133. številka. V- „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna;a: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je pla<*evati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. I - Po tobakarnah t Trsta se prodajajo posamične tevilke po 6 stot (3nvČ.i; izven Trsta pa po 8 st. I O Telefon številka S70. Trst, v torek dne 16. junija 1903. Tečaj XXVIII Edinost glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko. V edinosti je moč J • ' /Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi nhj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi -te ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredniitvo ln tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Peter I. Karadjordjević, kralj srbski. včera šrji dan je bil za Srbijo velikega j zgodovinskega pomena. Sib^ki carod je po žalostnem koncu dinastije Obrenovićev po t klical ca srbsk'" kra'jev prestol zopet dinastijo Karadjordjev cev, izvolil je kraljem potomca onega Karadjordje, »Ornega Jurija«, ki je zaprieel ono veliko delo za osvoboditev Sr bije izpod turškega jerma. Na Srbskem te je izvršil torej t* dni ] zgodovinsko pomemben č n. Po časnikarski i dolžnosti pa moramo konstatirati, da tudi ta č n še ni prinesel jasnosti za bodoča usodo arb-ke diiave. Do takega zaključka nas dovaja dejstvo, da stoje na srbski meji priprav-, i jeni avstrijski |>olki, da se je ru^ka diplomacija zavila v tajinstven molk, da zahtevajo j angležki diplcmatični krogi kaznovanje mo- j rilcev pokoj nf ga kralja in da ee tej zahtevi i pridi užaje tako rekoč vea kulturna Evropa. Kar tudi p< sebno vzbuja naš dvom in nas A li v rezervo glede presojanja dogodkov na Srbskem, je ti>tm naglica, s katero je Slovanom neprijazni poiitiik' svet vsprfjel novo *tan e stvari. Ce o ista »Neue Freie Presse«, ki je bila vsikdar zastivonositeljica Obreno vio:ev, je (potem, ko je po iala nekoliko pla-t»ničnega ogorčenja na dogodivšem se umorstvu) te dni sama metala kamenje na dinastijo Obrenovieev, in je s tem indirektno že pozdravljala novega kralja. Vsi ti pojavi delajo, da se nam bodočnost srbske države vidi povita v meglo, da ostajamo v rezervi se svojo godbo in se omejamo na beleženje dog. dkov in pojavov. V veliki dvorani eroskega kraljevega grada zbrala sta se včeraj zjutraj senat in eku šeina, da v imenu srbskega naroda storita sklep, ki bo odločilnega pomena zi na-tisij nji rtzvoj srbske države. Kakor smo včeraj poročali, zasu pali so nekateri srbski krogi misel, da bi ee Srbija proglasila republiko, a ta m sel se je pokopala še pred odločilno sejo in vse stranke so bde složoe v tem, da kneza Petra Karadjordjev; t?a prcg'asijo srbskim kraljem. Včeraj zjutraj se je pred koaakom v Belem gradu kzr trlo naroda, ki je silil v zborovalno dvorano. Seveda je le mali del množice mo?el vstopiti v dvorano, ostali pa eo na planem pred konakom nestrj no pričakovali proklamacije novega kralja. V zborovalni dvorani bili so po svojih dopitn kih mnogoštevilno zastopani vsi veci evropejski časniki. Ob 11. uri zjutraj vstopili so v dvorano narodni zastopniki, senatorji in ministri. Predsedoval je seji, kakor smo že včeraj omenili, predsednik senata, radikale*- Velimirović, podpredsednikom sta bila izvoljena en liberalec in en naprednjak. Sejo narodne skupščine je otvoril predsednik Velimirovic z nagovorom, v katerem je priporočal izvolitev kneza Petra Kara-djord;evića srbskim kraljem. Njegov nagovor je bil vsprejet gromovitim odobravanjem in navdušenim vaklikanjem »Zivio Karadjordjević!« Na to je sledilo glasovanje in je bil knez Peter Karadjordjev ć soglasno iz voljen srbskim kraljem z naslovom Peter I. kralj srbski. Ta soglasna izvolitev je bila zopet vsprejeta neopisnim navdušenjem. — i Spregovoril je na to par besed podpredsednik | iiersi«' in dejal, da mu je to soglasno navdušenje in mir, po katerem je toliko časa stremil srbski narod in ki je sedaj slednjič zavladal v deželi, v poroštvo, da Srbiji Bvita boljša bodočnost. Ko je še miniscerski predsednik Avakumov ć spregovoril nekoliko besed, je bila ta zgodovinska seja zaključena. Pravosodni minister podal se je na to na balkon, odkoder je narodu ntznanil izvolitev novega Kralja in je imel ca narod kratek na govor. Iz tisočev grl bo na te besede zagro meli navdueetii Živio-klici. Z balkona so se med narod trosile tlike kralja Petra in njegove rodbii»e. Na trdnjavi izstrelili so 101 strel. Navdušenje in veselje naroda je neoj> sno. Po { proklamaciji ho se lju< je po ulicah objemali. 1 Vladina izjav a. Vlada je v narodni skupščini pedala sledečo izjavo: »Veled dogodkov v noči med 2ja (starega Htila), v kateri noči je! kralj Aleksander izgubil življenje, ostala je! Sibja brez kralja in prestolonaslednika. Prijatelji naroda, doznavši ta dogodek naslednje j jutro, zbrali so se na posvetovanje, kaj jim j je storiti na korist dežele v očigled stanju stvar:, provzročenem po onih dogodkih. Vspeh teh posvetovanj je bila sestava sedanj* vlade, kar je bilo narodu eporočeno že 2*.>. maja (Bt. st.) v uradnem listu. Vlada, ki je vzela v 3vtje roke usodo | domovine, smatrala je za svojo prvo in naj J Istočasno proglaša vlada narodno skupščino otvorjeno in jo poživlja, naj od svoje strani izvrši svojo dolžnost, da izvoli kralja in ukrene potrebno, kar se tiče ustave. Vlada pozdravlja narodno skupščino z željo, da bi njeno delovanje prineslo domovini provspeh in napredek. Zivio srbski narod !« Odgovor narodne skupščine na vladino izjavo. Na to izjavo je odgovorila narodna skupščina z dnevnim redom, v katerem pravi med drugim : »Upoštevaje dogodke dne 29. maja (st. st.) proglaša narodna skupščina Bcglasje med čustvovanjem srbskega naroda in srbske "ojBke. Odobruje čin vojske in hvali njeno postopanje. Srbska vojska je bila in ostane egida domovine, varuh reda in zakonitosti in je porok za sveto in krasno prihodnjost Srbije. Istočasno izreka narodna skupščina vladi hvaležnost za dokazano domoljubje v teh M Si |ggg Sili __________--,- _ •_j_2__ ■■ ' -•'" važnejo nalogo skrbeti za mir, red in zakonite odnošaje v dežali in sklcati narodno skupščino, da izvoli Kralja. V osvedočenju, da se mora ta izvolitev izvršiti na ustavni podlagi, poklicala je vlada zopet v veljavo ustavo, ki je bila v veljavi do ustavnega prevrata, ki se je izvršil dne 24. aprila (st. st.) 1903. Vlada je na to sklicala današnjo Bkup-ščino, ki je bila izvoljena in se je konstitui rala na ustavni podlagi. Vlada konstatira zadoščenjem, da je, podpirana po treznem vedenju srbskega naroda in po domoljubnem in junaškem vojaštvu, mogla vzdržati v deželi mir in red. V prepričanju, da s tem, v tako kritičnih časih, izvršuje svojo dolžnosti do domovine, prepušča vlada narodni Bkup ščini sodbo o dogodkih dne 29. maja (st. Bt.) kakor tudi o delovanju vlade *ame od onega dne. težkih časih in odobruje vse njene odredbe in sklepe, ter odreja, naj sedanja vlada nadaljuje Bvoje poslovanje do prihoda novega kralja.