Ceiovec, petek, H. oktober 1973 . 41 (1&M) NA KOROŠKEM D!VJA FAŠiZEM! H Bazstreiitev partizanskega spomenika na Robežu H Bombni atentat na sedež ZSO v Ceiovcu H Skrunitev partizanskega spomenika v Kotmari vasi H Fizični napad na posamezne zavedne Siovence ^ Za^va/a Povezi cev za izraženo soiidarnosi Nadzorni in Upravni odbor Zveze siovenskih organizacij da na skupni seji dne 8. oktobra 1973 razpravijata o trenutnem poto-iaju na Koroškem. Najostreje sta obsodita napade nemškonacionaHstičnih in neonacističnih sii, kot so ziasti razstreiitev partizanskega spomenika na Robežu, bombni atentat na sedež ZSO v Ceiovcu, skrunitev partizanskega spomenika v Kotmari vasi ter fizični napadi na posamezne zavedne Siovence. V tej zvezi sta skieniia protestno resoiucijo zvezni viadi na Dunaju. Hkrati sta izrekia prisrčno zahvaio vsem organizacijam, ustanovam in posameznikom v Avstriji, Jugosiaviji, itaiiji in drugod, ki so koroškim Siovencem ob teh nevarnih izpadih izraziti soti-darnost ter zagotoviti podporo v nadaijnjem boju za dosego pravic in pogojev, ki bodo jamčiti obstoj in nemoten razvoj sio-venske narodnostne skupnosti na Korškem. Nadaije sta dbora obravnavata razna tekoča vprašanja ter sprejeta skiepe v zvezi z nedeijsko prireditvijo ob 400- in 500-ietnici kmečkih uporov in predvideno demonstracijo Sotidarnost-nega komiteja za pravice koroških Siovencev. To je dosedanja bilanca ietošnje .vroče jeseni* na Koroškem, ki so jo nemški nacionaiisti iin njihov tisk napovedati in s svojim protisloven-skim hujskanjem sistematično pripravljali ž& nekaj tednov oziroma .Odborniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem z ogorčenjem obsojamo gnusni atentat na sedež naše organizacije ter zahtevamo čimprejšnjo izsieditev krivcev ter najstrožjo kazen za dejanske storit-ce in duhovne siie v ozadju. Prej, kakor smo misiiii, se je uresničita v protestni resoiuciji z dne 19. 9. 1973 izražena zaskrbijenost nad razvojem na Koroškem, ker smo že postati priče ne ie ogrožanja varnosti imetja, marveč tudi dejanskega napada na varnost živijenja koroških Siovencev. Temboij smo zato ogorčeni nad ponovnim poskusom, da poiicijske obiasti in obveščevaina sredstva tudi ta očitno na živijenje koroških Siovencev naperjeni atentat poskušajo, že predno so zasiediii storiice, prikazati kot akcijo posameznikov aii spioh samo pobaiinov, ki da baje nikakor niso povezani s posameznimi nemškimi nacionaiističnimi organizacijami. Ob takih dejstvih je pač razumijivo, da koroški Stoven-ci, še posebej z ozirom na svoje tozadevne doigoietne izkušnje, ko varnostni organi niso izsiediii skoraj v nobenem primeru storiicev kaznivih dejanj proti siovenskim ustanovam aii siovenskim posameznikom, resno dvomijo v resnično prizadevanje varnostnih organov, da bi izsiediii dejanske storiice in njihove naredbodajaice aii zvodnike. Toda tudi če bi bite te akcije v resnici ie deio posameznikov, so nujno posiedice doigoietne, hujskaške gonje nemškonacionaiističnih organizacij in njih sorodnega tiska proti iegitimnim pravicam koroških Siovencev in nevarni simptomi neonacizma, ki ne ogroža ie mirno sožitje v dežeii, marveč ves demokratični red v Avstriji. Take akcije zato terjajo odtočne varnostne mesecev. O sadovih nebrzdane šovinistične gonje sta na skupni seji dne 8. oktobra razpravljata tudi Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki sta sklenila poslati zvezni vladi na Dunaju naslednjo ukrepe, da se že v kaii zatre oživ-ijanje fašizma in prepreči