p.
H w<«lf»nJ nhn
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1004 N; Chicago Streah JOLIET, ILL.
Ratan Pertace CurMtiri.
The largeet Sloreaiaa
WhUt m the United State« of America.
Inued 9?§f J
Wedaeaday
Sabecriptioa rate:
yearty....$1.20 $2.00 «3 00 Telephone 1048
OF THE ORANI) CARNIOUAN HLOVENIAN CATHOLIC UNIONi
Entered m» Second-Cla>« Matter December 9, 1920,at Ihe Po »t Office «t Joliet, litino,«, Undcr the Act of August 24, 1912
Najreiji »loTen.ki tednik
T Združenih državah.
Izhaja ritka »redo.
Naročnina:
Za CkuM.Mfele........$1.20
Z« aatlaM....... .....<2.00
Za iMMCBHtTO.........$3.00
NASLOV *
■tdaiUn ia apraniilrt Jat
1004 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Telefon; 1048
A00EPTAN0E FOR MAILING AT SPECIAL RATE 0F P0STA0E PR0VIDED FOR IN SECTI0N 1103, ACT 0F OOTOBER 3, 1917, AUTH0RIZED ON MAT 22,1918.
Štev. 17. — No. 17.
JOLIET, ILL., 25. APRILA (APRIL) 1923.
Leto IX.—Volume IX.
PREDNAZNANILO.
Uradno se naznanja v^em članom in članicam društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, K. S. K. J., Joliet, 111., kakor tudi vsem bratskim društvom v Jolietu, Chicagu, So. Chicago, Waukeganu, Aurori, in La Salle, da bode imelo zgoraj omenjeno društvo blagos-lovljenje nove društvene in deželne zaistave, v nedeljo, dne 27. maja 1.1. v cerkvi sv. Jožefa v Jolietu. K tej redki slavnosti že danes vabimo vsa sosedna društva in posamezne rojake, da bi se iste v obilnem številu blagovolili vdeležiti, in s tem povečati našo slav-nosit. Natančni spored bode naznanjen o priliki v "Glasilu" K. S. K. Jednote. Ako morda namerava kako društvo prirediti zgoraj omenjeni dan svojo veselico, se prosi da bi isto preložilo, da bi imela društva in posamezni rojaki večjo priliko se vdeležiti naše redke slavnosti, za kar se že vsem naprej zahvaljujemo.
Pričakujoči obilne vdeležbe od strani domačih in sosednih društev in posameznih rojakov, Vas sobratsko pozdravljamo in Vam kličemo: Na veselo svidenje, dne 27. maja v Jolietu! •
Odbor.
Smrtna kosa.
Kakor se nam iz Chicaga poroča, je olidi dne 20. t. m. na porodu umila gospa Emilija Račič, rojena Kenig, soproga g. Ivo Račič-<a, slušatelja medicinske fakultete na univerzi v Chicagu, in bivšega organi-sta slovenske cerkve sv. Štefana. — Novorojenček še živi, a mati je pa umrla.
Mrs. Emilija Račič, se je še le pred dobrim letom poročila; prej je opravljala službo ljudske učiteljice in sicer je Lila to prva ameriška Slovenka, ki je dosegla to službo v milijonskem mestu Chicago, 111. Njena sestra Ana je u-mrla za jetiko 30. maja leta 1918. za jetiko, stara 23 let.
Tudi pokojna Emilija ni bila pri dobrem zdravju, ker se je s sestro vred prehladila na počitnicah v coloradskih hribih še leta 1917.
Iskreno sožalje hudo prizadetemu možu in vsem sorodnikom pokojnice! Svetila- ji več rja luč.
Zadušil se z orehom.
Sturgeon Bay, Wis., 23. aprila. — Včeraj se je v nekem bližnjem gozdu zadušil 40 letni Frank "VVester s tem, da mu je jedrce oreha zašlo v sapnik. Umrl je še pridno je došla zdravniška pomoč.
Vstrajen plesalec. Plesal 107 ur Dallas, Tex., 23. apr. — R. J Newman, tukajšnji atfet iu vojni veteran je danes zjutraj ob 3:52 končal svoj tekmovalni (maratonski) ples. Plesal je celih 107 ur s samo 15 minuta mi počitka vsako četrto uro. Plesati je pričel minulo sredo Ob 4:45 popoldne. Newrn»n se počuti navzlic tako 'napornemu plesu še zadosti dobro.
USTANOVITEV SHS IZSELJENSKEGA URADA V NEW Y0RKU.
Iz urada jugoslovanskega iz-seljeniškega komisarja v New Yorku, N. Y., smo (prejeli uradno naznanilo, da je ozfiia^ni ur^d pričel te dni poslovati, Pisarna te&a urada je v zvezi z generalkam konzulatom SHS. nahajajočian se na 443 W. 22 St., New York, N. Y.
Namen SHS izseljenskega kcniisarijata je:
1.)	Vzdirževati vsestranske zveze med našimi izšeljeiniški-mi organizacijami v Ameriki in ministrstvom socijalne politike, pa podrejenimi izseljeni-škimi uradi.
2.)	Biti v čim tesnejši zvezi s tajniki izseljeniskih odborov v smislu zakona, par. 3., kakor-tudi z izseljeniakimi oblastmi jugoslovanske dežele.
3.)	Gojili dobre odnošaje z izseljenskimi uradi i/:ii analognimi institucijami držav,*za katere .je izseljeniški poslanec postavljen t. j. za Združene drža-* e iflii Kanado.
4.)	Zasledovati poslovanje koncesij oniranih parobrodnih družb, s katerimi se^vozijo jugoslovanski povratniki, in potovalnih agentur pa bančnih poslovnic, ki imajo zveze z jugoslovanskimi izseljenci, in perijodično obveščati ministrstvo socijalne politike o dogna-nih opažanjih.
5.)	Sodelovati v smislu navodil, dobljqnih od strani ministrstva za socijalno politiko v služibi privatno-upravne zaščite, informacij in generalnega izseljeniškega komisarijata.
6.)	Sodelovati v smislu paragrafa 28. telga zaikona s konzulati Za brezplačen prevoz siromašnih povratnikov, prevzema je njih odpravljanje po obvestilih tukajšnjih konzulatov.