« Včeraj je knez Peter Karadjordjević prejel od ministerskega predsednika, Avaku-movica, brzojavno obvestilo, da ga je srbska narodna skupščina soglasno izvolila srbskim kraljem na podlagi ustave iz 1. 1889. z imenom : Peter I. Kralj Peter se je na to brzojavno zahvalil ministerakemu predsedniku, narodni skupščini in srbskemu narodu na izvolitvi in je izjavil, da se ves žrtvuje za dobro dežele. Svojo izvolitev sporočil je brzojavno avstrijskemu, ruskemu, nemškemu in talijanskemu vladarju in pričakuje Bedaj srbsko odposlanstvo, katero mu prinese T Ženevo (v Švici) volilni akt in ga spremi v Be'.igrad. Odposlanstvo dospe v Ženevo že jutri in odpotuje v četrtek preko Dunaja v I. Beligrad. Nasproti osebam njegovega obllžja izjavil je baje Karadjordjević, da bo vladal popolnoma svobodomiselno. Izdelal je že proklamacijo, ki se razpošlje po Srbiji. V odposlanstvo, ki odpotuje v Ženevo po novega kralja izvoljenih je 24 oseb, med istimi so senatorji Peter Velimirovic, Jurij Siml<5 in Andiej Nikolić ter narodni zastopniki Stojan Ribarac, Ljuba Stanojević in drugi. Žnjimi se odpeljejo tudi srbski častniki polkovnik Damijan Popović, stotnik Ljubomir Kcst?o; in poročnik Borislav Gruić, ki so določeni kakor častno spremstvo kralju Petru. Sinoči je bila po Belemgradu razsvetljava. Velika množica je krožila po mestu in vsklikala novemu kralju. Kralju Petru ee je nadalje brzojavno sporočil dnevni red narodne skupščine, ki odobiuje državni prevrat. V isti brzojavki 3e mu tudi naznanja, da se ne bo na noben način postopalo proti napadalcem. Nasproti svojemu bratrancu Nenadoviču je kralj baje izjavil, da ne bi bil vsprejel izvolitve, ako bi bil moral kaznovati napadalce. V naslednji brzojavki je bilo Karadjordjevicu sporočeno, da je odposlanstvo odpotovalo v Zsnevo sinoči z orientnim ekspreanim vlakom in da ga domovina in narod prosita, naj Be povrne v Srbijo. Odgovor kralja Petra. Kralj Peter se je na izvolitvi zahvalil s sledečim brzojavnim odgovorom: »Zastopniki naroda pridobili so si mojo večno hvaležnost s tem, da so me pozvali na prestol mojih slavnih prednikov. Na korist moji dragi domovini, je prva beseda, ki prihaja iz mojega Brbskega srca na naslov zastopnikov naroda, prisega, da bom vedno branitelj Bvobode naroda in najzvestejši čuvar pravic narodnega zastopstva. Živio srbski narod, živeli njegovi zvesti zastopniki! Prosim Vas, gospod minister in Vaše kolege na vladi, da vsprejmete mojo kraljevsko zadovoljstvo z zagotovilom moje posebne naklonjenosti. Narodna skupščina se ni bavila z nobenim drugim vprašanjem, kakor z izvolitvijo kralja in se je proglasila v permanenci do prihoda novega kralja. Vojaštvo je takoj priseglo zvestobo Petru I. Ia Pariza javljajo, da je nova vlada že odposlala velesilam noto, v jih uradno obvešča o spremembi v Vlasti niso še odgovorile na to noto. S t o 1 e t n i c a d i n a s t i j e Kara-djordjevidev. Znamenito je, da ravno letes poteče 100 let po ustanovitvi dinastije Karadjordjevicav. Se pred žalostnim koncem dinastije Obrenovieev nameravali bo nekateri srbski državljani naprositi kralja Aleksandra, da bi bil dovolil proslaviti 100-letnico ustanovitve dinastije Karadjordjevićev. Sedaj pa je seveda naravno, da se ta stoletnica pro-I slavi najsijajnejše. Med spisi kralja Aleksandra našli bo že ! sestavljene smrtne obsodbe več uglednih srbskih političnih mož. Med drugimi so bile obsodbe sedanjega ministerskega predsednika Avakumovica, "pravosodnega ministra Zivko-vica, pl. Nosića, Bogdana Jankovida in drugih. Našli bo tudi zakonski načrt za imenovanje kraljičinega brata Lunjevice prestolonaslednikom in odredbo glede proglašenja izjemnega stanja v Belemgradu, tekom katerega bi se proglasilo prestolonaBledništvo ; Lunjevice in bi se bile izvršile smrtne kazni. Rimska »Tribuna« zahteva, naj bi se kaznovali morilci kralja in ostalih žrtev. Isto j zahtevajo tudi nekateri ruski listi. srbska kateri Srbiji. Životopis kralja Petra I. Karadjor-djevića in nekoliko podatkov o dinastiji Karadjordjevićev. Peter Karadjordjev ć, sin Aleksandra, rodil ee je v Belemgradu 1. 1844., kjer je ostal do leta 1859., ko je bil njegov oče, tedanji erbski knez, od skupščine odstavljen od vladaretva in bil knezom izvoljen stari M 1<>Š Obrenović. L. 1*59. odpotoval je Peter se svojim očetom v Ženevo v Š/ici, kjer videti tudi Hrvatov, katere prištevajo med emigrante, ali čujem tudi to, da je bilo tu res ljudj, ki so prišli, da vohajo po gostilnah in poizvedujejo, kje stanuje kdo. Vpraševali so za pojedina imena in obletavali so take kraje — kavarne, gostilne in razstavo —, da bi našli one, katerih jako potrebujejo. Bila sta tudi tu dva uradnika iz Bosne, bilo je tajnih redarjev iz Pešte — razun onih je pohajal tamošnjo ljudsko šolo. L. 186]. je iz Zagreba —, a1! težko je kontrolirati, česa vstopil v vojaško šolo v Saint Cvr. Iz iste vsega so iskali. Vem pa tudi, da je prišlo je v-»topil kakor častnik v franc zko vojsko semkaj tudi tržaških Italijanov in nastopali in pchajal šolo generalnega štaba. Kakor so kakor Italijani na italijanski zemlji, vskli-lran<- zki čsstmk udeležil se je 1. 1870—71. kali so in morejo svobodno vBklikat' »Živel francozko nemške vojne, v Kateri ee je se italijanski Trst ali Trentin !