ko tja in sem videl, da ima namesto nog dvoje štorov in da iz teh što* rov mrtvo in trdo štrli dvoje lesenih kolcev. S tresočim, bolnim glasom je mo* HI župnik pred oltarjem, bučno in hripavo, brez radosti, brez vere so mu odgovarjale orglje na koru; njih molitev je bila zgolj beseda. Ver* niki so klečali globoko doli v hlad* nem somraku; in njih molitev sc je trudna in težka vila od črnih tal proti' stropu. Ta molitev je bila prošnja lačnih, ponižanih, v trplje* nju umirajočih, bila je očitanje, hropeči vzdih bolnika, bila je zad* nji, obupni klic. »Kaj ni dovolj, kaj ni že čas, o Bog?« Bog je slišal in tedaj je videl, da je čas. Vsemogočna roka njegova je I odprla vsa okna nastezaj. V vrrska^ ! jočih, šumecih, vročih valovih je | planilo solnce v mraz in noč, izlilo se jc v potrta srea in jih napolnilo do roba z velikonočno radostjo, se* glo je v grobove in jim je dalo živ* ljenje, obžarilo je bleda lica, ozdra* vilo jih je in pomladilo. Z zvonkim glasom je zapel žup>Predi, Predi« — J. Gleissner; 12. »Zazibalka«, me«, zbor — M. To? me; 13. »Njega ,ni«, goriska narod* 'na, meš. zbor; 14. »Liberia«, korae- nica, Jos. Gleissner. — Začetek ob V<ß uri zvečer. Vstopnina: prosto? voljni darovi. Pis ma naših reseljeira. Slovenski možje, f ant je in dckle* ta ppšUiamo ppzdrave iz spariskeßa pristanišČa Älmerija vsem domači* nom, posebno pa »Goriški Straži«, lei Has |e do sedaj redno obiskova* ta. Odpluli smo iz Trsta dne 5. no* vembra s parnikom Washington. "'Potovanje imanio kratkoeasno, ifiEano tečno. Frätic Mlečnik, . Fr ane Šinigoj, Dörnberg; Jožef Mrak, Jožef Per* *-kuč, Hilarij Colja, Franc Colja, ;C!erovg; Krivec Gabrijel, Sv. Lu* 'ciia; Fißel Pavel, Sv. Peter pri Go= Irici; Hrvatin Anton, Račice; Pahor Dina, Kojöko; Kuliat Avgustina, Ravnlca; Breščak Marija, Modrej; .Brcščak Angela, Or'lek (Sežana); Soldat Franc, Zatolmin; Kodran .Sofija, Zgonik; Gustin Justina, '»Gabrovec; Babuder Franc, Rodik; •Sue Edvard, Skopo; Mlae Ivan, , Prelože; Frankovie Ivan, Lokev: Strukelj Ivarika, Trst; Skoeai An= ton, Mršc; Može Franc, Trst; Le* narčič Franc, Nadanje Selo; Kre? ševec Franc, Miren: Gergič Franc, Pliskovica; Lučevnik Valentin, Lu* čevnik Olga, Koroško; Klanšek Ivan, Gorica; Manoga Bogdan, Za= greb. Dospeli so novi veliki, stenski zemljevidi Julijške Krajine, razde* ljeni v goriško, tržaško, videmsko in trbižko (Prov. Treviso) proving co. Izvod stane 30.— L. Zaloga za Goriško je v Katoliški kn.ngarni. Franc Prencis, izidelovatelj orgel in harmonijev v Solkanu se pripo* ča preč. duhovnikom in drugim za vsa v to str'oko spadajoča dela in popravila. Pregledi brezplačno! Gospodarstvo. Iz čebelarskega zborovanja v Gorici. Pojasnilo. Občni zbor Slov. čebelarske za= druge je bil pravilno sklican za dne 13. t. m. ob 9. uri kakor se je glasil oglas v »Gor. Straži« z dne 4. t. m. Sklical ga je načelnik točno po skle^ pu zadnje odborove se.je skupno z nadzorništvom. Da pa \c pozabil g. tainik podpisati pod vabilo ime predsednika, ali kakor se pravi, je zavil škrat svoj rep, pa odnesel glavni konec, ter tako napravil va= bilo ncpostavno, kar trdi g. dopis- nik »Gor. Straže« dne 11. t. m. Obč. zborovanja se ie udeležilo le pičlo število udov, eesar pa je bilo krivo slabo, deževno vreme; poleg tega še mlačnost do skupnega dela in — in pa neuspehi s čebclarstvom zad* niih treh let. Nckateri zadružniki čebelarske zadruge res pomisliuje- jo radovedni, kaj neki ie privedlo do razdružitvenega sklepa? Bodi tu poiasnjeno z naslednjim: Zadruga ima lc skromne dohod* ke pri prodaji čebelarskih potreb? šein in s predelovanjem satnic, kar ne bo zadostovalo v kritje rednih stroškov. Davčna oblast je privila svo.j vi= jak ter napovedala zadrugi za leta 1924., 25., 26. in 27. nad 3000 L dav* ka. — Okrog 1000 L se je plaealo. Tvrdka S. je zahtevala krog 4000 L ža pred 7. lcti poslano eebelarsko orodje. — Poleg teh glavnih težkoč pride jo še neporavnani tožbeni stroški — upravni štroški, letna najcmnina prostorov, nagrade po* slovodju itd,, kar znaša lctnih tudi nekai tisočev. Vse to upoštevajoč se je načelništvo s težkim srcem odloeilo do tega koraka, ker noee pod nikakim pogoiem, da bi mora= li zadružniki skladati za cventuelni primanjkliai ali zgubo pri zadrugi. Jaz sem na tem, da je bolje častno razdružiti