7.)	Sodelovati z ministrstvom pošte in bizojava pri organizaciji denarnega prometa med izseljenci in domovino.
8.)	Zasledovati vse pojave na polju preseljevanja in narodnega gospodarstva, zlasti kolikor se dotilkajo interesov izseljen<|j)V in povratnikov in obveščati ministrstvo za socijalno politiko o opažanjih na tem poltfu kakor tudi o vsem drugam delu.
9.)	Dostavljati ministrstvu socijalne politike prestopke v inozemstvu po paragrafu 34 tega zakona.
Pod prestopkom v inozemstvu je razumeti vsako poškodbo, ki jo utrpe jugoslovanski izseljenci v svojih interesih od strani pooblaščenih parobrodnih družb v tujini.
Nova protiverska odredba sovjetske vlade. Sovjetska vlada je izdala dekret o popolnem uničenju verskega poučevanja mladine. Pouk vere v šolah je bil že leta 1918 prepovedan. Mladina se je pa zato Obirala po zasebnih hišah, kjer se je poučevala v veronauku. Vlada zdaj tudi zasebni verski pouk kategorično zabranjuje in sicer s kaznijo do 10 let ječe. Da so sovjetisti popoBkioma znoreli, je jasno.
JUGOSLOVANSKO MINISTRSTVO ODSTOPILO.
Belgrad, Jugoslavija, 16. a-
prila. — Jugoslovanski kabi-uet, s predsednikom Pašičem na Čelu, je odstopil.
Ministrstvo ni moglo sprejeti pogojev, ki so jih stavili hrvaški republikanski voditelji glede revizije ustave.
Zasedanje parlamenta bo oJgodeno za nedoločen, čas.
Sestavo novega kabineta bo kralj najbrže Pašiču poveril.
Izjava Radiča.
Belgrad, Jugoslavija, 17. a-prila. — Radič, voditelj tako-zvano hrvaške kmečke stranke, koje spor z vlado je dove^ del do odstopa Pašičevega kabineta, je rekel danes, da je njegova sjfranka prijateljica Nem,čije i m Rusije, neozirajfc fce, kakšni,vladi sta na krmilu v teh dveh državah.
Govoril je na velikem zborovanju svojih pristašev v Zagrebu ter canenH, da ni bila Evropa še nikdar v tako zapletenim položaju kot izza konca vojne.
"Italijani so inteligentni, a biez modrosti," je rekel. "Francozi so napihnjeni, ter so že davno izgubili vso svojo pamet. Nemci in Rusi pa sta edina pametna naroda v Evropi. Hrvatje, je dostavil, "bodo držali z Nemci in Rusi do zaelujega tlihljaja."
Voditelj seljaške stranke se zavzema za ustanovitev 'fieod-isne samostojne hrvaške republike v okvirju Jugoslavije. Kralj Aleksander naj bi bil samo (po imenu glavar Združenih Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ameriški senator dospel v Moskvo.
Moskva, 21. apr. — Senator B. K. \Vheeter iz Montane je ela/:ies dospel semkaj s svojo soprogo, kjer ostane deket dni, da prouči sedanje razmere na Ruskem. Na železniški postaji mu sovjetska vlada ni' priredila nobenega posebnega sprejema; pač ga je čakal nek sovjetski zastopnik. Sen. Wheeler bo gost ruske vlade in bo stanoval v neki, od Vlade določeni palači.
Novo krstno ime.
Omaha, Nebr., 23. aprila. — R,ev. Brown, pastor tukajšnje misijonske cerkve je imel včeraj potom raeliofona »vojo nedeljsko pridigo. Pri tej priliki je vprašal poslušalce, kako ime maj ibi dal svoji novorojeni hčerki. Kmalu zatem je prejel od raznih strani številno na&vetov; lsajbolj se mu dopade ime "Radioana", po katerem bo svojo hčerko nazi-val. '
Rusi napovedali boj kapitalizmu.
London, Anglija, 23. aprila. —Na vseruskem kongresu ko munistov v Moskvi je bil spre jet predlog za ojaTtenje rdeče armade; istotaiko se je tsklenilo napovedati neiziprosep. 'boj kapitalizmu po celem svetu med vsemi narodi.	•
SPORI V ITALIJANSKEM KABINETU.
Rim, Italija, 23: aprila. —
Ministrski predsednik Musso-lini je odobril resignacijo članov kabineta, spadajočih k Popularni (katoliški) stranki. Navedeni ministri sb odstopili, ker se ne strinjajo, z načeli fašistov. Te dni se je vršil namreč v Turinu velik kongres protifašistovske st-ianke, kojega so se vdeležili tudi vsi poslanci va ministri, spadajoči h katoliški (popularni) stranki.
iMlijani naveličani fašizma.
Milan, Italija. — Tukaj so baje razkrili »protirevolucijo-narno zaroto, katere namen je bil odvzeti Mussoliniju cbla5' ter odpraviti fašistovsko vlado.
Fašizem, ki se je posluževal približno istih načinov kot a-meiiški Ku Kiux Klan, senlaj ogrožajo komunisti, ki so baje izjavili, da se bodo zanaprej posluževali sličnih metod.
Oblasti izjavljajo, da so tako zaroto razkiile par dni pred obiskom kralja Viktorja Emanuela.
Takrat so fašisti izročili policiji de>et komunistov. Med njimi jih je senle^m priznalo, da so se udeležili protifašistovske zarote.
To priznanje so potrdile ramo fotografije.
Oblasti izjavljajo, da je glavni stan komunistov v Parmi, na domu poslanca Piecelija, enega najbolj radikalnih laških »politikov.
Komunisti so baje hoteli v-piizciiti dne 1. maja splošno narddno demonstracijo pro,ti faštetom.
Slov. Narodni Dom V Clevelandu, 0.
Po dolgem čakanju in napornem delovanju se bo želja elevelandskim rojakom glede SND. vendarle uresničila, kajti položen je že vogelni kamen in z gradbo te narodne stavbe se je že pričelo.
