SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta * gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	o.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. veC na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema apravnlStvo in ekspedicija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SeuieuiSkih ulieah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 16.
V Ljubljani, v soboto 20. januarija 1894.
Letnik XXII
Obletni računi.
ir.
Kako smo sicer kaj gospodarili v preteklem
letu?
Vspehov ne moremo meriti in šteti; le to lahko sodimo, kar se stori. Po številu mož in orožja merijo države svojo vojno moč; po številu in kakovosti naših sredstev in naprav v prospeh katoliškega mišljenja in življenja cenimo tudi mi svoj napredek in svojo moč proti liberalizmu. Naš čas pa ima svojo moč poglavitno v časništvu in v društvih. Tudi mi jo imamo, — kolikor je imamo.
Najprej dajmo čast starim našim sobojevnikom, konservativnim listom, ki so krepko zastopali našo reč tudi v preteklem letu. Čast pred drugimi onemu našemu znancu, neznatnemu in preprostemu, ki nosi našo misel tja v zadnjo vas slovensko, — vrlemu »Domoljubu". Z veseljem povfod sprejemajo našega znanca in radi poslušajo njegova pripovedovanja. Komaj ga čakajo, da pride; marsikje bi ga radi večkrat imeli. To se mu drugače godi, kakor njenem;; tekmecu liberalnemu »Rodoljubu". Ste slišali oni dan liberalce v čitalnici? Na stotine se ga zastonj deli in vsiljuje. Da, pojdimo k njim v šolo, učimo se pri njih požrtvovalnosti. Marsikje bi ga še gotovo »Domoljuba" radi sprejeli, ko bi se ljudje le seznanili ž njim. V ljudstvu je naša zaslomba, naša moč in naše upanje. Ljudstvo treba nam vzgojiti v pravem duhu. In dobro pisan list za ljudstvo je najboljši pospeševatelj naših teženj. »Domoljubu" naj bi tedaj vso pozornost obračati zlasti naši pi satelji.
Novega sodelavca smo dobili preteklo leto v Primorju s „Primorskim listom", ki je s koncem leta srečno dovršil prvi tečaj. Bil je že skrajni čas. Primorje slovensko bilo |je nekaj let sem, kakor
Kras burji, odprto neomejenemu gospodarstvu oči-tega in pokritega liberalizma. Da bi si že skoro mogel novi list nekoliko opomoči in izhajati tolikrat, da bi mogel zadostovati potrebam svojega okrožja.
Sicer imamo zdaj za enkrat listov za potrebo, le na Goriškem bi bilo dobro še enega, naj bi tjakaj zanesel malo več luči, da bi se goriški gospodje naučili malo bolje — razločevati duhove. Naj bi le vsi čvrsto zastopali resnico in krepko tekmovali z liberalnimi; domoljubov naloga pa je, pridno jih podpirati in razširjati.
Poglejmo delovanje naših društev.
Tudi »Vzajemno podporno društvo" stopilo je z novim letom v drugi tečaj in še vedno vsprejema nove deležnike. Prijatelji ljudstva iu vsi, ki imate kaj srca za revne iu nevedne ljudi, čujte naš glas in našo prošnjo: dejte in povejte ljudem, kaj je »Vzajemno podporno društvo!" Kolikrat sem z bridkostjo gledal vsako soboto zvečer pijane delavce, vračajoče se domu, ko so prejeli tedensko svojo plačo. In dasi so imeli dober zaslužek, je malokdo imel kak krajcar. D thovnik, poslanec božji, ki oznanuješ ljudstvu resnice Večnega življenja, ki paseš ovčice svoje z nadnaravnim kruhom božjih naukov, nikar se ne sramuj in ne brani priporočati ljudem skrb za — vsakdanji kruh. Saj ta silna za-pravijivost, ki se je lotila ljudi, najslabše vpliva nanje v moralnem in verskem oziru. Varčevati jih učimo! Kot nalašč za to je pa »Vzajemno podporno društvo". In ker si ljudje ne znajo pomagati, ali se je celo ne oprimejo, če tudi kako reč spoznajo za pravo, moramo jim sami pomagati in na roko iti. »Vzajemno podporno društvo" mora priti med ljudi, potem bo še-le moglo izvrševati svoj namen. In najbolj primerno je ravno za navadno najbolj zanemarjene ljudi, ki vsak teden prejemajo svojo
plačo. Tudi to je mali kosec socijainega vprašanja med nami.
Naše »Katoliško politično društvo" je napravilo letos sijajen shod v Novem Me s t u , ki je hote ali nehote še g. Sukljetu im-poniral. Ali bi ne bilo lepo, ko bi se naše društvo malo večkrat kam pokazalo? Sijajen shod pa bil je — edini celega leta. Dunajska katoliška društva imajo vedno svoje shode. Radi hvalimo izvrstno organizacijo Gorenjih Avstrijcev. Ali linško »Katol. politično društvo" imelo je v preteklem letu 11 shodov; tudi »Politično in gospodarsko društvo" za Koroško, kateremu za probujo ljudstva vsa čast, imelo jih je 6.
Novomeški shod pa je imel tudi lep sad: novo »Katoliško politično društvo" za Dolenjsko. — Sploh moramo Novomeščanom letos priznati prvo mesto v katoliškem gibanju. Neko krepko življenje je vzklilo oudi. Na spomlad so sklicali svoj zbor, po leti povabili Ljubljančane doli, na jesen vložili prošnjo za svoje društvo in — zdaj je imajo. Kje so pa druga mesta?
Tudi idrijski katoliški domoljubi so z velikim trudom osnovali prepotrebno »Delavsko društvo" — prvo na Kranjskem — ki jo zares velikega pomena za idrijsko mesto. Tudi te moramo zapisati letos z debelimi črkami med — odličnjake.
Kaj pa v Ljubljani? Kakor smo vedeli, da ne more dolgo drugače biti, dobili smo to leto res med
se„Socijalno-demokratičnodruštvo".
In mi? Kdaj bomo že dobili zmisel za s o c i j a 1 n o vprašanje? Že ni več pred durmi socijalna demokracija, že je med nami. Ne pustimo slepcev slepcem voditi — pokažimo jim na pot resnice! Sicer bo društvo »Bodočnost" res imelo veliko bodočnost med nami.
LISTEK
Usodna ura.
Spisal G e o r g e s Courteline.
Stal sem na tramvaju iu zagledal sem prijatelja Breloka, kako je stopal po trgu Blauche. V njegovem obrazu se je zrcalila velika razburjenost. Bila sva dobra znanca, zato sem ga ustavil in vprašal:
»Za Boga, kaj ti je, dragi Brelok?"
Brelok je pa odgovoril: »Pusti to stvar raj^ pri miru in ne govori o tem; skoro bi bil prišel v ječo."
Mislil sem, da je storil kaj groznega in začel sem bolj tiščati vanj; prijatelj' je najbrže spoznal mojo zmoto:
„Nisi zadel pravega! Kmalu bi bil prišel v ječo zavoljo žepne ure, katero sem našel danes po noči na šeutmihaelskem sprehajališču in katero sem izročil zjutraj policijskemu komisarju v svojem okraju. Ali ni malo stroga policija, kaj ? Ves bolan sem še od vpitja in od groze. Vsaj boš sam razsodil. Ali imaš pet minut prostega časa?"
»Pač, le povej hitro."
»Torej, poslušaj me, in bodi ti v svarilo moj dogodek! Nesel sem najdeno uro na policijski ko-misarijat. Oj, bila je zares lepa ura, kakor za gra-ščaka, zlati etui s črkami iz platine — pa kako se
je bliščala. Ob devetih sem prišel na komisarijat v Dipereski ulici in prosil, da me uvedo h komisarju. Komisar, ki je srkal lepodišečo čokolado, mi je ukazal, bližje pristopiti."
»Kaj želite?"
»Gospod komisar, izročujem v vaše oblast uro, ki sem jo našel danes po noči in katera. . ."
Nisem še končal. Komaj pa sem imenoval uro, je skočil brž komisar, kakor bi ga bil kdo pri-smodil:
»Uro, uro!"
Potem je poklical vse stražnike, ki so se pomenkovali v stražnici:
»Hoj! Vse je odprto! Zaklenite vsa vrata!"
Ko so služabniki zapirali, je stal komisar, grizel ustnice in čakal, dokier niso izpolnili njegovega ukaza. Ko se je vse to zgodilo, usedel se je zopet v naslonjač in dejal:
»Prosim, pokažite mi uro."
.Izročil sera mu jo. On jo je zgrabil kakor lev svoj plen, dalje časa jo je pregledoval, predeval iz jedne roke v drugo, obračal, potem je začel igrati s ključem in s priveskom.
»Da," sklenil je konečno z važnim obrazom, »zares, to je ura. Tega ni mogoče zanikati."
Na to je potegnil roko in položil uro na dnu blagajnice, katero je pa zaklenil trikrat. Gledal sem ga, kaj dela, iu groza me je spreletela. Ou je pa uadaljeval izpraševanje:
»Kje ste našli to dragoceno uro?"
»Na šeutmihaelskem sprehajališču, prav na oglu v Kraljevičevo ulico."
»Na tleh ali na hodniku."
Odgovoril sem: »Na hodniku."
»To je vendar-le čudno," dejal je in upiral na-me svoj zaničljivi pogled. »Na hodnik se vendar ura ne poklada."
»Seveda ne, pritrjujem vam," smejal sem se.
Komisar me je suho opomnil, da noče od mene nobenih razlag. Molčati sem moral, smejati se nisem smel, pa zagovarjati tudi ne. Ko me je vprašal za ime, povedal sem mu je, kakor bi bil res kaj kradel.
»Kje pa stanujete?"
Rakel sem, da na Belem trgu št. 26.
»Od česa živite?"
Razložil sem mu, da imam 12.000 gld. dohodkov.
»Kdaj ste pa našli uro? Povejte mi prav natanko čas?"
»Bilo je zjutraj okoli tretje ure."
»Nič več" dejal je komisar naenkrat ironično.
»Bog v^, da ne," rekel sem odkritosrčno.
»Kaj ste pa počenjali ob treh zjutraj na šent-mihaelskem sprehajališču, ko vendar pravite, da stanujete na Belem trgu, ki je za jedno uro oddaljen od Šentmihaela?"
»Kaj, da sem rekel?"
t <v\.v -s
Izjava bosanske mladeži.*)
Iz Zagreba, 17. januvarija.
Odkar je Bosna pod upravo Avstro - Ogerske, povečale so se nade hrvatskih domoljubov, da se sčasuma ta znameniti del starodavne hrvatske kraljevine zjedini z materjo zemljo. Ni bilo brez vsakega pomena, da so bili prvi činovniki, ki so to deželo vrejevali, večjidel Hrvatje. Seveda lo ni bilo po volji vladajočim krogom, da se hrvatska ideja širi v tej zemlji, Čeravno bi se le po njej najpoprej narod te pokrajine oklenil tudi države avstro-ogerske. Namesto pravega hrvatstva začela se ie gojiti bosanska narodnost in bosanski jezik, kar pa ni po duhu večjega dela prebivalcev v tej zemlji.