kot pa sramotno umreti. Sicer se bo poskušalo nadaljeva* ti po sklepu občnega zbora in ob* držati zadrugo v delovanju za bla? gor čebelarstva kot do sedaj; kar bo pa le mogpče, ako nam odbriše? jo naši upniki nekaj na svoji za= htevi. Kamrije 14. XI. 1927. Jfcriez Vodopivec, načelnik. Tržne cene dne 17. novembra 1927. Cesnik kg L 0.90—1; sveže zelje L 0.60—0.70; kislo zelje L 1.60 do 1.80; cvetača L 1—1.20; cebula L 0.90—1; navadenfižol L 1.80; fižol koks L 2.20; fižol novi L 2; salata L 1.20—1.60; indivija L 0.60-0.80; krompir L 0.50—0.60; paradižniki L 0.80—1.20; sladka repa L 0.20 do 0;40; radie L 1—1.60; špinača L 0.70—0.80; Helena L 0.70—0.80; mo* tovilec L 1.60—1.80; vrzote L 0.40 do 0.50; kostani L 0.80—1.10;-jaboU ka L 1.40—2.60; maroni L 1.60 do 2; hruške L 1.80—3: sveže maslo L 14—15; pr^esno maslo L 17—18; mleko liter LI—1.10; med v satov? ju kg L 10; sladka smetana L 12; skuta L 4; jajca kos L 0.65--0.70. Prenosljivi gramasoni Valuta. Dne H). novembra si dobil: $&**' za 100 franc, frarikov 72.10 do 72.40 Lir za 100 belg. frankov 253.75 do 257.75 „ za !(K) švic. frankov 353.50 do 355.50 „ za 100 češ.-slov. kron 54.35 do 54.65 „ za lOOdrnarjev 32.25 do 32 50 „ za 1 Sterling 89.02 do 89.22 „ za 1 doJar 18.34 do 18.42 „ Novci po 20 frankov 70.50 do 72.50 „ za 1C0 avst. kron 0.0250 do 0-0202 „ Vöjno s odškodninske oblagicije dne 16. XL: 71.50. 15 letna deklica z dobrimi spri^ čevali in poštenih staršev želi vsto? piti v trgovino z mešanim blagom in sicer najrajše v Gorici ali njeni okolici. Govori slovensko in ita= lija'nsko. Naslovpove uprava '»Go* riške Straže«. v obliki kovčka ali pa za sobe, DeCCa ^ veliko zalogo plošč z modern i mislo- venskimi pes- mimi.Pritikline za gramafone, vzmet (peresa) in popravila v knjigarni WO- KULAT Gorica Corso, Tel. 347 Krojaškega pridnega vajenca sprejme takoj Fr. Kravanja Plezzo. POZORÜ Velika zaloga mrtvaških potreb*1 ščin 20% ceneje kot povsod dru* god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg st. 3. POZOR: nezmožni v krojenju — nudi se Vam prilika na deželi pridobiti si popolnoma zanesljive in preskušene kroje. Naslov pri upravi. Lloyd Sabauac, i'rihodnje vožnje: v Severno Amerika; »Conte Rosso« 22. 11. 1927. »Conte Biancamano« 11. 12. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Conte Verde« 17. 11. 1927. »Maria Gristina« 24. 11. 1927. »Principessa Giovanna« 13. 12. 27. »Principe di Udine« 20. 12. 1927. Iž Genove v Buenos Ayres v I31/2 dneh. v Ävstralijo: »Regina d'Italia« 20. 12. 1927. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za? stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle st. 4. Dott. Gius. Cornel specialist za bolezni v nšesiti, nosn in grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assitent prof Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Bcnetkab je odprl ambularorij v Gorici, Via Garibaldi 11 (prej Teatro). Sprejema od 9-11 prcdp. in od 3-4 pop. PLJUCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radioiogicni kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). Zavod Dr. BONGlNil-FINETTI TRST, Via Pablo Filzi 23, V. n. Tel.48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10- 12 in od 15—17. FRANC SAUNIK GORICA- VIA CABDUCCI 25-QOBICA Velika zaloga kmetijskih strojev znamke Mayfarth, slamoreznic, plugov itd. šivalnih strojev in dvokoles Lastna mehanična delavnica Plačam najvišje cene za naravne kože vseh divjih živali vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti, WINDSPACH,Via Carducci 6,GORICA AC0U A BELL'ALiBAP« ^dravnik za aeobe in usia Dr. LOJZ 1RAIGHEK sprejema v G OR I C I Piazza delia Vittoria §tev. 20 proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po ^6 lir — se dobiva v lekarni Ga* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. PODRUŽNICA LjiAljanske Mitne banke v Borici Corso Verdi „Trgovskl Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bank» dI^SoÄoS CeilsrSlfl [jUBLlHnK Din. Jo}»O.OOO Podružnice in agencije : Brežice, Celje, Črnotnelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalie, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: RogaškaSlatina. Vloge na knjižice po 4 72 %. Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut. cekow, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.