Povodom vlaganja vogelnega kamna se je vršila dne 15. t. m. v sredini ameriške slo-veiVske mestropole (na St. Cla-ir Ave.) velikanska slavnost, koje se je vdeležilo na tisoče in tisoče našega naroda. V paradi je biloizastopanih.122 razr nih - društev z 34 zastavami; svirale so tri godbe. Ves spored se je vršil in končal na zelo veličasten način. Pri tej priliki je Dr. Jakob Seliškar, predsednik slovenske banke v Clevelandu izročil v imenu označene banke dar $500.— za S.N.D.
Načrte za Slovenski Narodni Dom v Clevelandu je naredil rojak Math Staaikovič, ki bo tudi nadziral gradbo te stavbe. Poslopje bo veljalo približno $200.000— ko bo dovršeno, ter bo odgovarjalo v-sem modernim predpisom. Največja slovenska naselbina v Ameriki se bo torej lahko ponašala z n<a j večjim in ^ajlep-šim Narodnim Domom.
POGAJANJA S FRANCIJO.
London, 23. aprila. — V višjih tukajšnjih diplomatskih krogili se zatrjuje, da Anglija napenja vse svoje moči za dosego sporazuma med Nemčijo in Francijo. Angleška vlada toplo priporoča francoskemu min. predsed., da naj sporno zaldevo glede poruhr-:kega vprašanja poravna.
Dosedaj ima Francija z o-kupacijo Poruhrja več škode kot koristi; osobito.se pritožujejo francoski industrijalci, ker ne morejo dobivati zados-i kuriva za razn-e tovarne; azni magnatje nameravajo v: lal tega izposlovati preme inbo pri vladi."
Dalje se semkaj poroča, da bo De Goutte, poveljnik francoske okupacijske armade re-signiral ker ga njegovo vojaštvo v Poruhrju noče več ubogati. V svrho vzelrževaikja dis-.cipliire mu je vlada poslala ve": novih čet.
Berlin, 23. aprila.—Državno-zbornični odsek zunanjih zadev se bo jutri sestal s člani nemškega ka'bineta, kjer se bo u-krepalo o repa raci jski točki. Večina teniškega ljudstva odo->rava načrt Lord Curzona v zadevi pobotanja s Francijo.
PROTI PROFITARSTVU S SLADKORJEM.
Washington, D. C., 20. apr.
—Ker so razni sladkorni baroni zadnji čats ceno sladkorja dvignili, je v svrho odstranitve špekulacije posegla sama vlada vsled odredbe predsednika Ilardinga.
Pomožni generalki i pravdnik Sevmur je .že določil, da naj so napram vsem špekulantom u-vede strogo sodnijsko postopanje ,na podlagi kršitve Slier-manov.ega zakona. Ker so sladkorni baroni zadnje dni podra-I žiti sladkor za en. cent pri funtu, je amerišlko ljudstvo vsled tega vsak teden za $2,000,000 na škodi. Vlada zatrjuje, da novi tarifni zakon ni prav nič povzročil podraženje, ampak da so podraženje izvršili špe-kulantje in profitarji pod krinko sladkornega trusta. Zvezni • pravdnik je že izdal ukaz, da ne sme uewyorška sladkorna in k a vina borza začasno poslovati, ki j« bila pri profitarstvu najbolj agilna.
Amerika prejme zahtevano odškodnino.
Pariz, 23. aprila. — Danes je bi'l poslan pomožnemu zarklad-niškemu tajniku Združenih držav (načrt zaveznikov v zadevi plačila 250 milijonov dolarjev, katere naj bi Nemčija plačala Ameriki za njene okupacijske stroške v Porenju.
2676 letnica ustanovitve Rima.
Rim, 21. aprila. — Danes se je v "večneM" mestu obhajalo na zelo slovesdn, način 2676 letnico ustanovitve Rima. Ministrski predsednik Mussolini je tem povodom proglasil dan 21. aprila za narodni delavski praznik namesto 1. maja.
Suspendan prohibicijski ravnatelj.
Wa3hington, D. C., 23. aprila. — Glavni prohibicijski komisar Havnes je danes uradnim potom suspendal pomož. prohibic. ravnatelja Roscoe Andrews-a v Chicagu, 111. v-I sled nevestnega uradovanja.
Ker je morala nedavno zna-i na Grommes Ulrichova pivovarna vsled pritiska vlade prenehati s poslovanjem, jo bil v to zadevo zapleten tudi ravnatelj Andrews; dovolil je namreč delničarjem, da so si neovirano razdelili za pol mi- • lijona vrednosti raznih likerjev, za kar je baje prejel lepo denarno nagrado?
Nevedni Rusi.
Začetkom meseca marca t. 1. se je v Olivet, Mich. vrnila gdč. Georgia Ely, ki je več mesecev izvrševala misijonska (dobrodeln/a) dela na Rusko-Poljstkem. Zdaj poroča ta A-meričanka, v kake svrhe služijo Rusom iz Amerike poslana živila.
Ko se je gdč. Elv nekoč mudila v nekem zakotnem selu na Rusko-Poljskem, se je čudila pri pogledu na rujavkasto ple-skane (barvane) hiše; barva na s temah je bila Je sveža in prijemljiva. vDa se prepriča, čemu imajo v onem selu vse tako barvane hiše, je vprašala nekega lastnika za pojasnilo.
Priprosti in nevedni seljaki so dobili baš pred kratkem iz Amerike večjo pošiljatev zgoščenega (kondenziranega) mleka v konvah ter kakao. Ker jim je bila ta stvar še nepoznana, so mislili da je to steriska barva. In v resnici so zmešali ono mleko z kaka-om skupaj, ter prebarvali svoje hiše.
Nečloveški oče.
Lorain, Ohio, 23. aprila. —
Policija skrbno išče očeta 12 letnega dečka Josip Czajka, ki je priznal kako kruto je njegov oče ž njim postopal. Vsak dan ga je uklenii v verige takoj, ko se je deček iz šole vrnil domov; včasih je m^ral ostati tako priklenjen od petka do pondeljka zjutraj.
Mrtvorojenega otroka oživeli.
Spring Lake, N. J., 19*apr.—
Zdravtniki tukajšnje Ann May bolnišnice >so danes nekega mrtvega novorojenčka trikrat spravil; z adrenalinom k življenju; adrenalin so mu namreč ubrizgali v srčne mišice; operacijo je izvršil Dr. James F. Ackerman. Če bo otrok še nadalje živel, zdravniki ne poročajo.