nastanek žarišča nemira v sredini Evrope ob stičišču treh narodov in in treh držav. Koroški Siovenci ob tej priiožno-sti odiočno zavračamo tudi vsa te dni izražena sumničenja o naši zvestobi do države in domovine. Ziasti ne dovoijujemo takih napadov in sumničenj s stran) tistih, ki v naj- Odločna zahteva da mora Avstrija preprečiti protisiovenske izpade V zvezi z bombnim atentatom na sedež ZSO v Celovcu so v Beogradu povabili avstrijskega veleposlanika v Jugoslaviji dr. Otta na zvezni sekretariat za zunanje zadeve ter mu izrazili globoko zaskrbljenost jugoslovanske vlade in javnosti. Veleposlaniku so sporočili, da jugoslovanska vlada odločno zahteva, naj avstrijska vlada najbolj energično ukrepa, da bi dokončno preprečili takšne in podobne incidente, ki škodijo dobrim odnosom z Avstrijo, za katere se Jugoslavija zavzema. V Celovcu pa je jugoslovanski generalni konzul Bojan Lubej obiskal deželnega glavarja Simo ter mu prav tako izrazil protest in ogorčenje zaradi atentata na sedež ZSO. Hkrati je izrazil pričakovanje, da bodo avstrijske oblasti v interesu dobrih sosedskih odnosov storilce kmalu izsledile in najstrožje kaznovale. fežj! dobi avstrijske domovine nikakor niso dokazati tiste .domovinske zvestobe", s katero se danes tako radi ponašajo. Nismo biii koroški Siovenci niti niso biti stovenski partizan) tisti, ki so teta 1941 porušiti mejo na Karavankah, ampak so biii to v veiiki mer) tisti, ki so tedaj pozabiti na svojo paroio o .nedeijivi Koroški". Koroški Siovenci smo s svojim zadržanjem in s svojim detom za obnovo v času nacizma izkoriščene in porušene domovine po končani vojni vedno spet dokazati svojo to-jatnost in zvestobo do države. Prav zaradi tega opozarjamo ob ob-tetnici piebiscita državo na njene obveznosti do naše narodnostne skupnosti, ki imajo svojo osnovo ne ie v siovesnih obtjubah pred ptebiscitom in po njem, marveč tudi v mednarodnih pogodbah, kot sta senžermenska pogodba in še prav posebej državna pogodba z dne 15. maja 1955. Odborniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem zato ponovno apeiiramo na zvezno vtado, da končno reši vsa odprta vprašanja naše narodnostne skupnost), ker smo prepričani, da je najboij sigurna meja zadovotjno in enakopravno tjudstvo." Tako zadržanje pristojnih oblasti pa v omenjenih krogih razumejo kot vzpodbudno, morda celo kot poziv, da nadaljujejo s svojim manipuliranjem javnega mnenja v duhu tistih, ki so plebiscit leta 1920 pretunkcionirali v .zmago v nemški noči" in ga od takrat vsako leto znova obhajajo v znamenju Le-mischeve .preobrazbe" oziroma .prevzgoje". V tem duhu so potekale tudi letošnje plebiscitne proslave, za katere so privlekli na Koroško .okrepitve" tudi od drugod — od bivših SS-ovcev iz Zahodne Nemčije preko .veteranov" iz ostale Avstrije in Južne Tirolske tja do hujskača v duhovniški obleki iz Gradiščanske, ki potem celovško cerkev zlorabi za nacionalistično hujskaško zboro- Fodlo hujskanje proti Slovencem in zastrupljanje političnega ozračja v deželi je torej tudi v letošnji jeseni že rodilo svoje sadove. Sadove, ob katerih je povsem upravičena ugotovitev, da na Koroškem vlada fašizem) Ali pa podiranje spomenikov in skrunjenje grobišč protifašističnih borcev morda ni fašizem, kakor bombni atentati na slovenske ustanove očitno niso izraz do zločinskega viška stopnjevanega nacionalizma? Po izjavah predsednika koroške OVP 'in po samozadovoljnem izlivu mazača pri glasilu koroške SPO bi bilo vsekakor misliti, da se letos jeseni na