Vsled tega se je začelo širiti svobodueje srb-stvo, podpirano nekaj časa celo od vladne strani proti hrvatstvu. Tako je postalo prebivalstvo razdeljeno v dva dela. Hrvatje so vedno nagibali k svojim sosedom v Hrvatski, a Srbi večjidel k svojim sosedom Srbom.
Srbska ideja se je posebno v novejšem času povzdignila, saj je imela v sosedni Srbiji stranko, ki je zslnjo skrbela in še skrbi. Pa tudi Hrvatje niso mirovali. Probujeni narodni duh prekoračil je tudi že meje današnje Hrvatske. Cim bolj se pritiska narodna ideja od naših nasprotnikov, tem hitreje napreduje. A ko je v poslednjem času prekoračila tudi hrvatska knjiga meje ožje Hrvatske v sosedne dežele, tedaj se je tukaj čim hitreje širil tudi hrvatski duh.
Mladi naraščaj se ga je žilavo oklenil, pa v novejšem času že tako lepo napreduje, da se ne more nič več zatreti. Ta duh hrvatski je probudil že popolnoma Dalmacijo, Istra je tudi že oživljena, a Bosna vstaja.
Ravno te dni smo brali po hrvatskih časopisih izjavo vseučiliščne mladeži iz Bosne, ki se izobražuje v Gradcu, Pragi, Inomostu, Zagrebu in na Dunaju. Le-ta mladež, veroizpovedanja katoliškega in mohamedanskega, se odločno izjavlja za hrvat-stvo. Po svoji izjavi je bila na to prisiljena od pro-tivne strani, ki zanikuje hrvatstvo v Bosni.
Po zgodovinskih dokazih je Bosna od starine del kraljevine hrvatske, iu zatorej je častna naloga bosanske mladeži, da se ta spomin narodnega je-dinstva ne zatre, marveč vzdrži in v narodu razširi. Hrvatska ideja se v Bosni nikdar ni mogla zatreti, če tudi je bila večkrat hudo potlačena. Velike zasluge za njeno probujenje imajo brez dvojbe tamq-šnji dukovni pastirji, bosenski frančiškani, ki so s svojimi spisi posebno katoliški del prebivalstva pro-bujevali.
Pa tudi mohamedanci niso pozabili, da so potomci hrvatskega naroda, saj se najodličnejši begi smatrajo vedno za naslednike nekdanjega hrvatskega
*) Mi smo v svoji 13. Številki v tej izjavi že grajali versko-brezbrifcnega duha. Danes pa podajamo njeno oceno s političnega stališča, kakor jo presoja naš cenjeni dopisnik.
plemstva v tej zemlji. Večina prebivalstva tedaj 8e je poprijela hrvatstva, kajti katolikov in mohame-dancev ima v Bosni vkup 58%, dočim je pravoslavnih le 42°/0.
Posebno vplivni pa so mohamedanci (40°/o), ker so pravi gospodarji v Bosni. Ni tedaj dvojbe, da se bode hrvatstvo čim dalje širilo, ker se ga je mladež oklenila.
Znano je sicer, da v sami Bosni niso oblasti posebno naklonjene tej ideji, ali jedenkrat probu-jena, ne d;l se nič več potlačiti, tudi s prisilnimi sredstvi ne. A mladež, katera vedno več prihaja vsako leto iz bosanskih šol na vanjska vseučilišča, povračala se bode sčasoma zopet v svoja narodna mesta, ter bode probujena v narodnem duhu, prava podlaga hrvatstvu v tej zemlji.
Vsakega pravega rodoljuba mora ta pojav le veseliti, samo naši protivniki molče, češ, da se s takimi izjavami ne da nič doseči. Mi smo pa prepričani, da bode zmaga hrvatstva v Bosni tem go-tovejša, čim odločneje se ga branijo protivniki.
Mladež bosanska je s svojo izjavo pospešila razvitek te ideje, a bil je pa tudi že skrajni čas, da se je to storilo. Zdaj je znano tudi protivnikom, da je večina prebivalstva v Bosni hrvatskega mišljenja in da je neobhodno potrebno s tem faktorjem računati, in to v toliko večji meri, ker je ta del prebivalstva ob jednem popolnoma privržen naši državi, kateri mora biti na tem veliko ležeče, da zadobi večino prebivalstva zsl-se za vsak slučaj.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. januvarija.
Iz Štajerskega deželnega zbora. Včerajšnje seje deželnega zbora udeležil se je tudi trgovinski minister grof "VVurmbrand. Deželnim poslancem se je predložilo več poročil, mej drugim poročilo deželnega odbora o prošnji občine Sv. Peter v kozjanskem okraju, da se jej dovoli tri leta pobirati naklado od piva po 40 kr. od hektolitra. Poslanec Pirchegger in tovariši interpelujejo gospoda namestnika o izvajanju gozdnega zakona, ko je prepovedalo požiganje c. kr. okrajno glavarstvo v Brucku. Interpelanje vprašajo, hoče li vlada skrbeti, da se ta ukaz v interesu živinoreje razveljavi? Namestnik je odgovoril, da se požiganje sploh ni prepovedalo. Zaukazalo se je, da se požiganje mora naznaniti, da oblastvo potem more presoditi, če se sploh v dotičnem kraju more požiganje dovoliti in če so se storile potrebne naredbe, da se sosedui gozdni deli morejo obvarovati pred daljš'mi nevarnostmi. Prošnja občine Podčetrtek, da sme pobirati 98 odstotno pri-klado na vse indirektne davke, izročila se je občinskemu odseku. Finančnemu odseku se je izročilo poročilo deželnega odbora o premembi zakona o lovskih kartah. Mestni občini Slovenska Bistrica dovolilo se je za prihodnje leto pobirati priklado po 30 kr. od hektolitra piva in po 2 kr. od hektolitra in stopinje žganih pijač.
„Da, Vi ste rekli!" „Kar sem rekel, (e istina!" „To se mora prej dokazati! Za zdaj ne obračajte besed na nič druzega, marveč odgovarjajte meni, ko vas vprašam, in bodite lepo ponižni! Vprašam Vas še jedenkrat, kaj ste delali tako pozno po noči v okraju, kjer sploh ne stanujete?"
„Za božjo voljo! Šel sem domov iz prijateljeve hiše, kjer sem prebil večer . . „Ni res! Vi se lažete?" „Prosim, istina je!"
„Ta je lepa, res pošteno živite, če se vlačite še-le ob treh domov", šalil se je komisar pa me vprašal po daljšem molčanju :
„Ali niste bili nikoli kaznovani, Brelok?* ^Kaznovan! ... Ali me imate za sleparja in malopridneža? Vi bote pripravili poštenega človeka ob pamet s svojim neumnim preiskavanjem!"
Skokoma je bil pri teh mojih besedah komisar na nogah, skočil k meni, usta so mu bila polne slin in njegov obraz je bil rudeč od jeze, kakor puranov podbradek. Izpod gostih obrvij so žarele rujare oči in jecljal je:
„Kaj ste rekli, kaj ste rekli?" Iskal sem primerno besedo, pa nisem imel časa. Ves zarudel je razsajal:
»Toliko rečem, da vas pošljem takoj v ječo brei vseh ozirov, ako bodete tajili. Vi pravite, da se
imenujete Brelok, jaz -pa vem, da se imenujete Chalet. Pravite, da stanujete na Belem trgu; to je grda laž ! Vi ne stanujete na Belem trgu, marveč ob Modrem jarku. Pravite, da imate 12.000 dohodkov, jaz pa pravim, da ste dolgo Časa iskani malopridnež. Dokažite vendar, da imate 12.000 dohodkov, dokažite no! Stalo bi vas veliko truda, predno bi vse to dokazali. Vi ste največji slepar!"
Bil sem ves omamljen.
„To uro ste ukradli."
»Ukradel!*
„Da, ukradli. Pa to še ni vse!"
Na poklic so privreli stražniki.
„Preiščite tega človeka!"
Ta revež sem bil jaz; v hipu sem bil kakor Adam. Pri spominu na vse muke, ki so mene nesrečneža zadele, se še zdaj tresem. Jedina moja sreča je bila, da je prišla brzojavka, da so vjeli malopridnega Chaleta tudi z vsem plenom razven ure. Odpeljali so me domov. Ko so me vsi zagotovili, da nisem nikoli kradel, bil sem s pokloui oproščen obdolženja.
„No, naj še najdem kedaj kako uro!" zagrozil je nesrečni Brelok s pestjo, stokrat rajši jo vržem v bližnjo vodo, nego bi jo nesel k gosposki. Take sitnosti! In to zato, ker je človek pošten! To je vendar nekoliko preveč!"
Tako je končal moj prijatelj in šel zamišljen svojo pot.	Posl. P.
Srbija. Srbski radikalci so jako čudni ljudje. Na jedni strani zanemarjajo vojno iu ne marajo zanjo dovoliti nobenega denarja ter bi jo najrajši odpravili, na drugi strani pa sanjajo o veliki zgodovinski nalogi Srbije, ki je poklieana, z mečem v roki zjediniti vse Srbe. Zadnje dni je radikalni list Narodni Prijatelj" priobčil članek, v katerem kliče Srbom zunaj Srbije; da naj le pogumno čakajo dneva osvobojenja, ker na-nje v kraljevini nw pozabili. Pripravili so že tla za njih osvobojenje. Sedaj je že vse pripravljeno. Glasilo naprednjakov, Videlo", porogl|ivo na to povprašuje, v čem so pripravljeni radikalni širokoustneži. Vojna je naga in bosa, kakor še ni bila nikdar, državne blagajnice prazne, država v razpadu in prebivalstvo v vednem razponi. Radikalci niso za druzega pripravljeni, kakor za vešala. Ostro piše torej naprednjaški list, ali ne nezasluženo, ker radikalua vlada še ni ničesa storila, da bi povzdignila moč in veljavo Srbije.
Italijanske razmere. V pokrajini Maesa-Carrari so poslednje dni bili nemiri. Tamošnji delavci v kamenolomih so namreč začeli štrajkati in razgrajati. Bili so boji mej vojaki in delavci. Več oseb je bilo v teh bojih ubitih in ranjenih. Vlada je zatorej za to pokrajino proglasila obsedno stanje.
Švedija in Norvegija. Odnošaji mej Sve-dijo iu Norvegijo so vedno bolj napeti Govori se že o vojski mej tema dvema pokrajinama. Švedi pret6 Norvežanom z vojno silo. posleduji pa tudi hočejo se pripraviti, in govori se o več milijonih, katere izda Norvegija v kratkem, da se pripravi za boj s Švedi. Tudi se govori o tem. da bodo tožili ministre, ako bi jo potegnili s kraljem, ko bi se branil, podpisati sklepe norveškega parlamenta. Raz-por mej Švedi iu Norvežani postaia vedno hujši in se bode težko dal drugače poravnati, da se bodeta naposled obe deželi popolnoma ločili.