Newyorško delavstvo je proti prohibiciji. Albany, N. Y., 23. aprila. —
Tukajšnja zakonodajska zbornica je prejela danes obširno resolucijo organiziranega delavstva države New York za preklic Mulleu-Gagove prohi-bicijske postave.
Dobro delo storiš samemu sebi in dragim, 6e pridobiš kakega novega člana (ico) za K S. K. Jednoto.
| Društvena naznanila in dopisi
i
H
Iz urada tajnika dr. sv. Petra	' Cleveland, Ohio.
in Pavla it 91 Kamion, Pa. I Ne zajnerite mi g. urednik, Ker se nameravam odpove- če vas nadlegujem. Edina dati tajništvu, zato pozivam tolažba pri tem je, da Vas bom vse člaae našega društva, da! od soMaj naprej bolj pogosto
pridejo na prihodnjo sejo, ka tera se vrši kot po navadi, drugo nedeljo v mesecu, to bo 13. maja t. 1.
Člani, pridite za gotovo in si izberite tajnika po vaši volji, da vam bo vodil društvene posle točno in pravilno.
Sobratski pozdrav,
George Kroteč, tajnik
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa. ki so bili na seji dne 8. aprila, da ne bi pozabili, kar se prav rado zgodi; takt> tudi onim, ki niso bili na zadnji seji navzoči in vsem našim članom na potnih listih, da se je zahvalil na svoji uradniški službi brat Josij Winkovič, preidsednik odbora bolesti, iz vzroka, ker ne more tega urada vršiti vsled važnega svojega dela. Na njegovo mesto je_bil izvoljen« na isti seji za predsednika odbora bolesti sobrat Stjepan Ban, 4931 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
Da bo vsem članom znan ta naslov, ki so v bližini društva in na potnih listih, naj si vsakdo ta naslov dobro zapomni io hrani, da bo aiuil kanvse prija vi v slučaju bolezni. .
Jaz sem že večkrat prosil, da se NE javljajte meni; ker jaz limam dosti svojega posla, a drugo mi ni niti drago, in tretjič se predsednik bolesti huduje, da-včemu je on, ker se pri njem bolni lelaiii ne javijo. Mnogokrat sem o'tem že v "Glasilu" pisal in govoril na društveni seji, da naj se člani in članice ravnajo po društvenih pravilih in določbah, da ne bodo imeli nikake sitnosti pri društvu; osobito ker imamo našega predsednika odbora bolesti, imamo predsednico odbora bolesti; imamo naše bolniške ali zdravniške listine; toda to je nekaterim članom v-se zaman. Nekateri pride na sejo in prinese samo svedočbo od zdravnika in zahteva podporo: "Meni morate isto izplačati"; pri tem se pa nikomur ne javi ko je zbolel, niti ko ozdravi. Pri tem pa neka teri člani krivdo name zvrača jo, ko donesejo klebelo glavo na sejo. — Vsled tega prosim predsednika in predsednico odbora bolesti, da naj se ni enega člana(ico) ne sprejme za podporo prej, nego le od onega dne ko se orijavi bolnim in če tudi je zbolel že čez mesec dni prej. Naj se vsi ravnajo po pravilih in društvenih od redbah.
K ^depu še opominjam vse člane in članice^ da naj vsak dobro pregleda naše "Glasi lo", pa bo našel društveno ob javo, da se bo znal po nji ravnati, ne pa kot so na zadnji seji nekateri člani trdili, da nc znajo nič, kako je pri društvu. .— Vprašal sem ga: "Ali »i bil na seji"? Odgovor: "Ne". — "Ali si čital "Glasilo"? Odgovor: N". —Torej res ne moreš ničesar znati!
--Kaj ne, tajnik bi moral
javiti vsakemu članu po poštni dopisnici vsako naznanilo. — Toda bratje in sestre! Tako dalje ne sme več iti. Prihajajte bolj pogosto na seje, da b^ste vele znali in potem bo za vsakega prav.
S sobratskim pozdravom do vseh članov (ic) našega društva in K. S. K. Jednote. -
Math Brosenič, tajnik. . 95—44 St. Pbgh.. Pa.
"badral" kakor pa doslej, ker sem bil izvoljen za "repor-terja", ali za nekakega "poštarja", iz našega mesta za list " Glasilo" K. S. K. Jednote. Treba bo. odsiedaj pa tja, do konvencije prav pogosto pisati, tako, da bodo delegatje in "slavna/ konvetfcija"' že naprej znali, kaj jih čaka. Toda najprvo se Vam klanjam, potem pa pričnem prav od začetka.
Bilo je tamle v postu enkrat, ko so se zbrali zastopniki društev na povabilo g. Žuličevega strica v Knausovi dvorani. Vse velike reči se vršijo ali se pa saj začenjajo v Knausovi dvo rani. In ko so bili zbrani vsi zastopniki elevelandskih dru štev »padajočih k slavni K. S K. J., je vstal "starešina ele velandskega ljudstva", eden izmed gk odbornikov islav tie K. S. K. Jednote, po imenu John Žulič in je zbrane neka ko takole nagovoril: "Dra-;i zastopniki 'društev slavne K S. K. Jednote! Veste, da s< )o čez nekaj mesecev vršila konvencija slavne Kranjske Slovenske Katoliške Jednote Ta konvencija se rima vršiti v lašem mestu." "Patpura",je Ijav Šimnov Janez in "Nove-a Mesta". "Vostepatu li", je nadaljeval slavni predsednik dr. sv. Vida", da kon /cncija stane veliko denarja ii pa truda in dčla." "Pa '•e le, da verna" se je oglasi Fone iz Šeliklera. "Priti mo-anio torej do nekakih prak ičnih načrtov, katere bomo is->eljali s skupnimi moiemi", je adaljeval predsednik. "Pr-a točka je, kje'naj. se vrši ronve^icija!" •— Komaj pa je zgovorjj te besede, je že bilo oliko rok kvišku, kolikor zastopnikov — in, da nepozabim — tudi izastopnic. To vpra-anje je bilo lažje staviti, ka *or pa rešiti.