Koroškem prav nič ni zgodilo. Izgleda, da so dinamit in bombe za gotove ljudi v deželi nedolž- vanje. Tu in tam je bilo sicer slišati tudi zagotovila, da si vsi želijo spravo, da hočejo živeti v miru iin medsebojnem razumevanju. Toda takih izjav smo slišati že preveč, ne da bi jim sledila tudi dejanja. Zato je lepim besedam težko verovati, zlasti, če jih govorniki že kar sami postavijo na laž, ko v naslednjem trenutku ponovno hujskajo proti Slovencem in jih blatijo, da hočejo slo-venizirati celo Koroško, da hočejo razbiti nedeljivo deželo, da posiljujejo večinski narod, da postavljajo brezmejne zahteve in podobno. Besede o spravi ne morejo biti iskrene, če so povezane z nizkotnimi podtikavanji, kakor ne morejo biti verodostojne izjave o mirnem sožitju, če jim sledijo nevarne grožnje! Predvsem pa koroški Siovenci te- ne igračke — seveda, dokler so naperjene .samo" proti Slovencem. In takemu mnenju se očitno približuje tudi uradna Koroška: vlada, ki je po razstrelitvi partizanskega spomenika na Robežu vsaj iz zunanjepolitičnih ozi-o" še čutita potrebo protesta, verjetno bombni atentat na sedež slovenskih organizacij v Celovcu smatra za povsem .notranjo" zadevo, zaradi katere se ji ne zdi vredno zgubljati besed. Predvsem pa sodi v ta okvir zadržanje varnostnih oblasti, ki se z naravnost sumljivo vehemenco trudijo, da bi zatajili in prikriti sleherno politično pobarvanost in organizacijsko povezanost zločinske dejavnosti nemškonacionaiističnih in neonacističnih elementov. pim zagotoviiom ne moremo verjeti, dokier v dežeti viadajo razmere, ko se moramo bati za varnost živijenja in imetja. Dinamitske ekspto-zlje in bombe so namreč žeto štab dokaz iskrene voije in pripravijeno-sti večinskega naroda, da širokogrudno uredi svoj odnos do manjšine. Nasprotno dinamitske ekspio-zije in bombe samo dokazujejo, da smo v Avstriji še žeto daieč od take rešitve manjšinskega vprašanja, kakor jo predpisujejo naši držav! mednarodne pogodbe. Zato pa tudi odgovornost za sedanji nevarni razvoj na Koroškem v prvi vrsti nos) viadc, ki že doiga ieta neodgovorno zanemarja svoje mednarodne obveznosti in s tem ustvarja pogoje, v katerih fašizem tahko neovirano in nekaznovano kaže svoj gnusni obraz! protestno reso!ucijo Nacionaiisti hujskajo naprej ! V nedeljo ob 14. uri vsi v Globasnico na proslavo ] 400- in 500-letnice kmečkih puntov ] ! kjer bomo spregovorili tudi k trenutnemu položaju na Koroškem ] 12. oktober 1973 žVtzs? g^F^za^ F^c a^g^^F zFc ^zFrM^^MnFz mzrctFt?^ Čedalje hujše izpade nemških nacionaiMov in neonacistov na Koroškem z gioboko prizadetostjo spremijajo predvsem v Sioveniji in Jugosiaviji, kjer sprejemajo ostre proteste in obsodbe protisiovenskih akcij ter zahtevajo od avstrijskih obiasti ostro kaznovanje vseh storiicev in učinkovite ukrepe zoper nadaijnje pojave neofašistične miseino-sti in aktivnosti na Koroškem. K nedavnemu razvoju na Koroškem so visoki siovenski in jugosiovanski predstavniki zavzeti staiišče tudi na množičnih prireditvah ob koncu minuiega tedna. Tako je o oživljanju neofašističnih pojavov v nekaterih deželah minulo soboto na proslavi 100-letnice celjske Cinkarne govoril sekretar izvršnega biroja predsedstva Zve- ze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, ki je poudaril, da to oživljanje priča o tem, da tudi ta najbolj mračna ideja v zgodovini človeštva ni dokončno mrtva. „Kako naj raz-ioiimo razstreiitev spomenika, ki simboiizira boj partizanov z enotami SS v Robcžu na Koroškem! To je deio