Belgija. Zadnji čas je v Belgiji kazalo, da pride do ministerske krize, ker se večina zbornice ni mogla sporazumeti z vlado o novem volilnem redu, s katerim bede prememba ustave dovršena. Sedaj je pa menda kriza poravnana. Vladi je baj6 velika večina v zbornici za njeno predlogo zagotovljena. Podpiral jo bode poleg večjega dela konservativne stranke tudi velik del opozicije. Tako je pričakovati, da občna volilna pravica stopi kmalu v veljavo, ako se zopet ne pokažejo kake nepričakovane težave.
Srbija. V Belemgradu ni vse v redu. Dan na dan prihajajo poročila o ministerski krizi, ki se pa zopet preklicujejo. Sedanja vlada nima nobenega trdnega stališča. Večina radikalcev bi rada, da se pokliče na krmilo Pašič. Kralj pa radikalcem prav ue zaupa. Tudi bivši kralj Milan baje intriguje vmes. Govori se zopet, da se morda v kratkem pokliče na krmilo vojaško ministerstvo, kateremu bi bil na čelu polkovnik Franasovič, ki je sedaj poslanik v Parizu. Tudi se govori, da se -pokliče na krmilo Milanov najboljši prijatelj državni svetnik Nikolajevic, kateri bi pa bil radikalni stranki najmanj po volji.
Italija. Vlada premišlja, kje bi se dalo kaj privarovati. Veleposlanikom se znižajo doklade in sicer berolinskemu iu peterburškemu s 130 na 90, madridskemu s 80 na 60 in carigrajskemu s 95 na 70 tisoč lir.
V pruski Šleziji se Slovani začenjajo gibati. Te dni je bila volitev jednega državnega poslanca v Gornji Šleziji. Poljaki so postavili svojega kandidata Strzodo. Zmagali ž njim pri prvi volitvi niso, ali spravili so ga v ožjo volitev. Pri ožji volitvi pa upajo zmagati, ker bodo za njih kandidata menda glasovali socijalui demokratje.
Španija in Maroko. Razmere mej Španijo in Marokom še vedno niso najboljše. Jako dvomljiv je vspeh poslanstva maršala Martinez Camposa k suitauu. Celo mogoče je, da to poslanstvo na potu Maročani pobijejo. Prebivalstvo so zopet močno hujska proti kristijanom. Tudi je bil napaden neki sultanov zet, ki je nesel pismo od sultana v Melillo. Tudi to kaj dobrega ne obeta, da je je jedeu najhujših španjskih nasprotnikov imenovan za. pašo melillskega teritorija. Sploh se kaže, da bodo Maročani na vso moč pogajanja zavlačevali.
Razgled po slovanskem svetli.
..Slavjansko blagotvoriteljno običestvo"
je imelo prošli teden svečano sejo, ki jo je otvoril predsednik gr. f M. P. Ignatjev. Poročal je o znamenit h dogodkih prošlega leta in sicer o devetsto-letnici cmigodske škofije, o štiristoletnici v Crui gori
M H )
in o stoletnici Kollarjevega rojstva. General A. A. Kirejev je govoril „o protivnikih in zaveznikih slo-vanofilov" in rektor dorptskega vseučilišča A. S. Budilovič o J. Kollarju. O njem je trdil, da je ve-roval v Slovanstvo kot v jedno celoto in da je bil prepričan o veličini Slovanov v prošlosti in v bodočnosti. — T. S. Sarapov je govoril o simpatijah k Slovanom na zapadu in s tem je bila slavnost končana. Najzanimivejše so pa za nas besede Kire-jevove, ki je trdil, da je „prvo načelo slova nofilov nespremenljivost cirilom e-todijskega cerkvenega ustrojstva. SilaBusijeje v teBni zvezi cerkve z državo". — Ker to govori Rus pomeni: če hočeš biti Slovan, bodi — razkolnik! Cim češče to slišimo, tem bolje je iu ložje umevamo pisarjenje Velehrada, Parlamenta rja, Galičanina, Dirito croato in — Slovanskega sveta!
A Kirejev je povdarjal še nekaj druzega, kar pa se pri nas ne povdarja tako jasno. Rekel je namreč: BSlo vanofilstvo je popolnoma neodvisno od nemškega modroslovja in utemeljuje nesposobnost racijona-lizma in smatra vero za potrebno voditeljico v odgovoru na vprašanje, kaj je življenje". Zadnji stavek je seveda za vse veljaven, toda prvemu ugovarjamo. Lepo se nam zdi sicer, da skušajo slovanofili zanikavati zvezo z nemškim modroslovjem, a izvor njihove ideje je preveč jasen. Doma je na Nemškem in Hegel jo je rodil.
—	Vrnimo se nazaj, občudujmo staro rusko upravo in bizantinizem, uničimo slabe posledice Petrovih preosnov, ki so toliko zla rodile Rusiji. Naša na-rodnost vladaj z razkolom vred. Ta bo prerodila svet. Celo človeštvo bo osrečila panslavistična ideja!
--Te misli obeh Aksakovih, Samariua, Homja-
kova, Košeleva, Cerkaskega in sedaj Ignatjeva, Ki-rejeva in Budiloviča so v svojem temelju — iz protestantske Nemčije, iz pruskega Berlina, kamor so se hodili za carovanja Miklavževega — hegelijanit ruski mladeniči.
Ruščina na francoskih licejih.
Z veliko navdušenostjo so se lotili Francozi ruskega jezika kakor smo že vlani poročali. V štirih licejih se je uvel kot obvezen predmet. Iz Rusije so prišli učitelji; cele gromade knjižic in knjig, abecednikov, slovnic in slovarjev so priromale na Francosko. — Minulo je prvega polu leta in — čuj mo, kaj piše petrograjski uradni mesečnik ministra prosvete „Žurnal ministerstva n a-rodnova prosveščenia": „Ko se je jelo poučevati v ruščini, se je oglasilo tudi jako mnogo trgovcev in obrtnikov, ki so si mislili, da je tako lahko naučiti se tega jezika, kakor angleškega in laškega. Toda ko je učitelj prišel do sklanje, so se prestrašili poslušalci; saj še nikdar niso bili slišali o šestem in sedmem sklonu in ko je kesneje prišla vrsta na spreganje glagola, so se poslušalci razkropili in kar naravnost izgubili — in ostalo je pri pouku le še 12 licejskih učiteljev in garnizonski oficirji."
Nemška spravljivost.
Poljaki v Poznanju, v Sleziji, v Zahodni Rusiji in Varmiji so sklenili, da bodo priredili krotke veselice v stoletni spomin znanih žalostnih dogodkov domovine.
Te veselice imajo biti priprost dokaz domovinske ljubezni. Pri njih se ima deklamovati in peti; tedaj so prav tistega značaja, kakor jih prirejajo naša bralna društva po deželi.
Toda Nemci so jeli rohneti že sedaj proti temu. Liberalni dnevniki na vse kriplje dokazujejo, kako škodljive so take veselice državi, imenujejo jih politične demonstracije, proteste proti dejanjskim razmeram, vzbujanje čuvstev, za katere ni mesta v nemškem cesarstvu, podžiganje revolucijskih strastij.
—	Ce nemško cesarstvo tako slabo stoji, da bi je ta pest Poljakov mogla razbiti, potem ne zavidamo sosedov ob Špreji. — Mej listi kričači se vzlasti odlikujeta v tem obziru židovski — Berliner Tag-blat in vratislavska — Schlesisse Zeitung.
Uradniško gospodarstvo v Rusiji.
Car Aleksander I. nepozabnega spomina je dal svojim ljubljenim podložnikom mnogo pravic in nadejati se je bilo, da se ogromno cesarstvo njegovo razvije v vedno večjo srečo in blagostanje ljudstva. Toda temni, praznoverski in omejeni duh Nikolaja I., njegovega naslednika ni mogel umevati dobrote prave svobode temeljujoče v živem krščanstvu in po- |
časi je jel rušiti, kar je sezidal duhoviti in plemeniti prednik njegov. Liberalni Aleksander II. je v duhu novodobne brezbrižnosti vladal in njegovi ukrepi, ki so se vršili v imenu svobode, so zaradi tega, ker ljudstvo ni bilo še pripravljeno, skoraj več škodovali, nego koristili. Ljudstvu se ni zboljšal niti gmotni, niti nravni stan, ljudstvo se ni razvijalo, pač pa jela bujneje razcvitati se birokracija in vsled nje ali vsaj vsporedno ž njo prekucijski duh nihi-listov in verskih ločinarjev, ki je Aleksandru sahiemu grozovito končal življenje.
Sedajni car ima dobro voljo, a slaba, nedo-statna sredstva. Pojem prave svobode, pojem velikih idej krščanskih nima še vstopa v carsko palačo in tako vkljub najboljšim namenom Rusija od due do dne postaja žalostno torišče najgorjega birokratizma. Vse, karkoli je količkaj oviralo samovlado uradništva, je odstranjeno. Tako imenovano „zemstvo" ali avtonomija okrajev je popolnoma minula. Preje so volili okraji zastopnike zemstva in ti so imeli svoj vlastni odbor. Določevali so, koliko se ima naložiti doklad k rednim davuom in sami so upravljali in razdeljevali ta denar. Sedaj opravljajo ta posel tako imenovani »načelniki", katere imenuje vlada. Cela četa uradništva jim pomaga. Preje so imeli delegati okrajni v jedni guberniji večkrat skupne shode, nekake avtonomne zbore, koder so se posvetovali in so ukrepali o raznih gospodarskih potrebah cele gubernije. Sedaj tudi tega ni več.
Da so posredovali mej kmeti in velikimi posestniki, so se volili preje posebni možje po dogovoru obeh strank; tudi to je odstranjeno. Mirovnih sodnikov, ki so se preje volili, ni več.
Tako tudi več ne volijo strokovnjakov, katere so preje volili za v Petrograd, kaderkoli je bila kaka važnejša zadeva. In sedaj, ko odstopa Manassein, pravosodni minister, pride na njegovo mesto strastni sovražnik porotnih sodišč Muravjev. Pravijo, da samo zato, da čim najpreje odstrani ta sodišča. Res je, da porotna sodišča niso popolna; vemo tudi, da jih mnogi pravniki imenujejo juridični absurd, a v političnih pravdah so v novodobni državi vender potrebna. V Rusiji pa velja M tem bolj, ker je sod-nijski stan ondu manj svoboden nego pri nas in se tam o neodvisnosti državnih sodnikov niti govoriti ne more. Zato bo tudi ta odredba le nova pridobitev birokracije.