« — ker odi svojo hrabrostjo tako odlikoval, da mu je vsklikajo tako tudi doma in svobodno jim je. bil po iei: en red častne legije. V isti vojni Ne vem par da-li je tudi rjih spremljala poje bil tudi od Nemcev ujet, a je kmalu po- licija. A če jih je, so bili to izgubljeni de-begnil. Na begu hotel se je pridružiti ne- narji. A tudi Khucnovi ogleduhi so prišli kernu traacozkemu oddelku, a ker ni imel semkaj in odšii po tistem znanem pregovoru : pri sebi <1 »kumentov, da bi se bil legitimiral, Martin v ZagTeb, Martin iz Zagreba. Šifer so ga Francuzi smatrali za ogleduha in ga pa bo najpamesneje od sirani kompetentnih hoteli ustreliti. Slučajno pa je prihajala mimo faktojjev, ako aadcvolje opravičenim željaao trancozka konjeniška patrulja, ki gaje osebno Hrvatov, ako zaprte izpuste*- na svobodo, i:* poznala in mu tako rešila življenje. tako tudi obsojene,- *er da ss ukrene, da v Leta 1>7."». udeležil se je kakor načelnik Hrvatski, kakor tudi v Bosni in- Dalmaciji, haja :3aša polovica do tega, da ike čete, katero je sam oborožil s 40t:*> nastanejo boije rostnere. Če run se toliko pla- breme, ogrska polovica pa ne!! 1 J j j g Konceis septembra pa je tudi cash ko predlogam. V to se je bil odločil za taktiko odpora in vztrajanja. Nadejal se je, da s tem utrudi opozicijo. Morda bi bil vspel s to taktiko, da se ni poprej, nego opozicija, utrudila njegova lastna večina. Ta ogromna veČina sicer formalno še obstoji, ali kvalitativno je padia, ker je Jizgubila na jednot-nosti in na ognjevitosti. Vojska Szellova je številno še velika, ali zadnje čase je bita bolj j podobna vojski maroderjev, ki pač nosijo uniformo, a ne morejo, ali pa simulantov, ki nočejo nositi sablje. Opozicija pa je danes sveža, kakor prvi dan, ko so bile vojne predloge predložene zbornici. Ravno predvčerajšnjim je napovedala, da prične v zbornici s tehniško obBtrukcijo. V doglednem času torej ni niti misliti na parlamentarno rešenje vojnih predlog v ogr- ; ski zbornici. Čas pa hiti in čim bolj se bliža jesen, tem veča je zadrega vojne uprave in žnjo dvornih krogov. Vojna uprava še nima in niti ne ve, kdaj zadobl od ogrskega parla-■ inenta dovoljenje za izvršenje naborov. I>e te eo morali — že napovedane — že parkrat obložiti. In če pride dan 1. oktobra, ne da bi se bili izvršili nabori na Ogrskem ?! Kaj po Se m ?! Posledice bi se občutile tudi v Av- j strrji. Pri nas so sieer nabori redno dovršeni in aovinci" potrjeni, ali zakon veleva izrecno,^ da tadi pr5 nas ne emejo uvrstiti novincev v vojsko, ako to ni možno tudi na Ogrskem, j In to je prav in pravično" Kako naj pri-: bi nosila tako ustaške puškami, bosanske ustaje proti Turko*» in si šijo ti takeorji preJ. emigranti t Benetkah, ako nadel ime Peter Merkonić. Prišedši v Bosno jih tudi je, ko je ie v Ameriki emigracija naznanil je kralja Milanu, da je prišel na nad :25HmO<> duš cašeg3 naroda?! Da jim I Btaja velika zadrega za vojno- upravo: _ pomoč zatiranim bratom, a ne kakor srbbki je bilo doma dobro, ne bi bili odi Hi v tuji »vet! odpusti t?> poslednje omenjeno- možtvo, ne daj ee- oni, ki so odslužili svoja tri leta, odpuščajo d osnov. 5z tega dejstva ravno pa na- Ga novincih, bi ae pretendent, temveč kakor jedaostaven vs>jak Će pa kdo nima dobrega domačima pravico i bi prišlo nadomestilo po , . , . « .._____________ ! stoječa vcjpka zmanjšala as kako tretjino. — vodilne vojaške! M lan, kateri se je bal, da ne bi si Kara- ćlrvatskem ni iz objasti, samo lemu- se djor ijev c priboril v Bosni vspebov in bi čuditi, da tema« uporu niso dali karakter na ta nač:n ne izpodrinil s prestola, mu si panslavi3tični ter mu podtaknili, da so ga iz- v območje :»ožno&li, da oni,. ki niti odgovoril in mu ni dal nikake podpore, zvali ruski rublji ! Morda bi bili govouli 3o, svoja zri leta., da ne bedo odpuščeni s prvim j lošija v prijateljevu zavetrij*! oktobrom, ampak jih vojna uprava pndrzrj J r * j j __-i__„ . t>■, iv mrvi 7»rnn Ni kdo pa ne veruje, da bi Je ose'dfe- privolile v iako eventuvalnost. In v res-niči seže danes govori kakor 3 stvari, pritegneni j .-------i---J.. —; Lri c^ odslužili, so Tekom bosanske ustaje naperjena sta bila da ni seclaj Rusiji _ , , .... T, . v. y oro;:in še nadaln e tri mesece.. Vojni zakon proti Petru karadjordjevieu dva atentata, o--Tako pa ne morejo, kar bi jim Rom ne ostali _ do^Vjnje >0b. posebnih okolnostih*. A sta o -a ponesrečila. dolini. V interes« habsburške monarhije je Q} dvomiti na tem, da neizvršenje naborov j L. -76. napr sil je Karadjordjevid da ne bo emigrantov. Ako pa se misli ® silo- na Ogrskem, oziroma neprihod novincev pod kra j* M lana, naj bi mu dovoli! udeležiti in terorizmom dt»iti giaanje- »a Hrvatskem,, zastavo, bi bila za vojno upravo t»ka >po-; potem bodo imeli dovolj, h.sa sehna okolnost*-, po IfeaterS se bo čistil* opra-; r , _ , , . vičeno za pridržanje pod aastavo onih, ki A^ftlMunl* C ur J o f n lom T« ^nirndpif se srbsko turške vojee, a Milan oa je pro-šn o odklonil. L. poročil se je knez Peter Ka- radjonljevic z najstarejšo hčerjo črnogorskega kneza Nikolaja, ki mu je pa kmalu usarla. Jz tega zakona je imel tri otroke in sieer Heleao, rojeno 1. 1884., Jurija, ro eaep L in Aleksandra, rojenega L 1 ■Jr * Ustanovitelj dinastije Xa-radjordjevieta buknda je v Srbiji ustaja proti tnr-šttemu jarmu in Karadjordje se je v tej ustali se svojo hral>rcstjo in bistrosijo tako odlikoval, da so ga volili vojvodom. Tarki so ee tresli, ako bo slišali le njegovo ime, Biedn' ič <1. 1H13.) pa so ga vendar premagali in j>obegniti je moral iz dežele,. Ko je 1. 1*15. pod vedstvom Miloša Obre»ovica zopet butnila ustaja, prišel je Kara Djordje zopet med srbske ustaše, a Mi".»iš za kesaaje. Vemo, že odslužil: sreja tri leta. Ta dogodek pa so j bP in moji bratje Hrvatje morejo reži: na nji-}*ovi strani novinarji svetovaega glartu,. pošteni in n^szavisni, za Khuena-Hedt?rvarv-a — detektivi! Ti© je dejstvo.!. > -:-- Poiitičiii pregled. V Trsta^ l^i jiiaija 1903.. je iz zavisti ustreliti. V Srbiji vl»daii ao na to Obrenov c'. L. pa so Srbi iz podili iz dežele kneza Mihajla, Miloševega naslednika, in izvolili svoj m knezom Aleksandra Ka- aovinarji žšvo spremlja> brvatako gibanje. ob^ntno zaael tisoče in tiBoče rodbin in bi A evropski novinarji so moeaeji' od policije občutno aarezaVv njihove gospoda rake in v so eijalne interese državljanov. Kajti, neštevilo je-družin, Iti koaaaj pri-; Čakujejo ia štejejo dneve, kdaj se jim sin ■ povrne iz vojakov. Take posledice groze torej prebivalcem; monarhije, ker Be gospodu Szellu ne ie ni J posrečilo, marveč je danes več nego