Pomnite: Tukaj smo, ozir. ;o sedaj štiri naselbine, z dru vi spadajočimi h K. S. K. J.: >t. Clair, Collinwood, West ?ark in pa Newburg. Kje \aj se vrši konvencija? Vse tiri naselbine spadajo' poc leveland. KePpa sta West Jark in Collinwood še bolj no-i naselbini, ali vsaj društva o nova, je bilo kmalo spozna-i, da gre za St. Clair ali pa za \cwburg. v tej vojski >esedami, seveda — se je kar crižalo. St. Clairske boljše )ok>viee so jako vajene debati ati in so razumne in navdušf le za njih okraj. Vsa čast im! Samoumevno pa je, da o "Novomeščani", ko so vi-leli, da gre za res, napeli vse voje.moči. "Vi imate itak >ovsod prednost,". so govorili vojim sosedom iz svetovno :nan<ega Št rita. "Poleg tega >a ste vi že enkrat imeli kon Izničijo prav te organizacije, oustite, .da še mi priidemo na napo!" S takimi in drugimi •ličnimi prošAjami so omečili rca nekaterih mož, tako, da so i, ko je konečno šlo na volitev, pustili konvencijo New-buržanom pod' pogojem, da jim )iii pustijo vse druge slavno-ti. To pa spet nekaterim iz Vovega Mesta ni bilo po volji in so opoVekali, Ida imajo St. Olairčani že itak vso čast, mi pa nič. Vendar konečno je noralo priti do sporazuma in pri* tem je ostalo. Konvencija se vrši v Xe\vburgu, ki je seveda del Clevelanda; glavni sprejem delegatov kakor banket, nagovor preč. g. škofa Schrembsa in drugih velikih
glav, vse to pa dobi St. Clair. Vsetfe je vršilo v prijaznem debatiranju in vsi so bili mnenja, da hočejo na dan sprejema in tekom konvencije sploh, pokazati delegatom in delega-injam, tak "good tirne", kakor ga še nikjer niso imeli. To bo tridesetletnica največjo in najboljše in najmočnejše slovenske katol. organizacije na svetu. Konvencija ,se prične 20. avgusta. Vsa ta sprejemna slavnost pa se vrši v nedeljo 19. avgusta. Pa ne le samo Cleveladska društva bodo zastopana, ampak korporativne vdeležbe se pričakuje tudi iz Loraina, Bridgeporta, Young-stowna in še drugih bližnjih mest. Pittsburg pa ni tako daleč, da bi naši ondotni brat je ne mogli priti semkaj!! To bo tak dan, da ga za ame riške Sloveftce še ni bilo. Pa več o tem drugikrat. Za da nes pozdrav vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote.
S poklonom Vaš,
Reporter
etos začetkom t m. v naši sredini Rev.Dr.Srečko Zamjen-a, Salezijanca iz Ljubljani, ki
Cauonsburg, Pa.
Novic je v naši naselbini vse polno, ki vem, da bodo gotovo marsikaterega zanimale zlasti one, ki so že kedaj tukaj žive .i, a so se preselili v druge kraje.
Delati se je pri nas začelo z lekako mrzlično naglico; vprašanje pa nastane: koliko ča sa bo tako trajalo?
Da imamo tukaj več podpor :iih društev mi ni treba še posebej povdarjati. Poleg vse teh so pa zadnje čase Slovenji ustanovili cel« neki German (nemški) Benefit Societv; pa pravijo, da naš svet ne napre-luje!f
Tu imamo slovenske trgovce, zadružno prodajalno, keg .jtšče in: (biljardiuco; slovenj keg« brivca, mizarje in tesarje kovače barvarje (pleskarje) aiesarje, mlekarje in slovenskega mirovnega sodnika. (Po-icajev nič? ali gostiln? Op stavca.) Imamo tudi kotlar-je; pa Ida me ne boste g. ured-iik napačno razumeli, vam moram povedatj, da imamo tukaj one vrste kotle, kjer se juha onim gospodom, ki imajo "rivčke". Dalje imamo do-lialčlega mojstra, ki črevlje 'fiksa" in popravlja in nič manj kot en ducat krojačnic.
Dalje imamo tudi pečtarje .nlade in stare. Ako hoče Va tvomarjeva Špela pri nas poskusiti svojo srečo, naj stopi ia noge. Do Pitsb»rgha naj v :ame karto; pot eni naj nam .clofomira, da jo bo šel eden •akat s krasno kočijo (dvokol-tico, ali "šajtrgo").
Hiše so kupili: John Cesnik (Zagorc), Adolf Kini, Frank Midofar1; Frank Mai-tinčič jc vupil kar dve hiši ne enkrat, 3>ank Mikec si prideluje k lii-;i novo prodajalno; Frank vaušek si gradi 6 sobno hišo z opeke, Lovrenc Jereb si je jgradil krasno "bungaknv' lišo. — Ant. Hrast si ravnokar popravlja hišo.
M. Žagarjeva družina se je jomnožila; štorklja jim je pri lesla krepko hčerko.— Nick •Novak leži bolan že dalj časa; strank Recelj se je preseli ired par meseci' v Milvvaukee, Wis., a se jo že vrnil nazaj, iravi: "Canonsbugh, for me!' fa, pa še nekaj: Predsednik-na. sega društva Anton Bevc ml. )o Stopil 26. t. m. v zakonski iarem z gdč. Marv; njenega Priimka pa žal ne vem. Želim ;bema mnogo sreče v novem ^tanu!
Še# marsikaj bi lahko tu navedel, pa naj te vrstice za en-erat zadostujejo;
S pozdravom
J. A. J
Canonsburg, Pa. Kakor nas je že po navadi vsako leto obiskal kak sloven ski duhovnik, tako smo imeli
vakor znano pobira v Ameriki »Opeka pil sijajno zmagal za
Waukegan, 111. Pri zadnjih mestnih volitvah 17. it. m. je naš rojak Fr,
milodare za Mladinske domove. Semkaj je prišel 7. aprila ter ostal med nami tri dni, da nam je dal priliko opraviti svojo velikonočno dolžnost. Ob enem je imel jako izpod-budne pridige in druge pobožnosti, za kar se" mu za Vse iz srca zahvaljujemo.