Jako nevaren predlog se pripravlja tudi glede višjih šol. 2e pred par leti so vpeljali v Rusiji neko skušnjo, katero mora prestati vsakdo, ki hoče po dovršeni maturi vstopiti na vseučilišče ali politehniko. Ta naredba je bila zato modra, ker mladeničem iz-stopivšim iz gimnazije ni dala časa, da bi se bili pečali s politiko in bi tako ponajveč popadali nihi-lizmu v žrelo. Toda sedaj se pripravlja nov predlog. Dijaki morajo po tem, predno smejo na vseučilišče odslužiti tri leta vojaščine. Da se zabranja učeni proletarijat, zato je vsak pameten človek. Toda vse te odredbe merijo na to, da se do višjih mest za-brani vsem neprivilegovanim stanovom. V tem se jasno vidi grda sebičnost birokracije; saj je izobražena polu-inteligencija brez vede še stokrat slabša od neizobražencev. In v gimnazije je vstop vsem dovoljen, če izvzamemo Žide, ki smejo v Rusiji le do nekega določenega števila obiskovati te šole. Vojaščina pa mrra vplivati le na to, da bodo dijaki ponajveč pozabili, kar so se naučili. In na vseučilišče brez izpita ne morejo. Po protekciji, po izjemah, ki se bodo vršile v birokratičnem krogu, bodo dobivala vseučilišča svoje dijake. In to je slabo! —
Poleg birokracije in njenega pogubnega gospodarstva pa je najhujše, da se ji pridružuje duhov-stvo. Razkolno svečenstvo smatra za svojo najimenitnijo nalogo policajsko nadzorstvo v službi uradništva. Koder pa postane duhovnik uradnik ali uradništva hlapec, tam je konec njegovega vpliva. Zato ni čuda, če jo v Rusiji do 100 različnih verskih ločin, zato ni čuda, da peša versko življenje in da se duhoviti možje n. pr. Tolstoj s studom obračajo od vladajoče cerkve.
Zadnji čas je poleg drugih navstala neka nova zanimiva ločina, ki si stavi v versko dolžnost braniti vse tiste, ki jih išče sodnija ali vlada, če so prav najgorji hudodelci. Ta ločina je nekak naroden protest proti birokraciji. Nedavno je izišla v Berlinu brez podpisa rusko pisana brošura, koder beremo mej drugimi i to-le: „Pravoslavje" že dejanjsko ni več vera naroda, v vrsti ločin je ono samo še ločina vlad na, najmanj tolerantna, najbolj vela in brutalna. Zelene kupole cerkvenih poslopij povsod gospodujejo nad rujaviini strehami vaškimi, a to ne dokazuie,
da bi „pravoslavje" gospodovalo tudi v srcih teh ljudij, ki žive pod tistimi strehami. Nikakor ne!
Vsak kmet, ki vsaj malo misli in meščan in kupec je že pristaš kake ločine, ali tvori sam svojo in za njo išče vernikov, dasi ga to ne ovira, da bi se ne klanjal nevarnemu popu in mu plačal za molitve. Hoditi v cerkev, tam se klanjati, kupovati sveče, to je navada, kateri se vsak uda, da bi popi in vsled tega tudi vlada dobro mislila o njem". — In to je gorje!
Da je uradništvo vzelo vso svobodo časništvu in tisku sploh, je umevno samo po sebi. Kazni za izražanje menenja, neskladnega z vladnimi nameni, se množe od dne do dne in so jako krute. Tako je ostalo samo še v vsem poslušno, mameluško časopisje.
Kaj naj dostavimo ? Rane, na katerih boleha cela Evropa, so v Rusiji tem gorje. Novodobne države ideja v zvezi s starimi, a skvarjenimi tradicijami tvori tam vse zlo. In kaker drugod, tako tudi tam ne more biti dolgo tako. Slaba birokracija in njeno brezmejno gospodarstvo je še uničila vsako dobro stvar in pokopala že mnogo držav. Ta birokracija koplje sicer sedaj v Rusiji grob katoličanstvu in njegovemu vplivu, a izkopala ga bo sebi in če država kmalu ne preokrene na. drugo pot, tudi — državi!
Umetnost.
Beseda našim cerkvenim umetnikom!
Krščansko bogočastje in krščansko versko življenje ima nadnaravno podlago in nadnaravni značaj. Kristijani smo po odrešenju in po sv. krstu stopili v nadnaravno zvezo z Bogom, in zato stoji vse naše bogočastje in versko življenje na nadnaravnih tleh. Na ta tla postaviti se mora tudi krščanska umetnost, ako hoče služiti bogočastju. Zato pa ima tak umotvor krščansko-verski značaj le tedaj, če je po vsej svoji napravi in izpeljavi tak, da služi naravnost krščanskemu bogočastju in verski vzpodbudi. Kakšen pa mora biti umotvor, da doseže ta namen ?
Sestavljen in izpeljan mora biti v duhu krščanskem, katerega zastopa in zahteva sv. cerkev. Kak umotvor je tedaj krščanski, ako je narejen v duhu sv. cerkve. Kjer tega duha pogrešamo, ne more biti govora o krščanskem umotvoru, naj ima druge tehnične prednosti katerekoli.
Ce tedaj hoče kak umetnik krščanski umotvor napraviti, mora ga v cerkvenem duhu pričeti in izpeljati. To je pa le tedaj mogoče, če d4 svojemu umotvoru tako lepo podobo, katero mora imeti po nazoru sv. cerkve. Ni tedaj merodajen osebni nazor umetnikov, kadar ustvarja kak krščanski umotvor, ampak nazor in misel sv. cerkve, kaj ona misli in govori o osebi ali stvari, katero nam hoče umetnik staviti v svojem umotvoru pred oči. Le tak v cerkvenem duhu narejen umotvor more služiti krščanskemu bogočastju in vzpodbuja ljudi k pobožnosti Ki er se umetnik ne ozira na to postavo, manjka njegovim umotvorom krščansko - verskega značaja. Naj nam tedaj kak slikar ali kipar v svojem umotvoru predstavlja, postavim, Mater Božjo v vsej človeški lepoti in krasoti, in naj gledamo v njej tudi vzor človeške lepote, če pa nima nadnaravnega znaka neomadeževane Device in božje porodnice, tak umotvor ni versko-krščanski, ker ne izraža tega, kar uči cerkev od Matere Božje, in torej ni pripraven služiti krščanskemu bogočastju.
In koliko takih umotvorov imamo pri nas? — in to od najboljših umetnikov! — (Primeri z reče« nim Šubičevo „Madonno" v cerkvi na Rožniku iu druge njegove „Madonne", ali pa tolikanj hvaljeno podobo Matere Božje za cerkev v Kamniku, pri kateri občudujemo po pravici tehniko v delu, a pogrešamo krščansko-verski značaj pri umotvoru). Kar velja o podobah Matere Božje, katere so, mimogrede rečeno, preskušnja za krščanskega umetnika, velja istotako o drugih umotvorih, ki naj bi služili krščanskemu bogočastju.
Zato je pa neobhodno potrebno za vsakega krščanskega umetnika, ki dela krščansko-verske umotvore, da se vglobi v krščansko življenje in mišljenje ter da je prešinjen pravega verskega, cerkvenega duha.
Krščanski umetnik, ki po pravici zasluži to ime, mora imeti trdno versko prepričanje. Luč sv. vere razsvetljevati mora njegov um, ogrevati mu srce, in po tem ravnati se mora tudi njegovo življenje, čisto srce mora imeti in v veri utrjeni zna-
čaj. To je samo ob sebi umevno, kajti nihče ne more dati, česar sam nima, in .pravični živi iz vere".
Kakor ne more brezverski učitelj vzgojevat mladine sebi izročene v versko - nravnem duhu, še manj pa katoliške mladine v katoliškem duhu ter v duhu sv. cerkve, ravno tako tudi umetnik ne bo nikoli izdeloval pravih krščanskih umotvorov v duhu in po želji sv. cerkve, ake ne živi versko-nravno.
Le krščansko misleč in živeč umetnik dela krščansko ; njemu je njegovo delovanje neke vrste služba božja, po vzgledu Fra-Angeliča, ki je zmiraj molil, predno je vzel čopič v roke, in ki je slikanje imenoval .pogovor z Jezusom".
Znani umetnik Overbeck piše: .Krščanska umetnost zahteva nerazdeljeno srce. Krščanski umotvori morajo biti spočeti v krščanskem navdušenju, kajti le, kar se je rodilo v navdušenem srcu, vžgalo bode tudi druga srca v sveti ljubezni ter jih vodilo proti nebesom, in to je namen krščanske umetnosti." _Liga + 73.
Koledar
za 4. teden leta 1894.
Nedelja 21. jan.: 1. predpepelnična, evangelij: o delavcih v vinogradu; Neža, d. m. Ponedeljek 22. jan.: Vincencij in Anastazij. Torek 23. jan.: Zaroka M. D. Sreda 24. jan.: Timotej, šk. Četrtek 25. jan: Spreobrnjenje sv. Pavla. Petek 26. jan.: Polikarp, šk. Sobota 27. jan: Janez Zlatoust, šk. — Lunin spremin: Sip 21. jan. ob 4. uri 9 m. popoldne. Solnce izide 25. jan. ob 7. uri 36 m.; zaide ob 4. uri 49 min.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. januvarija.
(V deželni šolski svet za Istro) je cesar imenoval za šest let te-le člane: Jos. Križman, stolni kanonik v Trstu, Jak. B a b u d e r , ravnatelj c. kr. gimnazije v Kopru, dr. Fr. S vi da, gimnazijski ravnatelj v Pulju, Ivan Markelj, vodja učiteljske pripravnice v Kopru.
(Novo došli c. kr. glavar v Sežani.) S Krasa se nam poroča 18. januvarija: Te dni, t. j. 12. januvarija t. 1., je došel novoimenovani c. kr. glavar v Sežano, phil. dr. Andrej grof Schaffgotsch, kakor se je sam v okrožnicah na cerkvene urade in uči-teljstvo tega okrajnega glavarstva podpisal. Novo došli glavar naznanil je svoj nastop na cerkvene urade s slovenski sestavljeno ekrožnico. Obojno imam pred seboj. V oni na cerkvene urade, katerih predstojnike spoštljivo c. kr. glavar pozdravlja, pravi med drugim to-le: „Z ukazom gospoda ministra notranjih zadev z dne 10. decembra 1893. 1. imenovan okrajnim glavarjem v Sežani prevzel sem danes (t. j. 12. januvarija 1894) vodstvo tukajšnjega glavarstva. Tem povodom usojam si, prečastni gospod, Vas prisrčno pozdraviti in glede na marsikatere vzajemne dotike, katere obstoji mej župnijskim uradom in pa okrajnim glavarstvom, izprositi si blagohotno Vašo podporo za svoje uradovanje. Od svoje strani bodem tudi jaz zmiraj se potegoval za ugodno reševanje onih cerkvenih in farnih zadev, katere deloma spadajo v področje politične okrajne oblasti" itd. Vsled tega obsega in slovensko pisane okrožnice se smemo nadejati, da bode c. kr. glavar uvaževal ne le potreben vpliv cerkve in vselej neomejeno lojalne slovenske duhovščine, kajti vse glavarstvo je izključljivo slovenske narodnosti, ampak tudi pospeševal slovensko uradovanje, s čemur se bode gotovo prikupil duhovščini in slovenskemu ljudstvu na Krasu, katerega spada jeden del pod tržaško škofijo, drugi del s komenskim okrajem pa pod goriško nadškofijo. V to ime srečen začetek in blagonosen napredek novo došlemu g. c. kr. okrajnemu glavarju! — V drugi učiteljstvu sežanskega okraja pisani nemški okrožnici naznanja g. glavar isto tako, kakor zgoraj, svoje imenovanje in nastop službovanja itd. „Ker je pa ob jednem prevzel kot predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta s tem tudi zadevne posle, naznanja to čislanim šolskim vodstvom s pristavkom, da se mu bode nudila prilika pri njegovem.namenjenem potovanju po okraju, stopiti z učiteljstvom tega glavarstva v osebno do-tiko. Nadejam se, da se bode prepričalo iz njegovega uradnega delovanja, da mu posebno na srcu ležč koristi ljudske šole in učiteljskega osobja."