dvom-, Ijivo, da-li se mu sploh posreči zlomiti odpor' ogrske oposicije proti vojni predlogi ter da s tem oniogt 3i, da se nabori na Ogrskem izvrše še o pravem Času. Gospod Sseli ni mogel torej izvršit: prevzete misije. Zato je prišel za monarha trenotek, da zasliši razne parlamentarce, ki imaJo veljavno l>esedo v respek-tivaih parlamentarnih skupinah. Cesar je- včeraj poaval k sebi razne znamenite politične- ličnosti ogrske, med njimi seveda v prvi vrsti g. Szeila samega. To so možje iz raznih strank in ki zastopajo razne nazore. Eni so za paktiranje z opozicijo, drugi zopet za odločno aktivno nastopanje proti istej. Na katero stran pade odločitev ?! Kdo bi mogel vedeti to že danes ? V ogrskih parlamentarnih krogih pričakujejo odločitve vsaj do Četrtkff in sicer v tem smislu, da Szel« odstopi. Mi pa zaključujemo za danes se svojim ceterum cen*eo:- dava'izem je in ostane večen vir zadregam in škodam za mo-; narhijo, pa naj se že mož, ki ie slučajno na ] čelu ogrske vlade, imenuje Szeli, ali Tisza, ali J I 'Szanarv, ali Czakjr, ali Apponr, ali kakor si bodi drugače po — mongolski. Puvalizem je , Rana tM celi- Solcoe brato^jubja- liste ta*;instvene sile, lii ima svoj \zvr*v v sorodstvu krvi, je zmagooo^no prodrlo ti»U> megio,. ki ie nekaj iet sem, na veliko aesročo Cšlo-vaastva, ležala nad razmwjem oied dvema bratskima plemenoma, in ki w je še bolj zgostila po narečnih dogodkih, v Z.igrebu minoLega letar. tudi Srbi v kraljevim soout— stvujejo sodaj z. narodom. Hrvatskim, ki se bori za svobo*k». Iz lieiegagrada. poročtijo. da vai p&metni in patri otični Srlti soglašajo-v sodbi, da narod hrvatski živi pod liiclim. nasiljem ter obsojajo- spjr mei> Hrvati in ter obsojajo- spjr me^ J^ibi, ker vedd, da tu delajo p feu-j i prsti, Ki zavajajo dvoji go radnih tov. Ko to v Srbiji doznali o gibanju Hrvatov in soeeone še o koraku dalmatinakih, poslancev, zaželeli so, da hb to gibanja brati! Vir aapravilo bralki most m-jd hratj ! Vir iz r a d j o r d j e v i c a, Bina K.ara Djordje. kraljevine zagotovlja, da tamošnji Srbi >iso Ta pa se e }»okazal popolnoma nespo- šovinisti ter ia umejo pra-* dob»o, da mc»ajo sobnega in ga je skupščina odstavila ter zo- 8 političnega i x ! -u w t mi > srečo. SpU ^aa pet pozvala na prestol let ^arega Malosa. »sim do Hr^v a y Hrvatih!, . . ^^„fcih ra7mer ki je vladal samo dve leti in kateremu je v (k) ^^ ^ je ^^^ da ^ t(>Hko med 'kr,v na ^ drugič Bledil njegov sin M hajlo, temu Milan Hrvati kolikor med- Srbi mladih ljudi j, ki stal iC-a že'ja je. želeti Elrvat^ki vso-da se v Srbih ^ko- in aicdnjič Aleksander Obrenović. Sedanji kralj Peter Ka radjordj e-v i 6 je torej vnuk Kara Djordje in bi bil tretji vladar nove Srbije, ako bi bila vedno ona na prestolu dinastija Karadjordjevićev. na nestalnosti trgovsko-političnih odnošajev, " dnvalizem ie kriv dogodkom na Hrvatskem, . . t j. i • - i • ■ . uči \ uiiAriii am Mutuu«"'" " ■ ivajo v Prepon z brat,, k, pa ne milijo ^^^ • ^ ^ mrzličnem stanju poli- posledtee!! Ah takih .j«d»j je v v«ke«». odllošajev in na tisti globoki nezado- narodu, tooa treba, da so narodu na čelu ^ . ^^ y raonar okušam prvaki, resni >n »poBODni ! Kojti v J . ... - -u , . i \ , l • ii i. i • i__; nevarnem v sedamih easih rokah hrvatskih in Bridkih prvakov je sloga^ ,, . T t, v- v r J i_ 1 - Iia'nih doc^dkov zn resenje med Hrvati in &rbi. Narod v kraije-; , . , - r \ J sk^ea vprašanja, s katerim vini želi to slogo: , . r „ Iz Kotora iavljajo, da je dne 7. t. m. na večer, povodom svečanosti sv. '-Trojice,, prišlo tam do pojavov pobratimstva m^d Hrvati in Srbi. Za srbsko glasbo je kor^k:&la množica Hrvatov in Srbov, ki so prirejali ovac je žrtvam * banovini. Razkritih* glav so zapeli skupno »Ij^epa naša domovinam »ffože bratimstva« in »Hej Slovani !« Dopisnik iz Kotora trdi, da je zbbžanje Hrvatov in Sr- dogodki na hrvatskem. Khuenovišpijoni v Benetkah. Iz Benetk pišejo v »Jedinstvo« : Razni listi so pisali, da so Kbuenovi špijoni prišli tudi v Benetke, da iščejo tu hrvatske emigrante sosebno pa Marjanovima in Sirovatko bov v Kotoru srčno, iskreno, in še neke druge. A razneslo se je, ali pa je Kriza na Ogrskem. Dnevi bilo morda denuncirano, da je prišlo semkaj stva Szell na dogovore tudi več rodoljubov-i, Hrvatske ^^ se ni formalno podal svoje ostavke, in Primorja, in to je morda tudi dalo povoda, ce9ar(|kem ^voru na Dunaju je sedaj da so pr -šli Khuenovi in tudi madjarski de- ljato pr hajanje, vsprejemanje in odhajanje tektivi. Kes je, da o Binkcštih prihaja semkaj odličnih političnih ličnosti, katerih mnenje mnogo tu cev, in mej tem je vsikdar tudi želi čuti monarh : tisto prihajanje in od- Hrvntov. Letos jih je bilo še več, zato, ker torej, ki je običaj,.o ko se kako j j .- ministemvo pripravlja na o(&iod, izgubivae je tudi mednarodna razstava. Radi tega pa m . ^ ^ jn zgul)ivAa aado Ea izvedenje rečeno, da so došli semkaj na dogovore, kerimigjje katero je bilo prevzsio. aešli bi ee lahko drugje, kjer bi hoteli. Ćujem, j Gospod Szell se je bili ohvwl, da zlom;> a ne bi Vam mogel potrditi, da je bilo tu ; obatrukcijo ogrske opoa^j«. proti vojnieto odov v monarhiji, ki je tem nevarneia v sedanjih časih velikih priprav- t?8teg:a balkan-je tesno ppojena sedanjost, a še v oerazmerno veči meri bo-dočnoet monarhije. minister- so mendu šteti. Danes se more že ministerski krizi na Ogrskem. G. Tržaške vest!. Iij»eiiov»fije v finančni stroki. Cesarje imenoval finančnega svetovalca Friderika Kaderka in finančnega višega inšpektorja Antoo« Tc-masinija višima finančnima sveto/alcema za siužbeno območje finarečnega ravnateljstva v Trstu. Kar J« pr»ve& — je preveč! Pišejo, nao: Na našem ce»tralnem redavstvenem uradu imamo in imajo smolo ! Mi ima^ao sr»olo v tem, .^a moramo na Hleherao potrdilo o ^desetletnem bivanju čakati mesece in aaesece — a!xo ne ealo leta; ono pa inajo »mola v tem, da nimajo zadostaega števila uradnikov in da še oni, ki so, veiszi. ae viajp. slovanskega jezika ! Za dne S. t. m. je bila poklicana na omenjeni urad udova S. F. Prišedša tja jej je rekel neki mladi praktikant: Pridite jutri. Prišla je potem še trikrat in še le včeraj, dne 15. t. m., se jej je posrečilo dobiti potrdilo o 10 letnem bivanju. A to: na slovensko prošnjo — v italijanskem jeziku ! Da ne bo nepotrebnih poizvedovanj, naj povemo, da dotično potrdilo nosi št. 24152/111 1. 