V nedeljo (8. t. m.) popoldne je pa Rev. Srečko Zatnjen priredil v dvorani dr. P. J. na Alexander Plače zanimivo in dolgo predavanje o razmerah v starem kraju pred vojno, med vojno in po vojni. Shod je bil še prav dobro obiskan v-kljubHemu, da se ni o njem pravočasno obvestilo. Kakor še vsakikrat, tako tudi sedaj se je naš narod pokazal, da je usmiljenega in darežljivega srca do, ubogih, omilovanja vrednih sirot. Ob sklepu se je predavatelj prisrčno navzočim zahvalil za nabrane darove. Ljubi Bog Vam plačaj in totero povrni, kar ste dobrega storili za uboge sirote!
John Pelhan.
mestnega blagajnika v North Chicagu; ravno tako je bil ponovno izvoljen v prvi vardi za mestnega svetovalca rojak Fr. Svete; sedaj imajo Slovenci v North Chicagu tri zastopnike v mostnem uradu: dva alder-mana in blagajnika, kar je gotovo čast tudi za mašo naselbino.	,
V Waukeganu je bil izvoljen za župana bankir Theodor Durst, za mestne komisarje: Jul Balz, Rob. Poarsall, Nick Keller in Louis Jaeger.
Takozvani "Daylight Sav-ings itime' se prične pri nas dne 29. aprila. Slovenski dramatični klub priredi 13. maja igro Krivoprisežnik;. dne 27. maja priredi dr. Jilar. Pomag igro s plesom; Kegljarska zveza slov. društev priredi piknik ob rokiDesplaines kakor hitro bo ugodno vreme; na tem pikniku se bodo keg-ljavcem razdelilo prisojene nagrade.
S j>ozdravom	M. I.
Chicago, 111.
Slovenska Trgovska Zveza priredi veliko dobrodelno veselico v nedeljo, dne 13. maja, 1923., v Narodni dvorani, Ra cine Ave., in 18. cesta. Eventu-elni dobiček se porabi za slovenske reveže v Chicagu. Vstopnice so samo po 25c, in se dobijo pri slovenskil\in nekaterih hrvatskih trgovcih vN Cbi-•agu. Program se »objavi pri-hodaiji}?.	Odbor.
. North Chicago, 111.
Kakor že navadno, se bijejo vroče bitke pri vsakih županskih volitvar, tako smo imeli tudi pri nas vroče boje, povo-iom zadnjih mestnih volitev, Slovenci smo imeli dva kandidata na volilni listi, katera
Shore Bualding & Loan Asso-ciation svojo letno sejo, pri kateri se ibode poročalo o celoletnem poslovanju, in izvoliti bode treba 3 ravnatelje, ker je njih termin potekel.
Ker je dolžnost vsakega delničarja, da se vdeleži te seje, radi toga bi bilo želeti, da bi se vsi vdeležili, da bi slišali poročilo, katero bodo podimo, in, da bi potem šli vsi na delo za pridobivanje novih delni čarjev. Ako bodemo vsi delali, bode uspeh tem lepši. Dose-daj smo lepo napredovali in upati je, da bodemo v bodoče se lepše. Prvo soboto maja meseca bode društvo izdalo 9. serijo delnic; pri tej priložnosti se lx*le zopet nudila ugod-. ,na prilika vsem onim, kateri niso še delničarji, da pristopijo v to, čez vse prekoristno društvo. Rojaki! Zapomnite si, da to društvo jo edina podlaga za dosego vašega lastnega doma. Ravno tako nudi najbolj ugodno priložnost za hranjevanje. Tukaj se vlaga mala vsota, iz katere raste po ma!lem naprej in človek tako lahko pogreši malo vsoto, katero vplačuje tedensko v to društvo.
Radi tega še enkrat apeliram na vse tukajšnje rojake in rojakinje* /posebno apeliram na mladino, da se potrudi, ter pristopi prvo soboto maja v to društvo, ter si nabavi delnic več ko mogoče. *
Smelo trdim, da se ne bode
Rocksprings, "VVyo.
Bolj malo se oglaša in naše zapadne slovenske naselbine, v našem priljubljenem "Glasilu", pa še takrat le bolj s slabimi novicami. Res, letošnje leto,smrt ne prizanaša, z-lasti ne pri Slovencih.
Dne 29. marca nas je za vedno zapustila naša sosestra Marija Ramovš. Morala se je podvreči težki operaciji, kateri je podlegla. Bila je članica dr. sv. Srca Marije št. 86, K. S. K. J. -^koro 18 let, ter je bila ena iz-ned« valanoviteljic našega društva.
Pokojna sosestra je pripadala tudi k dr. sv. Alojzija J S. K. Jednote. Pogreb se je vrni 2. aprila ob 8. uri zjutraj s sv. mašo. Članstvo obeh dru-Hev se je v obilnem številu v-' ieležilo pogreba ter jo spremilo na zadnji poti. Oba društ-,a sta položila vence na njeno ;rsto kot zadnji pozdrav so--estri.
Prerano umrla je bila roje-ii v Poljanah nad Škofjo Lo-u>, stara 42 let. Zapušča žalujočega soproga in pet otrok, v starosti o l 3 do 17 le. V llo-nedale, Idaho zapušča sestro Mrs. John Jesenko. Poleg teh še nekaj daljnih sorodnikov.
Komaj par —dni zatem smo sopet ičuli vest, da je v družini lašega rojaka Frank Cukale iinrl desetletni sin Jožef, on e bil član mladinskega oddelka št. 86 K. S. K. Jednote.
Pogreb se je vršil dne 9. ap-ila ob 9. uri zjutraj s sv. maso. Članice našega društva so mu s prostovoljni doneski ireskrbMe lep venec z napisom: "Zadnji pozdrav od čla-iov mladinskega oddelka." '
Najleipšsj, hvala vsem, ki so vdeležili pobrega obeh naših članov. Hvala našim sest-•am za njih naklonjenost, ker de s tem pokazale Vašo soses-trsko ljubezen; preostalim o-beh družbam pa naše sožalje.
Tukaj imamo zgled ,kako je potrebno, da je človek zavarovan pri naših podpornih društvih. ker pride nesreča ko jo lajmanj pričakujemo.
Pozdrav vsem članom in Danicam K. S. IC. Jeelnote.