fašističnih eiementov, ki ne deiujejo samo zoper siovensko narodnostno manjšino na Koroškem ter ne zastrup-fjajo samo sosedske odnose med Jlugosiavijo in Avstrijo, temveč istočasno pritiskajo na demokratične siie v Avstriji in s tem ustvarjajo piodna tia za oiivijanje fašističnih in rasističnih idej." Skrajni čas je, je naglasil Stane Dolanc, da avstrijska vlada in vse demokratične sile v tej državi dojamejo, da od nacionalne nestrpnosti, šovinistične gonje proti Slovencem, razstreljevanja spomenikov, blatenja slovenskih imen do napada nanje same ni daleč. Jugosiavija se bo v skiadu s svojo poii-fiko zavzeta, da se uveijavi državna pogodba, ki jo je Avstrija podpisaia in s katero je nase prevzeta obveznosti, ki jih je doižna tudi izpoiniti. Jugosiavija ni imeia, nima in ne bo imeia nobenih teritoriainih pretenzij, upravičeno pa se bo in se mora zavzeti za pravice svojih narodnostnih manjšin v drugih državah, pa tudi v Avstriji. Zahtevamo, da našim nacionalnih manjšinam priznajo tiste pravice, ki jih imajo nacionalne manjšine v vseh civiliziranih državah." Prav tako je o dogodkih na Koroškem spregovoril sekretar sekretariata CK Zveze komunistov Slovenije Franc Šetinc, ko je govoril na proslavi krajevnega praznika v Radečah. Odločni obsodbi gonje neonacističnih, reakcionarnih sil proti slovenskemu živ-iju v Avstriji, nasilja, ki ne grozi samo Slovencem na Koroškem, temveč tudi napredku Avstrije sploh, se pridružujemo tudi nekdanji izgnanci in njihovi potomci, je dejal Šetinc. Kdo boij kot on! vedo, kaj pomen! na-si!]e nad s!ovensko besedo, kaj pomeni poniževanje in zaničevanje siovenskih !judi, kaj pomeni, če poskušajo vzeti čioveku ceio pravico misiiti po siovensko. .Ali se Slovencem v Avstriji godi dosti bolje, ko jih tisti, ki se ne bi smeli prikazati iz mišjih lukenj, zmerjajo s Čuši, kot so nekoč naše v Šleziji razglašali za cigane? Razni la-gerfirerji so nekoč govorili našim izgnancem, da nimamo domovine, ker je Spodnja Štajerska nemška. Dandanašnji se v Avstriji, ki se šteje za demokratično, kulturno in še nevtralno povrh, pojavi plošča, posvečena .izgubljenim nemškim mestom', kot so Maribor, Ptuj, Celje in Brežice." Položaj narodnostne skupine v odnosu do večinskega naroda, njegove pravice do enakopravnega življenja, do svoje kulture, do svojega jezika, do svoje zgodovine, to so merila bogastva življenja, kulture in demokracije za celotno družbo, je naglasil Franc Šetinc. „Večinski narod se ne more ponašati z visoko razvito kuituro, z visoko stopnjo demokracije, z bogastvom notranjega živije-nja, če vsega ne priznava tudi narodnostnim manjšinam." .Z vso pravico in z največjim ogorčenjem obsojamo divjaštvo nacionaiistov proti sio-venskemu živiju v Avstriji," je ob koncu poudaril Franc Šetinc. .Uporabiti bomo vso svojo zakonito pravico za zaščito Sioven-cev, njihovih dobrin, svetih simboiov proti- fašističnega odpora in boja za svobodo, vseh ustanov, ki rabijo siovenski skupnosti v Avstriji za njeno ohranitev in nadaijnje živijenje. Še boij bomo povzdigniti gias protesta, pregiušiii bomo ekspiozije na Robežu in v Ceiovcu — siišati nas mora vsa napredna, demokratična svetovna javnost; naš gias bo šege!, če bo treba, do Združenih narodov!" Ogorčenost ob neprestanem ponavljanju in krepitvi teroristične dejavnosti fašističnih elementov v Avstriji so izrazili tudi na protestnem zborovanju v ljubljanskem študentskem naselju, kjer so hkrati obsodili neprizadetost in neodločnost avstrijskih oblasti, od katerih