1003. Nam samim je že skrajno neliubD, da moramo neprestano drezati, ker smo se na licu mesta prepričali, da je dotičnim uradnikom res težko opravljati toliko razli snih služeb, ali — kar mora biti, pa mora biti : Zopet in zopet zahtevamo od tega urada, naj ukrene potrebno, da se odpravijo ti ne-dostatki. Osobito nam ne gre v glavo, kako morejo na tem uracln na Blovenske uloge izdajati laška potrdila ! Ravno takov državni urad, kak&ršen je redarstveni, ne bi smel v svojem poslovanju hoditi tako v navskrižje z veljavnimi državnimi zakoni ! Ako dr//, vgradi sami predisjaeijo s takimi nelepimi izgledi, Česa nam • je še le pričakovati od uradov, ki so v odvisnosti od vojujočih strank in narodnosti ? ! Iz-pred porotnega sodišča. Danes se je pred porotnim sodiščem vršila kazen&ka. razprava proti 27-letnemu Gvidu Salvatoriju Caraerini, trgovskemu pomočniku (doma iz TrB'ja), radi zločina prevare. Predsednik sodnemu dvoru je bil sod.. svet. Lovrenc Petronio; sodnika Rismondd in Moachč. Državno pravdništvo je zastopal dr. MSnio. Branil je toženca odvetnik dr. Gas3er, Porotni stol je bil sestavljen iz gospodov : Viktorja Dusatti, Jakoba To3oni, Ev-gena Rosada, Josipa Stokel, AUila Sgorbissa, Ludovika Liseh, Leopolda Strekelj, Marcela Riaigari, Frana Kusehak, Karola Cian, Luke tlazze in Teodorija Bortolotti. Zapisnikar je prečital zelo obširno obtožnico, iz. katere posnemamo, da je tožeaec prevaril : tvrdko Boiful v Mareelju za Bvoto 646' frankov, od katere si je bil dal poslati veliko partsj o raila, češ, da je to milo za vojaško upravo v Trstu ! A ko je milo prejel, je je takoj: prodal tretji osebi za svoto 723 K. Balje je prevaril isto- tvrdko za drugo parijo asila v vrednosti 61;o K ; Braoa Kernalić iz Prjedora za cel železniški voz ovsa v vradnosi 1200 K ; tvrdko Carlo della Valle v Trsta za kolo (bioikelj) vredno 280 K, od katere svote je plačal 60 K. V sle d tega mora toženec Gimerini odgovarjati radi aločina, po § 07. in radi prestopka po §; 461. k. z. Tsženec ne taji v glavnom, česar ga dolži obtožnica. On priznava, da si je dal poslat' milo in in oves, in da je oboje prodal, ne da bi dotičnima tvrdkama plačal račun, a to radi tega, ker je denar porabil v druge trgovske špekulacije v nadi, da se njegova frnanse zboljšajo in da. mu bo s tem pozneje ložje plačati. S tem da »i je mislil pomagati do samostalnosti, a nikdar ni mislil na to, da bi kega prevaril. Glede mila se izpričuje s tem, da je bilo isto, ko je je prejel, jako pokvarjeno in da je je mo?ai vsled tega prodati za jako nii-ko ceno. On ne smatra samega sebe za Bleparja> ampal- faliral da je le.. Sieer je pa bil aretovan ravno oni dan, ko ja hotel začeti s poravnavo svojih dolgov. Branitelj je predložil sodnemu dvoru rifiko pismo od tvrdke Boi cul iz Marzelja, v katerem tvrdka sama priznava, da milo ni bilo v popolnoma dobrem stanu. Državnega pravdnika namestnik se je proti vil preči ta nju tega pisma ; rekel je, da danes ni naloga sodnega dvora določati, je-li bilo milo v tem ali onem stanju, marveč mora le določiti, je-li tožonac kriv ali ne ? ! Sodni dvor je odbil braaiAeljev predlog, a branitelj je zahteval, da se lo vzame nu zapisnik. O ovsu pravi tožeatfe, tla je on najprej pisal tvrdki Braća Kemali^f-, vprašaje, da-li ima kaj ovsa na razpolago. Tvrdka mu je odgovorila, da ima na lazpolago ravno en železniški voz ovsa. On je torej piaal tvrdki, uaj mu pošlje oves. Ćai&al je na to, da tvrdka obvest-, da mu oves pošlje, ali daje isti že na potu. Tega obvestila ni dobiL Nekega dne pa gu je jasna železnica obvestila, da je prišel, zanj voz ovsa in da naj pride ponj, ker irugaea mu bo plačati od 10 do 20 K na dan (najemnine za voz). Ker mu je ovid- tako nepričakovano došel, Iin ker ni hot^ plačevati najemnine, m je potrudil, da. oveB prcdaA kar naij prej mogoče. Prodal ga je še isti dan, a z veliko izgubo. Ker torej ni mogel plačati tvrdki poslanega mu ovsa, pisal jej je, naj mu isti takoj pošlje drugi voz ovsa. S tem si je mislil pomagati. Upal je namreč, da drugi voz ovsa dražje proda in da b teto poravna izgubo, ki jo je imel pri prvem vozu ter da mu bo potem mogoče plačati tvrdki oba voza. A tvrdka, mesto da bi mu bila poslaia zahtevani oves, je pisala policiji ter ga dala are-tovati. On ne ematra t3 za prevaro, marveč za dolg. Glede kolesa pravi, da on je vzel pri g. Karlu della Veli kolo pod pog >jem, da plača takoj 50 K na račun, a ostalo da plača v mesečnih obrokih po 20 K. In res je plačal onih 50 K in potem še prvi mesečni obrek ; a ker je bil na to aretovan, ni mogel plače v*ti dalje. Pripoveduje, kako je začel z malim kapitalom samostalno pečati se s trgovino, kako so mu vse njegove špekulacije šle od slabega na slabejše, kako je iz prva vse pošteno in tečno plačeval in le zadnje čase da je zastajal s plačili ! A to ne iz svoje volje in ne po svoji krivdi. Na opazko predsednika, da policija trdi, da je on precej razkošno živel ter da je cele noči popijal po kavarnah, pravi toženec, da to ni nič res; njegovi troski, da bo bili zelo skromni. Ako se mu hoče očitati kak nepotreben trošek, to bi bil jedino ta, da si je vzdrževal ljubico, s katero se je menil že štiri leta in je ž njo imel tudi otroka ter jo je mislil poročiti. A tudi oaa ga ni stala mnog* , kajti ni kaka navadna koketka. — Otrok mu je umrl in imel je ž nj m mnogo treška. Hranitelj je predložil sodnemu ;dvoru več pisem, s katerimi razne tvrdite, katere je toženec zastopal, pričajo, da so bile s Ca meri-nijem vedno zadovoljne in da se nimajo nič pritoževati proti njemu. K a »tor priča je zaslišan jedino le Carlo della Vela. trgovec b kolesi. O a ni povedal nič p' sebno važnega. Predsednik je dal preČitati pisane izjave prevarjen h tvrdk Boiful in Brt«;a KernV. Zatem bo se prečitale razne druge listine, ki so kazale tožen "a v jako ugodni luči. B-anitelj je predlagal, da se zaslišiti še dve priči v pril g tožencu, a namestnik državnega pravdništva ee je protivil temu zaslišanju in sodni dvor je odbil braniteljev predlog. Ob 11. un in tričetrt se je razprava suspendirala za pol ure. (Zvršetek pride.) Razpisane službe. V območju c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu je razpisa-nh več mest carinarskih azistentov v X f. plačilnem razredu. — Primerno opremljene prošnje, zlasti z dokazili o poznanju dežela h jezikov, je predložiti v 4 tednih predsedni-etvu cee. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu. Predsedništvo c. kr. trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu razpisuje mesto glavnega pisarniškega voditelja. Razpis je priobeen v uradnem listu tržaškem samo v italijanskem jeziku! Tudi to je mal žarek, ki oe vetij uje tržaške politične razmere ! Slednjič eo razpisane meBta državno-pravdniških tunkcijonarjev na okrajnih sodiščih v Kanalu, Cervinjanu, Bovcu, Ajdovščini, Kobaridu, Cerknem in Tržiču. Prošnje do 20. julija na državno pravdništvo v Gorici. Ta razpis eo vendar srečno koncepirali v treh jezikih. Ne treba pa praviti, da je slovenski tekst na tretjem — zadnjem mestu. Jelaeieeve razglednice. Času jako primerne so razglednice, ki jih je ravnokar založil g. Jernej Babovec v Ljubljani. Slika na razglednici kaže Jelač <;ev spomenik v Zagrebu, pod spomenikom moža s hrvatskim grbom ter joksjočo ženo, ki upira ebjokane eči k junaku s klicem »Jelač ć — — — — — — !c — Odgovor: »Pogum — — med vami sem in z vami !!« Idealni pomen je diven in s tega stališča priporočamo razglednice naj-topleje, ali izvršba n.kakor ni taka, kakor jo moramo zantevati ravno tedaj, ko hočemo predočati take idejalne pomene. Povsod ne morejo biti. Pod tem naslovom nam pišejo : Vaš cenjeni poročevalec o veselici »Slovanske Čitalnice« pri sv. J t-kobu je vplel v svoje p< ročilo pripomnjo na adreso pevskega društva »Koloc, češ, da isto ni bilo na omenjeni veselici. Zdi se nam, da je hotel gospod dopisnik nekoliko pikniti naše »Kolo«. No, mi emo že vajeni temu in nas kaj tacega ne spravlja iz ravnotežja. Ali toliko moramo že reči, da delovanje »Kola« je toliko vredno, da to društvo ne zaslužuje takega zbadanja z iglami. Vsakemu društva «»aj bo toliko poštene volje za delovanje za povspesevanje narodni stvari, pa bomo skupno vršili veliko narodno delo. Mir, mir in sloga! Tega nam treba. To jači, nasprotno pa le — tlači I Kolaš. Prvi slovenski brusilec t Trsta je začel vrš'ti z včerajšnjim dnem svojo obrt. Bru-silnica se nahaja v ulici Belvedere štev. 25 pri tleh. Ta naš brusilec (Filip Kante) vsprejema vsa dela, spadajoča v njegovo stroko in izvršuje ista z vso točnotsjo. Mi priporočamo vsem našim krogom, naj podpirajo tega našega obrtnika, da si tako ohranimo prvega in edinega slovenskega brusilca v Trstu. Pevsko društvo »Kolo« naznanja vsem svojim gg. pevkam in pevcem, da se bodo i vršile vaje za možki zbor v sredo ob 8. uri zvečer, vaje za mešan zbor pa v nedeljo ob ; 3. uri popoi. Mati, ki je brezsrčno ostavila svoje dete! Pred devetimi leti je bilo, ko je neka Ana Lovšin iz Dolenjevasi na Dolenjskem v tukajšnji bolnišnici porodila nezakonsko dete možkega spola. Prišedši iz bolnišnice je izročila dete soprogi Valentina Spiljaka, bivajo-čega sedaj v ulici Maiolica št. 3, in se je obvezala, da bo plačevala redne mesečne prispevke. Od tedaj je zginola in nikdo je ni videl več. Dete je torej ostalo na ramenih ubozega Spiljaka, a dobri mož je skrbel zanje do dane?, skozi cel.h devet let, da si mu je bilo skrbeti tudi sta lastna dva otročiča ! ! Sedaj pa ne more več. Že .a mu je umrla med tem, on eam pa je brez dela in brez zaslužka, torej v največi bedi. Kaj naj stori z ubego siroto?! Ali ni dolžnost ljudem v Doleujivasi, da Btore kaj? Pravo delo krščanskega usmiljenja bi storil, kdor bi se usmilil te sirote. — Opozarjamo tudi obla3ti na ta slučaj. Dražbe premičnin. V sredo, dne 17. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. oktajnega sodišča za civilne stvari vršile Bledeče dražbe premičnin : ulica .Belvedere 7 in 19, hišna oprava; ulica Torrente 1U, glasivir in h šaa oprava ; ulica Chiozza 7, 16 knjig; ulica S. Maurizio 8, motor na plin ; ulica Pozzo del Mare 1, hišna oprava; ulica Canale 5, platno; ulica Kosario 1, oprema v zalogi in hišna oprava ; Sv. M. M. zgornja 378, 2 konja : v Skednju *i'Jt hišna oprava; ulica del Llovd 14, h:šna oprava ; ulica Lazzaretto vecchio 22 in Riva Pescatori, mizarske klopi in razno. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 17.8, ob 2. uri popoludne 22.05 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758.6. — Danes plima ob —,01 predp. in ob 10 23 pop.; oseka ob 5.36 predpoludne in ob 5" 17 popoludne. i Vesti 12 ostale Primorske ' Bralno drastvo »Mladina« v Križu ipri Sežani) priredi dne 21, junija t. 1. ob 4. uri popoludne svojo veselico z nastopnim vsporedom : 1. Pozdrav predsednika. 2. »S Velebita«, godba. 3. J. Laharnar: »Kadar mlado leto«, mešan zbor. 4. »Slovenski srček«, valjček, godba. 5. S. Gregorčič: »Deklamacija«. 6. »Marta«, mazurka, godba. 7. J. Laharnar : »Le pevaj dekle«, mešan zbor. 8. »Venček slovenskih pesmi«, godba. 9. S. Bartel : »Oj planine«, mešan zbor. 10. »Slavčkova pesem«, godba. 11. »Pol ure oficir«, šaloigra v enem dejanji. 12. Ple«. PodpiBani uijudno vabi na obilno udeležba Odbor. Btojnski okr. glavar. Videl je ta mož ogromno množico zavednega slovenskega ljudstva (med tem tudi istrskih Hrvatov !) in odredil je, da se mora jama obhoditi »in einem Zug«, to je, da se občinstvo ne sms muditi na »plesišču«, kjer navadno ostajajo in se radujejo poaet-niki jame. To prostorno »plesišče« je tudi kaj pripravno za »— demonstracije« ! In teh se je okrajni glavar zbal, akoravno v tem oziru ni bilo nič nameravano na strani udeležnikov slavnosti. Ali toliko navdušenega, zavednega slovenskega občinstva ! To daje žc misliti — v današnjih časih, ko se zopet približujejo slovanska plemena, ko — Slovan gre navdan! Na »plesišču« torej ni kakega sestanka ! I In res, ko so zadnji udeležniki prišli na plesišče, je prišel za njimi okrajni glavar b celo vrsto žandarjev (!) in jih podil (v resnici podil) naprej ter za njimi ra plesišču dal luči v g a s n i t i, tako, da so morali iti naprej, akoravno jih je mnogo bilo, ki bo nameravali iti samo do plesišča, ter tu (kakor navadno) pričakovati druge posetnike, ki so šli v daljnji del jame. Kakor čredo ao nas gonili — po temi. Električna luč je malokje »funkoijomralac, Tu in tam kaka debato o zakonu glede obrtnega