(Nesreča.) Na Oolu se je dne 17. t. m. obesil 721etni Jakob Furlan. Ko so šli domači zjutraj na Erzelj, kjer so pokopali moža njegove hčere, pač niso mislili, da oče ne bo več živ. Revež je bil že več časa bolan na umu. Naj v miru počiva!
(Premehka občutljivost.) S Krasa se nam piše: Te dni sem moral v nekaterih vaseh po Krasu slišati o čudni občutljivosti, kako jih je že sicer davno znana pravljica: .Zakaj ni vode na Krasu", katero je A. Medved v koledarju družbe sv. Mohorja za 1. 1894 v legendo zložil (Stran 27.), hudo zbodla in na časti žalila tako zelo (!), da (čujte!) se mnogi radi iste ne bodo marali več v to prekoristno družbo vpisati. Še od drugih sem moral slišati, da je tista legenda za Kristusa kot Boga človeka nedostojno pisana ter da žali nekako nravni čut marsikaterih, pa menda le takšnih, ki ne poznajo latinskega reka: „Qui bene distinguit, bene docet", ali .Kdor dobro ločuje, dobro umeje!" Naj bi torej čč. poverjeniki-duhovniki v zadevnih krajih to napačno umevano legendo malo udom o priliki pojasnili in duhove pomirili, da ne bi vsled te prevelike kraške občutljivosti utegnila ista slavna družba škode trpeti!
(Umrl) je v Gorici po kratki boležni 17. t. m. ob 8. zvečer, veleč, monsign. Jožef Grusovin, apostolski protonotar in prelat več ko 40 let spovednik čč. mm. UrŠulink, sedaj vpokojen. Hripa je 88letnemu starčku prestrigla nit življenja. Pogreb bil je 19. t. m. ob 1 Vi pop. Zemeljske ostanke pokojnega prepeljali so na svetogorsko pokopališče. R. I. P.
(Pomanjkanje duhovnikov v goriški nadškoflji.) Poroča se nam: Da tudi v goriški nadškoflji čedalje več nedostaja mladega duhovskega naraščaja, o tem je govoril že msgr. dr. Gabrijelčič na I. slov. katol. shodu v Ljubljani 1. 1892 ter našteval istinite vzroke nevesele prikazni! Leta 1893 je umrlo 22 duhovnikov; od teh je bilo v pastirstvu 17, 5 pa umirov-ljenih. Šlo je pa novomašnikov v jeseni 1893 na novo v službo le 12. Letos jih je v goriškem osred-nem semenišču za našo nadvladikovino skupaj 38; in sicer 8 v IV. tečaju, 4 v III. tečaju, 14 v II. tečaju in 12 v I. tečaju. Pa še od teh utegne kateri nestanoviten postati, kakor jih je odšlo lansko leto 5. Izpraznjenih pa je: far 9, kuraciji 2, 6 vi-karijatov, 8 beneficijev in 53 kooperatur (duhovnih pomočnikov ali. kapele \ov); skupaj je torej 7 8 izpraznjenih mest. To je velik nedostatek in se je še večjega bati v bodočnosti gled£ premajhnega števila bogoslovcev! V očigled branja sv. evangelija na nedeljo septuagesimo, moramo pač vzdihniti: „Go-spod pošlji nam več delavcev v svoj božji vinograd!"
Liga + 51.
(Bolezen.) Z Radovice, 19. jan.: Legar — tu pravimo vročinska ne volj a — nas muči od avgusta minolega leta, torej že šesti mesec. Pa le domačo vas Radovico ljubi ta nadležni gost. Zbole večinoma šolski otroci in odrasla mladina med 15. in 18. letom. 5 do 6 tednov leži bolnik, potem okreva, vstane, se v^ slaboten, da je kaj. Županstvo je na dotično mesto javilo o bolezni. Orožniki so dobili nalog po-zvedeti o uradnem naznanilu, a zaželene zdravniške pomoči ni. Zdravimo se sami z upanjem v božjo pomoč in s potrpežljivostjo, pa ne brezvspešno. Umrl je dosedaj le mlad mož, ki je lanski predpust kot ženin stal pred allarjem; zdaj počiva na pokopališču. Nekoliko dni na to se je zetu kot sosed k večnemu počitku pridružil njegov tast.
(Prominola) je v Ajelu (Furlanija) kneginja Marijana Varms, rojena baroninja Oodelli, v 75. letu svoje starosti.
(Barja) je na Vipavskem in na Krasu provzro-čila občutljivo škodo hišnim gospodarjem, razkrila hiše, podrla dimnike itd. Poštni voz morali so redno držati krepki, žilavi možje, da ga ni prevrgla, zato je pošta imela redno veliko zamude.
(Razpisan je konknrz) za službo zdravnika v Ogleju z letno plačo 1600 gld.
(Državna podpora) Ministerstvo za uk in bogo-častje je odredilo, podeliti izvanredno državno podporo državnemu starinskemu muzeju v Ogleju. Gimnazijskega profesorja Majonico je odvezalo od dolžnosti poučevanja, da se bo zamogel posvetiti popolnoma proučevanju starin in vravnavi omenjenega muzeja.
(Soča plitva.) Vsled dolgotrajnega suhega, vetrovnega vremena se je Soča zdatno posušila in ovira mlenje v Stračicah. Mleli so več časa s pomočjo gonilne moči velikanskega stroja na sopar. V kratkem bo zopet narastla in vršila svoj posel, ker dežuje že drugi dan in sneg kopni.
(Iz Radeč,) 18. januvarija. Grajenje savskega mostu zelo počasi napreduje. Sicer zdaj res vreme ni posebno ugodno za delo, vendar bi se pa saj pripravljalna dela, n. pr. dovažanje različnih potrebščin in drugih lahko z večjo vnemo vršila. Dasi
Sava zdaj ne dela nikakih ovir, ker je zelo majhna, se vendar vsega, kar se je blizu v treh mesecih storilo, ne vidi druzega, nego par količkov zabitih v zemljo. Če človek zasleduje od dne do dne ta silno počasen napredek, mu kar nehote pride na misel, se li resno misli z zgradbo ali ne. Po vsem sklepati, je dvomljivo, če bodo mostove glave koncem maja gotove in če ne bode vsled tega podjetnik moral plačati za ta slučaj naloženega mu penala saj za nekaj tednov. Kakor čujem, bode železnina mostu tehtala nekako 240.000 kg. Tej teži primerno močen bode moral biti seveda tudi most za silo, kateri bode to težo nosil, ko se bode železni sestavljal. Neki domač podjetnik zahteva za zgradbo onega mostu za silo 10.000 gld. — Letošnje knjige družbe sv. Mohorja ljudje tukaj z velikim zanimanjem ber6. — Naže .Bralno društvo" pa le slabo prospeva in bolj životari, nego živi. Vzrok temu je to, da prvič ni dobiti prav primernih prostorov za za društvo, drugič pa mu tudi manjka podpore, ker se mu tisti, ki bi za društvo lahko mnogo storili, le odtegujejo. Seveda siliti ne moremo nikogar, pa ga tudi nočemo.
(Slovensko planinsko društvo) napravi v ponedeljek dne 22. t. m. poučno-zabaven večer v hotelu pri .Slonu" v klubovi sobi. Cital bode gospod odbornik Wolfling o turistiki, dvanajstorica izbranih pevcev in dva citrarja pa bodo zabavali častite gg. člane in goste, kateri naj blagovolijo mnogoštevilno počastiti društvo. — Te dni je bila deputacija društvenega odbora pri nj. vzvišenosti knezu in škofu ljubljanskem, kateri je nje prošnjo za podporo pri zgradbi planinskih koč v Savinjskih planinah milostno vsprejel. — .Slov. planinsko društvo" prejelo je pismeno priznanje od c. kr. vojaškega geografskega zavoda na Dunaju. — Gornjegrajski okr. zastop podaril je savinjski podružnici „Slov. planinskega društva" 150 gld. Mestni zastop ljubljanski pa 200 gld.
(Jugoslovanske novice.) Gosp. Josip J e 1 č i č, profesor v Dubrovniku, imenovan je Članom dopisnikom jugoslovanske akademije v Zagrebu. — V izvanredni skupščini hrvatske čitalnice v Makarski je bil jednoglasno izbran dr. Anton Starčevi c, voditelj hrvatskega naroda, častnim udom. — Ladija „Gruž", lastnina dubrovniškega brodarskega društva se je razbila pri Jakinu. Škode je 80.000 gld., zavarovana je bila za 50.000 gld. — Razpisano je mesto potujočega učitelja vinarstva v Dalmaciji. Letne plače je 1200 gld., za potne stroške pa še 800 gld. Prošnje naj se vložd do 15. februvarija. — Baron Jovan Z i v k o v i č kaudiduje kot pristaš vladne stranke v O^eku. Zopet torej jeden „Srbin" več v hrvatskem saboru.
(Iz Prage,) 14. jan.: Za spomenik nepozabnega škofa Jana Valeriana Jirsika je naloženih v budje-jeviški hranilnici že 22.520 gld. 50 kr. — Prebo-deni vojak Matoušek od polka št. 102 je ušel iz ječe, v pivarni pri Črnem orlu je razsajal, dokler ga ni policaj prebodel. Pri njegovem pogrebu je demonstriralo skoraj 3000 oseb. Policisti so imeli mnogo truda preden so jih razpodili. — Stavka orkestra narodnega gledišča je že končana. Vsi člani so prišli 8. t. m. h krati v gledišče, in .Prodana nevesta" se je predstavljala. Godci imajo upanje, da se jim plača še nekoliko zviša. — V Vel. Skalici so vlomili tatovi dne 7. t. m. v prodajalnico Lowy-jevo, umorili njega in ženo, dve hčeri in tretjo ranili. Le-ta je poznala v jednem Jožefa Diveckega. Orožniki so našli res pri njem prodajalčevo uro in hči Helena ga je spoznala kot morilca. — Pravo-slovec Hajn kot vrednik ustavljene „Neodvislosti" je bil dne 10. t. m. pred izjemno sodnijo obsojen v osem mesecev v hudo ječo in zgubi 500 gld. kau-cije. Kot član .Omladine" se bode moral zagovarjati še radi drugih prestopkov. — „Dedictvi maličkychu v Kraljevem Gradcu lepo napreduje, šteje sedaj 47.000 udov. Ustanovil ga je pred 47 leti sedanji kanonik Jos. Šrutek, ki je ravno doživel 471et,nico duhovskega stanu. — Dne 9. t. m. se je ustanovil odsek .društva Arnošta z Pardubic" pod imenom „Kolej Arnošta z Pardubic". Odsek ima namen od-gajati nadarjene katoliške visokošolce po katoliških načelih. Predsedniku društva, dr. Vondruški se je posrečilo nabrati v ta namen 50.000 gld. Prvega zborovanja so se vdeležili višji duhovni in posvetni dostojanstveniki. — Dr. Holub je podaril raznim muzejem mnogo iz svojih dragocenih zbirk. Ako se mu posreči, da nabere pri svojih predavanjih po Ameriki zadostno svoto za prihodnje afriško potovanje, bode obdaril še mnoge druge zavode svoje
domovine. — Redko slovesnost sta praznovala zakonska Prokop in Marija Muller v Sušici, namreč biserno poroko. Skupaj živita že 65 let in stara sta črez 91 let.