so zahtevali, da onemogočijo dejavnost nosilcem protislovenskih izpadov. Na zborovanju so zahtevali, da jugosiovan-sko predstavništvo v Združenih narodih prikaže najširši svetovni javnosti žgoči pro-biem obstoja siovenske manjšine na Koroškem. Slovensko in jugoslovansko javnost pa so pozvali, da še bolj ostro obsodi fašistično divjanje na Koroškem. Ni mogoče prikriti resnice da na koroškem vlada fašistični teror Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugos!av!je Mi!an Zupan je prejšnji teden na tiskovni konferenci v Beogradu potrdi!, da so bi!i nedavni razgovori podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega sekretariata za zunanje zadeve Miniča z avstrijskim zunanjim ministrom Kirchschidgerjem v New Yorku odkriti in konstruktivni. Deja! je, da so bi!a obravnavana vprašanja, ki se tičejo dvostranskih odnosov in sodetovanja, med drugim tudi vprašanja v zvezi z uveljavijanjem 7. č!ena državne pogodbe. ..Potrjena je bita — kakor je nagtasi! Zupan — normaina iigitimna pravica SFR Jugostavije, da se zanima in zavzema za ureditev državne pogodbe v ceioti in ziasti še 7. čiena, tako kot Jugosiavija tudi zastopa mnenje, da je prava pot do praktične ureditve probiemov, izvirajočih iz te pogodbe, v neposrednih stikih predstavnikov s!o-venske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji." Ko je potem govori! na spiošno o razvoju odnosov med Jugostavijo in Avstrijo, je Zupan izrecno poudari!, da je bistveno, da se potožaj in pravice stovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji uredijo z dosiedno uveijavitvijo državne pogodbe. .Toda incidenti, kot je v zadnjem času porušenje partizanskega spomenika v Robežu a!i napovedano odkritje spomenika nacistom pri Ceiovcu, vzbujajo upravičeno vznemirjenje in zaskrbijenost jugos!ovanske javnosti in otežujejo prizadevanje za ureditev odprtih probiemov v prid dobrim sosedskim odnosom med državama." Jugosiavija pričakuje, je doda! Zupan, da bo avstrijska v!ada v skiadu z obveznostmi iz državne pogodbe in v duhu razgovorov, ki sta jih imeia ministra v New Yorku, ukreniia vse, da bi onemogočita takšne in podobne provokacije neonacističnih sii v Avstriji, naperjene proti razvijanju sodeiovanja obeh držav in miroijubnemu ozračju v tem deiu Evrope. To je vsekakor zeio jasna in nedvoumna izjava o odnosih med Avstrijo in Jugosia-vijo, še posebej pa o vsem tistem, kar te odnose bremeni: namreč neizpoinjene obveznosti Avstrije do siovenske in hrvaške manjšine ter množeče se protisiovenske in proti-jugosiovanske akcije nacionaiističnih in neonacističnih si! na Koroškem, ki jih pristojne obiasti s svojo pasivnostjo in z omaiovaževanjem naravnost vzpodbujajo k nadaijnjim izpadom in ziočinskim atentatom. Kijub temu pa si avstrijski zunanji minister ob povratku iz New Yorka drzne izjaviti, da so se odnosi med Avstrijo in Jugosiavijo bistveno izboijšaii. Aii se gospodu Kirch-schidgerju njegove neresnične in naravnost izzivaine izjave ne zdijo skrajno neverodostojne, če v istem trenutku koroški fašisti segajo po dinamitu in bombah! Zato vprašujemo ministra KirchsschiRgerja: Kdo vam daje pravico, da tako zavajate domačo in mednarodno javnost! Zavedajte se, da ob ziočinskih atentatih, ki se jih posiužujejo na-cionaiisti in neonacisti na Koroškem, tud! še tako iepe fraze avstrijskih poiitikov ne morejo prikriti resnice, da na Koroškem dejansko viada fašistični teror! Z?07M%%, &/ so jo ^vstrijs&I MeoM%-c/sfl oJfrg/Z prej seJežem Zveze s/ofeMs&Z/? org%M/z