nedeljskega počitka. Deževje na Angležkem. LONDON 16. (B) V zadnjih 24 urah je padal neprestano dež na London in južno Anglijo. Cela ozemlja so pod vodo. Tudi ulice in hiše so pod vodo. Železniški obrat je motjen, pridelek na Eenu uničen, v gorovju pada eneg. Dogodki v Srbiji. CETINJE 16. (B.) Proklamacija Petra Karadjordjevića kraljem Srbije je bila od kneza, knežje rogbine in naroda vsprejeta z velikim entuzijazmom. Streljalo ee je iz topov in zvonovi so zvonili. Glasbe bo svirale po ulicah, ki so bile v zastavah in razsvit-ljene. Knez je imel do naroda nagovor, v katerem se je pohvalno spoi-iinjal čednosti in hrabrosti slavnih pradedov Karadjordjevica, a je ob enem obsojal nači.n, po katerem je kra 1 j Aleks ander našel konec svojega življenja. Ministerska kriza na Ogerskem. BUDIMPEŠTA 16. (B.) V današnji seji zbornice j:o3lancev je prijavil m i-nisterski predsednik Szell, da e vlada podala v nedeljo svojo je bilavsprejeta — sveča, za — lastnike jame, za Slovence zadosti ! ! Lani, ko so nemški »SangeBbrii- ^ d e m i s i j o, ki derji« prišli v jamo, je bilo vse drugače; vse o d cesarja. sile trške elektrarne bo porabili gospodje na Ob prihodu v zbornico je bil minister- okrajnem glavarstvu, samo da so se mogli j ski predsednik vsprejet z burnimi ovacijami Nemci ob popolnem svitu objemati in peti od strani večine. Ob napeti pozornosti je po-na — slovenskih tleh: »Deut3chland, Deut- dal sledečo izjavo: Že opetovano S2m ozna-schland iiber Alles«. — Okrajui glavar je čil principijelno stališče svoje politike glede slišal mnogo ostrih izrazov nevolje, a tolažil' odpora, ki ga je uveljavljala opozicija proti nas je, da bo po obhodu jame sestanek na vojni predlogi. Dodal sem, da se da tej po-plesišču dovoljen. Torta, ko smo prišli po litiki le tiko dolgo slediti, dokler mej vsemi skoro dveurnem obhodu (večinoma v temi) činitelji vlada soglasje glede principa in mena plesišče nazaj, je bilo to brez električne tode te politike. razsvetljave; pač pa bo se za nami bleateli Ker ni več tega Bogla3ja v toliki meri, — bajoneti žandarjev, ki so nas kolikor je je potreba za uveljavljanje te po-zdaj zopet gonili iz jame ven ! Nevolja ob- litike, sem podal v nedeljo demisijo, katero činstva je bila taka, da mora okrajni glavar je cesar izvolil vsprejeti. ProBim zbornico, le o sreči govoriti, da se mu ni zgodilo kaj da odgodi seje do sestave novega minister-neprijetnega. Mi imamo hrvatske hedervar- 8tva. (Burno odobravanje na desni.) š?ioe zadosti, pa še naj prenašamo omejitev svobode na lastnih tleh ?! Če je Rechbach in njegova koterija mislila, da se nas sme bagatelizirati, naj si to misel le hitro iz glave izbije. Prvokrat in zadnjikrat je bilo, da Be je z nami Slovenci v postojnski jami, v naši slovenski jami tako postopalo. — S tem po 40.000 K pa vsa ta škandalozna zadeva še ni končana; kajti stvar trških zastopnikov v jamski Že 18. jnnija t. 1. se bo vršilo sreč-kanje XXXV. državne loterije za civilne dobrodelne namene. Ta loterija obsega jako ugodne d..bitne šanse. Glavni dobitek 200.000 K in razven t ga še 18396 znatnih dobitkov (nov), 20.000, 10.000, 5000 Povpraševanje po srečkah je takrat . ' izredno živahno, kar znači jako lepo podporo misiji bo, da zahtevajo od okrajnega glavarja dobrodelne namene državne loterije. korenitega pojasnila«, \ *_ Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. To je res nečuveno, kar nam pripoveduje tu »Slovenski Narod«. Avstrijska birokracija je paČ taka, kakoršnja — je bila vedno ! Oni rojaki naši na Kranjskem, ki so že menili, da smo na Kranjskem že napredovali tako, da bi bila borba, razvnemana po nekdanjem idejalnem narodnem navdušenjem, nekaka anakronistična o3talina iz mi-nolih čaBOV — so dobili temeljito lekcijo in dal jim jo je — ne okrajni glavar Kechbaeh, ampak Koerberjev zistem na Dunaju. Tako je plačilo za vse tisto slovensko — patrijo-\ tieno indignacijo! Nem^i lahko pojo »Heil dir im Siegeskranz«, »Die \Vacht ara Rhein« in »Deutschland, Deuts-ihland iiber Alles« — a vzlic temu, ali pa morda ravno zato so zavarovani pred tem, da bi jih kakov n a-| v a d n i okrajni glavar z orožniki podil po slOTenski postojnski jami ter ugašal za njimi električne luči ! In morrfia iz te okrajnogla-varrtvene gonje!! Će si je ne bomo znali izvajati, potem pa jednostavno nismo vredni dru-' gaČne usode, nego nam jo je namenil Koerberjev večno stari in večno novi avstrijski zistem. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'1 v Trsta X Svoji k svojim! ZALOGA I pohištva dobro poznane ^ toTarne mizarske zadruge y &orici (Solkan) s? vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej $nion Čsntigoj || Trst, Via di Piazza vecchia (Rossrio) št. 1. hiša Marenzi. n m n x n Največja tovarna poiiištva primorste isžcie, Solidaoat zajamčena, kajti iea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbo?j udobne, rca-derni sestav. Konkurenčne cene. W Album pohištev brozplafion. « Vesti iz Kranjske. * Hedervarenje na Kranjskem. »Slovenskemu Narodu« pišejo o nastopnem neču-venem postopanju okrajnega glavarja Rech-LacLa povodom postojnske s avnosti : »V programu sijajno vapele slavnosti razvitja zastav »Čitalnice« in »Sokola« v Po stojni bil je tudi na pol 3. uro popoludne določeni ogled jame. Ta točka pa se je skazila. Jupiter pluvius, katerega smo se bali, nam je bil mil in so je mogel ves vspored izvršiti lepše, nego je bilo pričakovati po vremenu. A da se slavnost vendar skazi, nastopil je drugi »Jupiter«, ki ima moč v podzemeljskih postojnskih regijonah. To je po- Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 16. (B) — Zbornica poslancev. — Nemški naprednjaki, ljudska stranka in Vsenemci od ene — in češki posl. Brez-nowski in tov. od druge strani so uložili interpelaciji radi namišljenega napada delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v 3"*-minu. Črtt ne močne srajte za delavce gld. 1.20. Velika zal< ga *novij za moške obleke na mecer ali tuci za naročbe Da obleke, ki se izgetavi z največjo točnostjo v »lučaju potrebe v 24 urab. V podružnic ▼ ulici Poste nuove t-e zprejemajo izdelovanja oblek co meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek » iazL)h rieanicah in merah za moške in dečke. ^AA« Pri svetem Antonu Padovanskem. ..Kmetijska okolico1' družba za Trst in lsre pomožnega uro dela n:t dan. plača po l radne ure !» 