(Semnji po Slovenskem od 22. do 27. jan.) Na Kranjskem: v pondeljek 22. jan. v Ljubljani (8 dnij, v Višnji Gori, v Vrhpolju pri Vipavi. — Na Stajarskem: v pondeljek 22. jan. v Mozirju v Radgoni, v Teharjih; v četrtek 25. jan v Artičah v Slovenjem Gradcu, v Studenicah, v Koprivnici. — Na Koroškem: v četrtek 25. jan. v St. Pavlu — Na Pr imorskem: v pondeljek 22. jan. v Sežani, v sredo 24. jan. v Boljuncu, v četrtek dne 25. jan. v Gorici.
Društva.
(Odbor čitalnice ljubljanske) vabi na sijajni Vodnikov ples dne 20. januvarija t. 1., ob osmih zvečer, v prostorih starega strelišča. Pri plesu svira slavna vojaška godba c. in kr. peš-polka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. Pristop imajo I« društveni člani in vabljeni gostje.
(Djruštvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje dne 24. t. m. ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Vspored: I. Notranje zadeve. II. Predavanja: a) primarij dr. E. Šla j mer: kirurgične demonstracije, b) primarij dr. E. Bock: kako se le-čijo progresivni ulesi roženice. — P. n. društveniki se uljudno prosijo, da blagovole poslati letnino za 1. 1894 blagajniku g. A. Paichel-u. Prostovoljni doneski v pomnožitev Loschnerjeve ustanove za vdove in sirote društvenikov se ob enem z zahvalo spre jemajo. — Kakor običajno vsako leto razdelila se bo tudi letos Loschnerjeva ustanova. Prošnje, katerim mora biti pridejan ubožni list, poslati je do 15. fe-bruvarja 1894 vodstvu društva zdravnikov na Kranjskem v Ljubljani, dr. Fr. Keesbacherju.
Narodno gospodarstvo.
Lovski zakon.
(Dalje.)
Druga točka se pa glasi: „Oškodba na zrelih, ali že požetih, pa še ne spravljenih pridelkih ni povrniti tedaj, kadar se dokaže, da bi pridelki ob času, ko je škoda nastopila, pri pravilnem gospodarstvu lahko bili, ali da bi morali biti že spravljeni, ali, v kolikor sa gre za pridelke, ki se lahko hranijo tudi pod milim nebom, da se niso ukrenile take naredbe, s kakoršnimi dober gospodar takšne pridelke zavaruje zoper škodo po divjačini."
Ti dve točki se morate odstraniti iz načrta. Dokler bode zakon zahteval, da mora kmetovalec zavarovati svoje pridelke pred divjačino, se bodo slišale vedne tožbe zoper lovski zakon, kakor so bile že leta iu leta na dnevnem redu. Treba je bilo samo jedenkrat biti pri občnem zboru kmetijske družbe, in slišalo se je, kako posamezne kmetijske podružnice prosijo, naj porabi glavni odbor kmetijske družbe ves svoj vpliv, da se prenaredi lovski zakon, zlasti oziroma poravnave škode narejene po divjačini.
Zato se moramo res čuditi, kako je mogel reči pri lanskem zasedanju poslanec vitez Langer, da ljudstvo ne Čuti potrebe novega lovskega zakona. („Wiewohl aus der Mitte der Bevolkerung ein Be-diirfnis darnach nicht laut gevvorden ist.")
Ako ne odpadete obe zgoraj omenjeni točki, bode kmetovalec ravno tako izročen na milost zakupnika lova, kakor dosedaj. Kakšne naj bi pa bile „odredbe, katere so vsled svojega svojstva dejanjsko primerne, pod navadnimi okoluostmi zabraniti škodo po divjačini?" Potrebno bi bilo, da bi se razpisala nagrada za rešitev tega vprašanja. Stavim pa, da je dva jednako ne bodeta rešila. Kadar bode, recimo, sadjerejec naznanil svojo škodo, bode komisija, ki bode prišla vsled novega zakona na lice mesta, pred vsem se morala prepričati, ali so pa bila drevesca v resnici zavarovana in kako so bila zavarovana. Nekateri jih mažejo s smodnikom, drugi s krvjo in žolčem, tretji jih zavezujejo s slamo, četrti jih ograjajo s kolci itd.
Ali so pa vsa ta sredstva „dejanjsko primerna", škodo zabraniti ?
Komisija lahko določi, da ne, in sadjerejec bo imel poleg sramote še velike troške. Ako jih namaže, lahko dež mazilo spere, in zajec bode drevesca objedel. Slamo ali kole zamore zlobna roka ali pa tudi hnd vihar odstraniti, iu drevesce potem ni zavarovano.
V „Vrtnarju" smo brali, da je lansko zimo nekemu učitelju v drevesnici zajec popolnoma uničil 700 sadnih dreves. Drevesnica je bila zagrajena,
toda burja je toliko snega nanesla za plot, da je zajec lahko prišel v drevesnico.
Učitelj je zahteval povrnitev škode, toda komisija je opazila, da je pri ograji man,kalo jedne deske, in zaradi tega ni učitelj dobil odškodnine. Iu če bi bila ograja že stara, pa bi jo burja prevrnila, kar je prav lahko mogoče, zlasti po Notranjskem, ali bode komisija spoznala, da so odredbe takšne, da so primerne, zabraniti škodo?
(Dalja sledi.)
Telegrami.
Praga, 19. januvarja. Danes zaslišani zatoženci največ taje. Ker so se nedostojno obnašali, je predsednik ukazal odpeljati jednega zatoženca, kar je vzbudilo ugovarjanje zatožencev in zagovornikov. Predsednik je opominjal k redu in umaknil svojo odredbo na nujno prošnjo zagovornikov. Za „0mla-dino" se je izvedelo iz izpovedi zatoženca Legnerja, koga je policija zaslišavala zaradi poneverjenja. Danes Legner preklicuje. kar je tedaj trdil in pravi, da ga je ječar bil le upijanil. Predsednik ga opomni, da je pred preiskovalnim sodcem ravno isto izpovedal, ce tudi gotovo ni dobil nobene pijače.
Praga, 20. januvarija. V pravdi proti „Omladini" danes zaslišana zatoženca Novak in Kasik tajita vsako udeležbo pri družbi in preklicujeta, kar sta izpovedala v preiskavi.
Pariz, 19. januvarija. V hiši št. štev. 8 v „Rue Delud" v Neuilly-ju, v kateri stanuje poleg drugih ljudij vrednik „Cocarde", Du-cret, je po noči ob 11. uri bila eksplozija. Dve ženski, ki sta ravno hoteli v hišo, sta se močno prestrašili, ali poškodovani pa nista. Bombo našli so v neki zidni odprtini pri vratih. Žveplena rumena pega na zidu je jedini sled eksplozije.
Rio de Janeiro, 13. januvarija. Pri Nictheroyu je bil boj lifej vladnimi četami in vstaši. 50 vojakov je palo. Boj je ostal neodločen.
Premovana tinktura za želodeo lekarja Piocolija v Ljubljani je rahlo dijetieno sredstvo, katero črev ne draži. Vpliva na prebavljujoče organe in okrepčava njih krožeče gibanje. Steklenica velja 10 kr.	584 2 10 —4
Popolnoma svilene tiskane foularde
od 85 kr. do gld. 3'65 meter — (kacih 400 različnih baž) — potem črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. U'65, gladko, progasto, prižasto, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, načrtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr., dopisnice 5 kr. v Švico.
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(10 2) (c. in kr. dvorni založnik v Curlhu (Zfiricb). (16-1)
KATOLIŠKI SKLAD.
Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n domoljubne gospode nastopne darove:
Neimenovan z geslom: „Deus
providebit" 200 kron . . . gld. 100 —
Miklavžev dar v dobri hiši . . „ 9-_
Alojzij Stroj, kapelan v Črnem
Vrhu nad Idrijo......B 2_
Josip Meglič, kurat v Barbani v
Istri........... B 6 —
Avguštin Šinkovec, kapelan v Žužemberku, mesečnino za december 1893 .......... 5-_
Stava „sytofagov" 1 krona . . „ —-50 Ivan Krega r, pasar v Ljubljani, mesečnino za oktober, november in december 1893 po 1 krono ... „ 1-50 Leopold Gestrin, župnik v pokoju v Ljubljani, prvi prispevek za leto
1894 .......... „ 10-—
Stava K. in O. 1 krono......50
Josip Pristov, ekspozit v Ribnem
pri Bledu.........n 3-—
Neimenovan, mesečnino za oktober, november in december 1893 . B 3-_
Ivan Krega r, pasar v Ljubljani,
novoletno darilo, 4 krone ... „ 2-_
Dr. Josip Dolenec, profesor bogoslovja v Ljubljani, dopolnilo letnine
za 1893 .......... 20 —
P. Maksimilijan Pivec, ekonom in blagajnik benediktinskega samostana v Admontu na Zgornjem Štajerskem ..........io-_
Ignacij Zupane c, kapelan v Pre-
dosljih..........B 5-—
Dobljena stava 1 krono ... , —-50
Dr Anton Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici, mesečnino za oktober, november in december 1893 in januvarij, februvarij in marc 1894 gld. 30 — Rojak-težak iz tujine .... „ 5'— Frančišek Birk, mestni kapelan v Kranju, mesečnino za januvarij in
februvarij 1894 ........ 10 —
O priliki najvišjega odlikovanja stolnega prošta dr. Leonarda Klo-futarja z vitežkim redom železne krone III. vrste pri slavnostnem obedu zbrani p n. gospodje zložili 100 kron, od katerih je podaril slav-ljeuec sam 50 kron...... 50-—
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V L j u bi j a n i, dn<$ 10. januvarija 1893.
Josip Šiška,
tajnik „izvršujočega odseka".
Darovi za katoliški sklttdi( naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knesoškofijski tajnik v Ljubljani.
Umrli so:
18. januvarija. Andrej Kuclar, delavčev sin, 2 meseca, sv. Petra cesta 67, božjast.
Tujci.
19. januvarija.
Pri Maliču: Ana pl. Novakowsky iz Gradca. — Jos. Baroch; Blau, Glas, Sima, Schneider, trgovci, z Dunaja. — Viljem Fuchs, trgovec, iz Jablonca.
Pri Slonu: Geyer, tovarnar, iz Linca. — Schumi iz Divače. — Jos. Kosirnik iz Radovljice. — Devčid, odvetnik, in Mijo Herzog iz Zagreba. — Moravec iz Gratwein-a. — Reiner in Milhofer, potovalca; Balan z Dunaja. — BUrger, potovalec, in Rautnik, trgovec, iz Gradca. - Kindt, trgovec, in Smolka iz Prage.