Theresa Potochnik
tajnica dr. st. 86.
sta bila tudi z veliko večino izvoljena, kar je čast za nas | nobeden kesal, kateri bode po-Slovence. Izvoljena sta Frank gtad delničar tega društva. M. Opeka (sin Frank Opeka	J0hn Zalar, tajnik.
predsednika nadzornega odbo-	_
ra K. S. K. J.) fi mestnega i izlet v Jugoslavijo pod oseb-blagajnika, ter FM\k Svete jej njm vodstvom na "Beren-bil ponovno izvoljen za alder-i	gariji."
mana v prvi vardi. Pri lanskih r Eden izmed največjih prek-volitvah je bil izvoljen tuTli atlantskih izletov tekoče sezo-Slovenec Frank Arhar alder- ne bo dne 5. junija na "Beren-man v prvem okraju. Dosedaj gariji" v Jugoslavijo. Marsi-smo imeli dva rojaka v mest- j kako novb stvar se bo uvedlo, nem zastopstvu, letos bodemo da bo ta vožnja bolj popular-
imeli že Iri. Torej se lahko vz ttga sklopa, da Slovenci v N. Chicagu dobro napredujemo, panajfsibode na društvenem, političnem ali kulturnem po-Ijn..
V sob<vto večer 28. aprila bode imelo , društvo "North
na, Mr. G. A. Hachette potniški agent Cunard družbe za okraj Chicago bo to potovanje osebno vodil da nadzoruje premestitev vse prtljage na v-lake v Cherbourgu. On bo i-mel tudi v oskrbi vse zadeve glede carine.
Naznanilo in zahvala.
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem in zJiiancem, da je dne 28. marca v Ctflvary bolnišnici (Bronx) v New Yorku po večmesečni mučni bolezni umrla moja iskreno ljubljena žena in naša -nepozabna mati
MARIJA STARIN, rojena Sršen.
Pokojnica je bila doma iz Mengša, na Kranjskem. Tukaj v Ameriki zapušča m u tolaži ji vega soproga Ignaca in sedem otrok (štiri sinove in tri hčere): Artliur, Frank, John, Peter, Framces, Terezija in Marija.
Pokojnica je dala svojo najmlajšo hčerko Marijo redovnicam sv. Rešnjega Telesa, kjer je sedaj sestra Frančiška Marija.
Pokojnica je imela namen posvetiti tudi enega izmed svojih sinov (najmlajšega Petra) duhovskemu stanu. Dotičnik se nahaja že tretje leto v St, Man*'s Col-lege, North East, Pa. v saonostanu redemptoristov.
Ker je imela pokojnica nekje v Pennsylvaniji svojega brata Jerneja Seršen, o katerem se že ni čulo več let, naj mu te vrstice služi j > v naznanilo smrti njegove sestre.
Pokojnica je spadala več let k društvu sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. Brooklyn, N. Y.
Pogreb se je vršil s slovesno sv. mašo zadušnico dne 2. aprila 1923; pokopana je pa na pokopališču sv. Janeza v Brooklyin.u.
.Tem potom izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem za številne izraze sočutja, za rmiogobrojne darovane vence in za veliko vdeleelbo pri pogrebu.
Predrago in nepozabno pokojnico priporočamo vsem v molitev in blag spomin. Naj v miru počiva!
" Sftmvajte sladko, b'!aga mati, zdaj od truda težkega, za vse muke, opomine zlate v Bog naj Vam plačilo da!
Žalujoči soprog in otroci.
579—59 St., Brooklyn, N. Y.
J. M. Trunk:
"V delavnico sem Tvojo zrl../'
(Nadaljevanje.) II.
POGLED NA NEBO.
"Rimska cesta". Novi svetovi. Kvišku oči!
Svetla cesta je razpeta erez neskončni nebni zid; tam se voai ičkst Očeta, vodi pote zvezdnih rid!
Nebo hrani še <lruga čuda. V jasiiiih nočeh se radi ozirajo na svetel trak, ki je tu ožji, tam širši. Razpet je čez ves nebni -svod, da sega od enega konca do drugega. Ze .s prostim očesom zapazimo, da je mestoma zvezda .tik zvezde. Tuintam na tem pasu posameznih zvezd sploh ne moremo več razločevati; nakopičene so v pravih kopali. Vsakdo pozna to prikazen. To je "Rimska cesta". Res pravcata cesta, tlakami s samimi zvezdami Tu je svetlejši prostor, tam zopet temnejši, kakor bi bil votel. Mestoma so zvezde raz vrščene kakor veje pri drevesu. Na svetlejših mestih zapazimo neštevilno mičnih zvezdic, na temnejših tudi z daljnogledom posameznih ne moremo več razločevati; preveč gosto so druga poleg druge, tla se nam zdi, kakor bi bile tam same svetle megle.
Zvezdogled Hersliell trdi, da so vse te zvezde nakopičine v eliptični podobi. Tvorijo poseben sestav, čigar ud je tudi naše osolnčjei Ker stojim«; mi nekako v središču eliptič liega poslopja, se nam kaže v sedanji po*dobi. Na širših straneh je zvezda pri zvezdi, ob straneh pa so zvezde druga od druge bolj oddaljene.
"Rimska cesta" je torej poseben sestav, a nikakor ni e-dini tak sestav v vsemiru. Pre stopimo na drug tak sestav, iiT vsa "Rimska cesta" se nam prikaže le kot meglina, kakor šilih so zapazili v vsemiru ž( na tisoče. Na zvezdami v Cambri'dge, Mass., so v najnovejši dobi (1. 1922) zračunali da so znane "Magelanove megle' * od nas oddaljene 110 tisoč "luičnih let" ali 6G0 kvad riljonov milj. Premer tega sestava znaša 15 tisiČ "luenib let". Takih meglenic so odkrili nad 2000.
Duh človeški obmoguje, če se poda v te daljave. Kaj je zemlja, kaj ves naš solnčni sestav v morju brezštevilnih »vetov. Goli prah, majhna kapljica. Lahko se ta prah razprši, odleti ta kapljica, in v vsemiru se to komaj zapazi. Človek, zastrmi in občuduj' Pisatelj Lantlriot prav$: "S prerokom Vam kličem: Kviš-. ku oči! Odkod vse to? Kdo je ustvaril ognjeno solnce, kdo svetlo ponočno lu)č, kdo neštete zvezde, ki krožijo nad'nam" po neizmernih prostorih! Ka ko izgine zemlja, če se ozre£ na nebo! Kamorkoli se oz-reš, povsod se ti odpirajo novi prostori. Svet je pri svetu, ne moreš več šteti, niti preračunavati, duh omaga, ker ne obseže neilzmernosti. Svet strah ti mora prešiniti dušo. Bog sam se ti bliža--".