10 predpoludne. dogovoru. VŽIGALICE družbe s>v Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani Jf^L POLOŽI DAZ 0OWU NA ALTA g. —t^^Tcvžigalice ^ sov prid družbi 5v Cirila in Metoda vLJUBLJANI Zaloga v Trstu jopi ima L. CARNAUD O o* ulica Nuova g Prođajalnica rokovic in kravat. A. HUBMAN TBST Corso stv. 19. TliST. Rokovice g^ae?, pive vrste za poepe, 2 gumba po......gld 1.— 3 gumbi po.....gld 1.20 Kokovice iz švedske ali bele kože za prati, 3 gumbi po - . . - . gld 1.20 Rokovice ravno take, za deklice, 2 gumba po.....gld —.80 Rokovice )Z ponarejene keže, 3 gumbi po........gld —.50 i Rokovice glac«5 za gospode (angleške vrste) po ..... gld 1 30 do 1.40 Rokovice priptne angležke po . . gld 1*80 Rokovice r.n Čat-tmke gld 1.10, podčastnike 70 nov?. Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien-* prah za gospe tvrdke Kielhauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NB. Rokov ee se poskušajo ter sprejemajo naročbe po meri. Anton Skerl mehanik Piazza delie Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in pe^je. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijetiteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda jajo Vi*i predmeti tudi na mesečne obroke. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). £ Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, Viumeral, roketov, kva Iratov, v kolarjev .Leo, prsuikov, mi-»alov, brevirjev, rituaiov, diuraov in ueštevilno nabožnih ^ raz;ično fino vezan-.h Knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. J Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, / umetniško tlelo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. y Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mtšane svece I. s in II. \ n-t*\ porioK vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih. v Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del f spadajocih k. bogočastju, izvršij«> we vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. £ popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. ^ Naročitve se izvršijo točno in hitro. J Ob nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta. ) Z odličnim spoštovanjem Anton J. Vogrič. ^ TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM ^Inton Sancin pok. prana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 1!. — TRST. Priporoča velik izbor: srajc belili ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satina, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseli barvah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene ! izdelki za delavce. Jako znižane cene I 6lavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega Iruštva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 Kc ustanovljena od dunajskega bančnega društva n bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenja v *aznovrstnih kombinacijah in proti nizkim, premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez « lravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že-litve ali prehoda v vojake zavarovani zne-tek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Gorso št. 7. Telefon GSP Proda se hiša z dvemi nadstropji in vrtom v bližini mosta. Več poizve se v nasej tiskarni ulica Carintia štv. 1-?. TRGANJE v rokah in nogah preneha vsa- KAŠELJ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- ^ejot^.ue bolezni trpotčevega soka in franco- sluzi antirheuininega prebavljanja pri po^V8*603 čaja. Cena * postni™ mazila. • Vna Steklenici ., - . u . . /^a bo se denar naprej pošlje LeM utienu^ manjkanju teka, končanju, rezav;c» ld ,_40_ Pri . - T«« nii!i navddiliini ^^r , , v - * i j in - poštnino ak.i ^^r in bruhanju grče in prenapeti želodec. reiih bolečinah M-dcnaruaprfj^r zasliženje, naval krvi v glavi, črevesne bolezni ^^^treba nadaljne p°*Ue> ^^^ e • • o o o o zdravi o o • o o o o lr"' ktl' ŽIVOTNI BALZAM L V A T O On čisti kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. Cena omotu 12 etekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničič •?i„ o« afnfod ^ 4 gld. 50 nvč., 8 poštnino, afeo se denar naprej f^jdrn jnnap AS OJJT outni^ojd ofo^ b '»uv aui6JA5! ~ | S! o > p -t-3 .T" nož O č- a> £X) -I tkf) 0 O 3-1 TS ss O «3 S eS -J} cz te CO M CM ><*3 > CO CO o i-1 m O OS O © h a 0 © > 1 >o o _ sj « © a si ® S 2 o "c* žr > o ® a ® i. - M £ 1 ^ -S > o o ^ j 5 c S 53 * — "g^ o = a ff1 « t > g cd —j ~ ^ S oi n ^ rS "" g o sj C N 'o'a M o o O u Ti M d o M H 4> h o d a> O 91 CO 35 — ^ 53 S o .sr © -a »o — o o > s ~' 03 3 >o 2 c8 o >■ n, oo o ^ ~CU o o >■ ac 33 2 "3 -O a> •c? tJO O =3 Jr fl T. © g 13 > o 53 "S £>3 © Tovarna za cementne plošče ANDRU STOLFA Trst. - ulica dell lndustria št. 1. - Trst. ( ementne plošSe umedene od 25 in 33 cm, sestvogalne plašče od 20 in 25 cua /jo K 2.— [lm JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom^ Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-vsako vrstnega o j nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega j in najfinejega. Najfineje testenine po Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne j jak0 nizkih cenah ter moke, žita, ovsa boji nikake konkurence bodisi glede cene ali,* __i* tt» vi. v ,, in otrobi. Kazposilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko kakovosti blaga. Gostilna ALLA BELLA VEDUTA LU ulica Romagna šf. 20 nasproti vojašnici. Zbirališče slovenskih delavcev Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. Izvrstna Minja. — Vse po najnižji! cenah. Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče »Xa zdar !< vsem slov. bratom Gorazd Ivaneic gostilničar. Svoji lt svojim „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovpl&č&ni akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja tm vme rent, zastavnih pisem, prijoiitet, komune:rih obligacij, srečk, delnic-, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovČuje zapale - 1111..... kupone. —- — -- Daje predi^jme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ======= izgubi == Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. "91 Bor—a. naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — dne vzdiga. -..... —" Promet • čeki in nakaznicami.