Pri avstrijskem caru: Šubic, slikar, z Dunaja. — Debevc, Šivilja, iz Begunj.
Pri bavarskem dvoru: Leopold Pressburger, potovalec, z Dunaja.
Vremensko sporočilo.
C as
opazovanja
19
7. u. zjut.
2. a. pop. 9. h. zveč.
Stanje
zrakomera r mm
736	3
737	5 739 8
toplomera po Celzija
T) 4 3-6 20
Veter
si. vzb
si. szap.
Vre m e
oblačno megla
S ^ .as.
J3 §
•ge* S 2 "
210
dež
Srednja temperatura 2'0 , za 4 6° nad normalom.
Zalivala.
Dne 14. t. m. je bil Starem Trgu v prostorih g. Petsche-ta „1 o v s k i venček", čegar čisti dohodek v znesku 15 gld. se je podpisanemu izročil za nakup učil revni Šolski mladini. Za ta blagodušni dar se prirediteljem „venčka" in vsem udeležencem v imenu revne Šolske mladine kar najsrčneje zahvaljujem.
V Starem Trgu pri Ložu, 18. jan. 1894.
Ivan Štrltof,
načelnik kraj. Šolskemu svetu.
gčj ni
M
N M
13 solidno blago g;
■a
milil;
a
ii
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Medjatovl hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
i*
H M
Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madrace na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	28 (12—1)
m
:a IVa jiiigjo con« K;
[m
***************.f.f* ± Avgust Mate
čevljarski mojster
v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4
priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v obila naročanja raznovrstnega
obuvala,
katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejSe oblike.	40 6—1
4****************
i 01 kronska zastavna pisma
^ 1° osrednje zemlj. kreditne banke
obresti uh aMn*	p0 „r»d«w.
Vrechselstuben-Actlen E|| Maria.
WIEN, [VAEROUn Mlfo.tr. 74B. Wollzeile 10-' ' Z^^^^^jMI
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakik bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a
A. P AIOHEL,
(los) 50 zobozdravnik
pri Hradeckega mostu I. nadstr.
Fodfosfornasto-kisli
apneno - železni sirup
prireja lekamlčar Julij Herbabny na Dunajl.
Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje pii/.nani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo jači in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno -apneno soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kosti) Cena steklenici Her-babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.)
^trapiln' Svarimo pred po-^vaillUi naredbami, ki se pojavljal pod jednakimi ali podobnimi ime li. a so vendar po svoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od naše ga originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej izrečno Herbabny-jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte ae zapeljati niti z nižjo ceno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe!	599 20—7 97 4 20
Osrednja razpošiijalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzlgkeit" JULIJA HERBAB-NY-ja, Neuban Kaiserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarnieiirji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Tmkoczy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-sehmied, Baumbaehovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Sohindler, Ant. Mizzam, lekarničar. P. Prodam, M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher, J. Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v St. Vidu: A. Reichel; na Trbižu; A. Siegl; v Trstu: E Zanetti, A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P Prendini, M. Ravasini; v Beljaku. P. Scholz, dr. E. Kumpf; v Črnomlji: J. Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst; v Wolfsbergu : J. Huth.
Velika zaloga vina.
A
a o
•H
d <
M
o
m >
fl
a» •O
<o 13
a a
B
cS
-d o u Pk
Dominik Trojanšek,
veliki posestnik,
v Gorici, Via Municipio št. B,
priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo	598 16-9
dobro vino
belo in črno. Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in najboljše bla^o. Imam izvrstno „rebulo" iz goriške okolice, posebno dobro istrijansko vino „teran" in posebno izvrsten „re-foško" v steklenicah iz 1. 1889.
JPokušnja pošilja se prosto.
p
b« •d o
w<
P
B
P
P «
in a
P?
H P
*
f

MATIJA HORVAT,
čevljarski mojster,
I
M
^ v LJubljani, sv. Petra cesta št. 32
priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v L' obila naročanja raznovrstnega	^
jjj S^obi^^ala.^ |
katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše J* ^oblike.	16 12-1 fo
Natorni istrijanski črni teran. | |
Olepšave za nm pilile.
KAROl BISEKIIJI
sedaj na Dunaju, I., Singerstrasse št. II, Nlezzanin.
Telefon 4929.	59 6—5
Najnižje tovarniške cene na debelo.
Velikanska novost! Žareče in kristalne krogle in jajca po 12 kr. in dražje. Naravnost vpeljani japonski lam-pijoni za božična drevesca, mično transpareutni po 6 kr. Čudovito se sukajoče kroglje po 3 kr., plodovi po 8 kr., orehi po 6 kr., jajca po 10 kr. in dražje, popolnoma obvita s srebrnimi nitkami. Prekrasne novosti steklenih plodov in mičnih fantazijskih obeskov v jako lepo spreminjajočih se barvah. Narejene so tako, da se otroci ne poškodujejo, če se lazbijejo. Karton z 12kom. 30 kr. in dražje.
Novovrstne odsvitajoče olepšave S^S kt""* k?
in dražje. Plastični plavajoči božični angelji po 15 kr. in dražje.
Ceniki tisočerih lepih in najnovejših olepšav za božična drevesca zastonj. Nikjer nimam podružnice. *£2£

Podpisani priporoča velečastlti duhovščini in slavnemu občinstvu
čebelno-voščene sveče
za cerkev, procesije in pogrebe,
614 10—6 gospodom trgovcem
voščene zvitke in med
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje
izvrstni garantirani pitanec
v škatljah po 5 kg k kg 50 in 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu.
Dobiva se med. v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni.
Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno.
Zaloga in prodaja
ur brinja in brinjevca
liter gld. P20, medeno žganje liter 1 gld., vse je lastni izdelek.
Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje, po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obiia naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo
svečar in lectar, trgovina z medom i voskom,
Ljubljana, Gledališčne ulice 10.
606
Vi ne kaSljate ve5, če rabite 2°-7
Kaiserjeve prsne bonbone
ki so dobrega okusa in lajšajo kašelj, hripavost, prsni in plučni katar. — Pristne v zavitkih po 20 kr. ima gosp.
Viljem Mayr, lekarničar na Marijnem trgu.
EQUITABLE
Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku.
Ustanovljeno leta 1859. Koneesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
Na Dunaju, Stock-im-Eisenplatz, v svoji palači.
„Equitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje,
Računski sklop leta 189:3 :
100,715.593 72 60.404.868-35
40,310.725 37
77,974.538 72 501,225.790 —
I.	Dohodki. gld. Izdatki . ,,
Prebitek. . . " " ! Tgld.
II.	Premoženje . . gld. 382.650.130 02 Obveze . „ 304,675.591-30 Zaklad dobičkov .... gld. Novih zavarovanj sklenjenih
leta 1892. ...'..„ Zavarovanega kapitala koncem leta 1892 . . . . „ 2.127,405.613 —
Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača „Stock-im-Eisen" na Dunaju,
katera je vredna gld. 2,300.000'-.
Vspehi
dvajsetletnih 1. 1893. plačilnih tontin*) (polic z dvajsetletnim nabiranjem dohička) društva „Equitable".
Polica oproščena premij in plačilna za slučaj smrt
gld. 1140-— „ 1220'— „ 1340 — „ 1500 -„ 1770-—
B. Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela II.
Starost	Vsota plačanih	Vrednost polico
30	premij	v gotovini
	gld. 454- —	gld. 532-—
35	„ 52760	„ 644- -
40	„ 626 -	„ 789--
45	„ 759-40	„ 984—
50	„ 943 60	„ 1274-—
30 35 40 45 50
gld. 607-20 „ 681-60 „ 776-60 „ 900-60 „ 1087 60
gld.	855-—
„	976--
„	H28—
„	1329--
„	1619 —
gld. 1830,— ., 1850 — „ 1910-— „ 2030 — „ 2250-—
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za učakanje. Tabella X.
30 gld. 970-60 gld 1619 — gld. 3470--35 „ 995-80 „ 1653 —	„ 3140 —
40 „ 1035-60 „ 1712--	„ 2900-—
45 „ 1HO-80 „ 1817—	„ 2770-—
50 „ 1209-- „ 2013-—	„ 2800"—
Kakor kažejo zgoraj navedene številke, povrnejo se po tako zvanem tontinskera sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po tabeli I. vse vplačane premije z 2»/4 do 43/s°/0, po tabeli II. s 44/„ do 5a/0%, po tabeli X. s 63/4 do 7% jednostavnimi obrestmi.
Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do čveterno vsoto vplačanih premij.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu,
in	449 4-3
glavni zastopnik za Kranjsko:
ALFRED LEDENIK
v I ^jiil>I.jjtni, Mestni trg- 25.
*) Tontina imenuje se nabiranje skozi gotovo vrsto let in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti
1. 1653.
[H'5525 g.
o
6 u
m <D
4—' Vh
<D >
O
M
ti
rt rH
ti ^
m
•H
1 ^
■I ti
>50
•H r—I
O
-M
ti
M H
jilgasggggBggggBgg^ljalas^ard]!
Zalaznik
Stari trg it. 21
v X^jiil>ljani
priporoča p. n. občinstvu in čestitim lastnikom in zakupnikom restavracij, krčem, gostiln in kavarn svojo
bogato vsaki dan trikrat svežo zalogo vsakovrstnih izdelkov spadajočih v
pekovski oziroma sladčičarski obrt
0d 6. t. m. dalje dobivajo se vsaki dan tudi sveži, slastni in ukusni	23 3-3
Pristne čebelno - voščene
i _ i i ' O 1,0, 9
£ priporoča prež. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in £ si. občinstvu	^
»n i
650 6 5
*
najstarejša svečama
M
Fr. Su pevec
*
lonove ulice. ^
v j u l> I j a ii i,
Razpis cestne zgradbe.
bo zaradi
Okrajnocestni odbor Ribniški v Sodražici naznanja, da
se
oddaje zgradbe nove ceste
iz Hriba do Sodražice
vršila dne 5. februvarija 1894. 1. ob 10. uri dopoludne v občinski pisarni v Sodražici javna zmanjševalna dražba z izklicno ceuo 41.921 goldinarjev.
PodjetniKi, kateri bi hoteli zgradbo dražiti, vabijo se k dražbi s pri stavkom, da bo treba vsakemu ponudniku pred pričetkom zgradbe v roki načelnika dražbene komisije uročiti 5% varščino od izklicne cene, t. j. zuesek 2100 gld., bodisi v gotovini bodisi v hrauiluičnih knjižicah ali v državnih vrednostnih papirjih.
Vsi podatki, kateri zadevajo zgradbo, zlasti načrti, proračuni in pogoji se lahko vpogledajo vsak dan ob navadnih uradnih urah v občinski pisarni v Sodražici.
Podjetniki, ki so zadržani udeležiti se osebno javne dražbe, smejo
do o. februvarija t. 1.
do pričetka ustne licitacije okrajno' cestm-mu odboru poslati tudi zapečatene in pravilno kolekovane pismene ponudbe, katera pa mGraio imeti na zavitku napis: Zgradba nove ceste iz Hriba do Sodražice.
Takej ponudbi se mora priložiti varščina v znesku 2.100 gld., in je navesti ime,- opravilo in bivališče ponudnika. V p nudbi mora se dalje natančno s številkami iu besedami zapisati ponudbena svota. eventuvalno popust ali doplačilo v od>totkih od izklicne cen**. Tudi mora Inti v njej izjava, da se ponudnik brez pridržka podvrže dotičnim stavbinskim pogojem.
Okrajnocestni odbor Ribniški
v Sodražici dne 16. januvarija 1894.
42 3-2
Jurij Drobnič,
načelnik.
1 626 24-2	V m*>
Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja in naslednikov v Stadlau-Dunaju, ima zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je torej najbolje nadomestilo za zdravju Škodljivo navadno kavo.
Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusni in zdravi Katlireinerjev izdelek in opetovalno izjavljam, da sem zaradi teh prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico, pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih, prodajati, zatorej nema nobena druga firma jedine pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik.
Tudi kot dodatek k navadni kavi se Kathreinerjovi lvneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, kateriliJ[dosedanji surogati nikogar nimajo.
Pn>vi(tnn«f ' Vzemite le bele originalne zavitke s «tl1I.«in<»i» f J. ItHUliini. podobo gosp. Kneippa in z imenom ll«HliClUtl .

Odlikovan fs srebrno Uoiujno v Gorici IS»S)1.
Podpisani priporoča velečastit.i duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ler slavnemu občinstvu
pristne garantirane čebelno-voščene
svcec. -ra
Voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko razsvetljavo v cerkvah in za pogrebe. Kadilo laknma, stenj in stekla za večno luč.
Za pristnost sveč, katere nosijo protokolirano tvorniško znamko, jamčim s 100 gld. = 200 kron.
Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki cen'.
'/. odličnim spoštovanjem
__y
14 8-5	J. KOPAČ, svečar
HoUoiiimIci cesta i* v Gorici.
Odlikovan s »rebrno lfoln.jiio v Gorici 1891.
Štev. 25.858 ex 1893
Razglas.
31 3-3
Pobiranje pasjega davka za 1894. leto pričelo se je s 1. ja-nuvarijem letos in je plačati ta davek v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa, izimši one, kateri so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si najpozneje
do 1. svečana t. 1.
preskrbe letošnje marke, katere se dobe pri mestni blagajnici proti plačilu
4 gold. a. v.
Z ozirom na § 14. zvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka se lastnik, psov opozarjajo, naj v pravem času vplačajo takso, ker bode konjač od 1. svečana letos počenši, vse one pse polovil, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 2. januvarija 1894.
Stev. 118
33 3—2
Razpis službe.
Pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani izpraznjena je služba
z letno plačo 1400 gld., aktivitetno doklado 240 gld. in s pravico do štirih vpokojnino nevštevnih petletnic po 100 gld. — Prošnje za to službo naj se pravilnim potom
do 12. februvarja 1894
pošljejo podpisanemu deželnemu odboru, morajo pa biti podprte z dokazili o vsposobljenosti, o starosti, o znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter o vseh drugih merodajnih osebnih razmerah prosilčevih.
Od deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani, dne 10. januvarja 1894.
mrestili magistrat ljiit>ljaiisk:i naznanja
1.	Imeuiki k letošnjemu novačenju poklicanih v letih 1873, 1872 "in 1871 rojenih domačih mladeničev bodo razgrnjeni v magistratnem ekspeditu
od 18. do vštetega 26. januvarja 1.1.
v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda, in
a)	ako bi kdo izpuščen ali napačno vpisan bil, to naznani;
b)	zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§ 31—34 vojnega zakona navedenih ugodnosti ugovarja iu ugovore tudi dokaže.
2.	Žrebanje onih novačenju podvrženih mladeničev, ki so bili rojeni 1873. leta, vršilo se bode dne 29. januarja t. 1. ob 11 uri dopoldne v magistratnem ekspeditu. Žrebanja vdeležiti se je vsaka-teremu dovoljeno.
Mestni magistrat Ljubljanski, 37 3 2
dne 10. januvarija 1894.
Londonska kava
je pražena in zmleta iz prezrelih kavinih zrn, drobirja in odpadkov finih kavnih vrst, kakor Jawa, Ceylon, Domingo, Guatemala, ki se nabero pri lušenju in izbiranju v Angliji' ako finega okusa, aromatiena in močna.
Ploščinaste pušice m poskušnjo
po 4 kilo čiste vsebine se pošiljajo po pošti proti povzetju gld. 4-80 }e zacarinjene in poštnine proste v vse kraje Av-
stro -Oger^ke 60 15-13
R. MAITI v Kopru.
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
11 1* a I* , 620 26-6
' na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
mr žepnih ur v
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do naifineiše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. HSJT Poprave se dobro in solidno izvrSujejo.
Solidne, zložne
močno in čudovito ccnene
stole
vsake vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa.
k Mm
v Bistri,
pošta Borovnica.
(230 52-39)
Naznanilo otvorjenja filijale trgo vine z moko in priporočilo.
p. 11.
Usojam si javljati cenjenim svojim dosedanjim naročileljem, zlasti prečast. duhovščini in stanovnikom vrhniškim in iz okolice, da sem otvoril
v četrtek dne II. januvarija t. I.
trgovino z moko
na Vrhniki, v Golobovi hiši.
Priporočam se ob tej priliki vsem v obila naročila, zagotavljajoč uljudno postrežbo z dobrim blagom, pošteno vago in nizko ceno.
Večja naročila vsprejemam in izvršujem kot doslej i nadalje
v lijubljani, Križevitiški trg; štev. 1.
Velespoštovanjem
34 3-3
Ivan Fajdiga.
Pri zlatem drž. jabolku.
J. Pserhofer
Zum goldenen Reichsapfel.
lekarnar na Dunaju, I., Singerstrasse 15.
Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krogljloe imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 krogljloaml 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljicaml 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej posiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr.. 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlali.) — Prosi se, da se zahtevajo izrecno	Pserhoferja
kri čistilne krogljice "SJDS in gleda na to. da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v rudečl "3635 barvi.
Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., r franko pošiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok proti kataru, hripavosti. krčevitemu kašlju itd., 1 stekl. 50 kr. — Ameriška maža za protin, 1 lonček 1 gld 20 kr. — Prašek proti potenju nčg, Škatljica 50 kr.. s frankovaeo pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr., s franko pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenca (Praške kapljice), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd.. 1 stekl. 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fljakarskl prašek, proti kašlju itd., 1 škatlja 35 kr.. s frankovauo pošiljatvijo 60 kr. — Tannoohinin-pomada J. Pserhoferja. nojboljše sredstvo za pospeševanje las, 1 škatljica 2 gld, — Univerzalni obliž prof. Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd, 1 lonček 50 kr, s s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Universalna čistilna sol A. W. B u 1 r i c h - a , domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 pak. 1 gld.
Razen tukaj omenjenih izdelkov iuia še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu-in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbž.
Pošiljatve pov pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetiu. — Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaz-niol), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem.
825
Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi
I_jj«.t>lj»ni pri O. I^iceoli-jn.
12-5
Zahvala,
Moi pokojni soprog gospod Josip Bernard, trgovec in posestnik v Ljubljani, je bil zavarovan pri c. kr. priv. zavarovalni dražbi na življenje
»Avstrijski Ph8nix" na Dunaju
za 20.000 gld.
Imenovana zavarovalnica izplačala je danes to svoto po njenem glavnem zastopu v lijubljani v korist mojim otrokom brez vsakega odbitka, vsed česar si fcteiem v dolžnost, omenjeni družbi za njeno kulanco izreči tem potom javno zahvalo iu jo vsakomur najtoplejše priporočati.
46 1
V Ljubljani, dne 20. januvarija 1894.
Zofija Bernard.
Velečasti.i duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporočam podpisana svojo izborno zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno
»r cerkveno obleko-w
dalje krasno in trpežno izdelane
mašne plašče, pluvijale, dalmatike, bandera, zastav«, baldahine 111 banderčke pred sv. E. Telesom.
Razno blago za oerkveno perilo, istotako že izgotovljeno, kakor: albe, koretlje, korporale in raznovrstne rutioe imam vedno v veliki izberi v zalogi.
Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbi m zameno, popravo in prenovljesje starega oerkvenega orodja.
V zalogi imam tudi pasarske cerkvene Izdelke, n. pr.:
monštrance, svetilnice, križe, svečnike, kelilie, lestence itd.
ter izvršim naročila pošteno, točno in po primerno mogoče nizkej ceni.
Velespoštovanjem	624 12—7
ANA HOFBAUER v Ljubljani.
Z Z "X Z Z X. ;Z X X
Zalega in zavod za isvršitev oM za prečasi. IMm
„pri rudečem križu"	623 62-6
Uljema Nkartki
IV., Waltergasse I, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 2B
priporoča za zimo 1893 94:
Gorko zimsko obleko za duhovnike
kot: Havelock, zimske suknje, ovratnike k plaščem, duhovniške suknje, telovnike z rokavi, zimske hlače itd., dalje vsakovrstne kožuhe za potovanje in mestno uporabo, zimske čepice, zimske roka-vioe itd. itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih
predpisih izvršeno: birete,kolarJe,naprs-nice, vsakovrstne duhovniške čeploe. Paramente preskrbuje
po najnižji coni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.
Menej-Ce/Jur
*
Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. MC	Ceniki ln vzorci na zahtevo brezplačno.
-------------------— ■ — - — - — - — - — - - - - —. —. __. __ . —. — TiinAriAriAPl
X X X .x. X x x. x x x x X X I r x X X X. 11
I > u n a j s k a l> o r k a .
D116 20. januvarija.
PiOirna renta 5», 10% davka .	38 gld
Srebrna renta 5%. 16% davka ....	1)	.
Zlata renta 4%. davka prosta.....i 19	.
1% avstrijska kronina renta, 200 kron	97	.
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.	1020	.
Kreditne akcije, 160 gld........362	.
London, 10 funtov stri........125	„
.NJapoleondor (20 fr.)................9	„
Osarski cekini . .	5 .
>!«mških mark 100 .	61	„
05	kr.
80	.
85	„
05	„
75	" 15
96 ■/,
90	,
35	.
Dne 19. januvarija.
Ogerska zlata renta 4% Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 4% državne Brečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. jem. kred. banke 4 %
4% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke, luu gld. 8t. Genois srečke. 40 ifld.
117 »cM	55 sr
«4	95 ■ .
145	50 .
160 .	50 .
195 .	50 .
D8 .	40 .
97 „	60 „
194 .	50 .
70 ,	50 .
4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 140	tfld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.	IS	„
Rudolfove srečke. )0 gld. . .	23	„
Salmove srečke, 40 gld..........71	,
VValdsteinove srečke. 20 gld.	48	.
Ljubljanske srečke ....	23	„
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . ,	155	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 ul, »t. t.	2920	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr.	108
Papirnih rubeljev 100 ... ...	135
— kr.
25 ,
50 . 50 .
50
iSar Nakup ln prodaja 1A vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarsična delniška družba
1EBC1I R"
UVollzeile št. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.
AT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 0V~ naloženih tf la v 11 i c. ^