Število in vrste zvezd. Pisan
zakon. Podoba neskončnosti. Dela božja. Višji pomen zvezd.
Zvezda zvezdi je soseda, njih za nas števila ni.
Jani i k
"Ozri se nebo in preštej zvezde, če moreš!" Tako je govoril Bog očaku Abrahamu. Očak tega ni mogel storiti in niti najmodrejši zvezdogled ne more izvršiti ukaza božjega ter prešteti vse zvezde na nebu. Kako tudi ?
Niso vse zvezde enako velike, ali enako svetle. To opa-,
ziš s prostim očesom. Nekatere so' izelo svetle in se prikažejo ,takoj po solnčnem zatonu ; druge so nekako manjše in se zapnejo lesketati šele v temni noči. Mnogo zvezd moremo videti sploh le z močnimi daljnogledi. Ta razlika je le bolj u&videzna. Motiš se, ako misliš, da so večje zvezde nam bolj blizu. Razlika y velikosti je odvisna od tega, kako luč zvezlle na oko vpliva. Na podlagi tega vtisa razločujemo zvezde prve, druge velikosti S prostim očesom se ne vidijo zvezde do šeste, z daljnogledom do šestnajste velikosti, a tudi še onkraj te meje opazimo predmete, ki so gotovo zve-ade, pa tako nakopičene, da tudi z najboljšimi daljnogledi :ie moremo več razločevati,
Jaisno je torej, da števila zvezd ne moremo določiti. Zalo so ljuldje že odnekdaj kaza i na zvezde, ako so hoteli pokazati na nekaj, česar ne rao-temo prešteti. * "Oko", pravi o. "Secclii", se zmede, ko oreŠteva, in ako se hoče števi-'o zvezd izreči v gotovih Štefkah, te številke niso resr.io-le, ker se takoj prepričamo, la nismo mogli natančno šte i. Enako je tudi, ako lioče-no zvezde šteti Sf pomočjo da-jnogledom". Zato veli^Bi >am Abrahamu: '4 Preštej, iko moreš!"
Bistro oko človeško našteje la polnočnem nebu nad 5,000 '.vezd, s pomočjo daljnogleda »a so jih našteli na — milijo-le. Samo na Rimski cesti je iad 18 miljonov zvezd, vseli , k upaj morda nad 20 miljo-iov. To število pa ni popol-<o, kajti v neposrednih globo-'"inah in visočinah, jih duh človečki ne more 'niiti zapopas-i, blišče se neštevilne zvezde, d se nam zdijo radi goros.tas-le daljave le svetle megle. Ve-lno in vedr.o najdejo in zapa ;ijo nove zvezde. Avgusta 1 1898. je zvezdogled Witt na ivezdarni v Berolinu s pomočjo fotografičnega aparata na-el premičnico Eros, ki je iz ned vseh nam najbližja. Me-eca svečana 1. 1901 so našli v ;vezdju Perzej novo zvezdo in jo imenovali Nova.
Neveščemu opazovalcu se idi, če pogleda med zvezde, da ned njimi ni nobenega reda. A je le navidezno tako, kajti ned zvezdami so uveljavljeni akoni, da jih vsi časi ne morejo zrušiti. Kdo vzdržuje lišče, odkoder se red vzdržuje? Ali ima vsaka zvezda v ,-ebi moč, da vpliva na druge er jih drži v določenih tirih? Tudi zvezdogledi nam morejo o tem le malokaj povedati. V-n pa zatrjujejo, da povsod /lada vsemogočna in modra roka Stvamikova.
Povrnimo se k nam samemu. Ivako majhen je človek proti irezmejnim prostorom neba in primeri-z neštevilnimi svetovi! "Gospod, kaj je človek, ia se ga spominjaš, on zem-jan?" kliče psalmist. Pa Človek je majhen le na videz, kati psalmist takoj pristavi: •'In vendar si ga le malo ponižal pod angele". Stvarnik je podelil človeku duha, ki hitreje ko luč premeri nezmerne lebne prostore, zapopade velikanski naleti, krasen red, obse-že vsemi r in vse kar hrani, človek umeva svet, svet njega le. Človek spozna, da miljo-ni svetov, ki se mu zdijo ko rosne kapljice brez reda posejani na nebo, krožijo po strogo dojočenih tirih, da vlada med '.njimi zakon, red. Zvezde, svetle zvezde so črke, ognjena pisava na r.iebnem svodu. Človek pozna te črke, more či-tati pisavo. Majhen je člo vek, pa prekaša Vse svetove.
Tolmačimo zvezde nekolike tudi v višjem pomenu.
Sveti očetje vidijo v zvezdah podobo izvoljenih. Bog sam primerja z množino zvezd,
potomce, katere je obljubil A-brahamu: "In Gospod ga je peljal na proeto ter mu dejal: Poglej na nebo in razštej zvezde, če jih moreš. Toliko bo tvojega zaroda, (1. Mojz. 15, 5). Pri preroku Danielu govori Gospod: "Kakor zvezde se bodo svetili na vekomaj oni, kateri jih veliko poučujejo o pravičnosti." (Dan. 12,13). Na nepopolnosti, ki se najde celo na dušah pravilnih, merijo besede Jobove: "Zvezde niso či-ate pred očmi božjimi". (Job 35, 3).
Paga!ji so skazovali * zvezdam ponekod bcaje časti. Zelo je razširjeno mnenje, da bi bila usoda posameznikov, kakor celih narodov pod vplivom raznih zvezki. Krščanstvo taka mnenja pobija kot zgrešena. Tudi zvezde repa-tice, ki se prilično prikazujejo s svojim čudovitim žarom pa nebu, so veljale kot oznanje-valke posebnih šib božjih za človeške hudobije. ' Ni tako. Pred solncem je pač veliko gorja; neprestano se usipljrf na rod človeški. Vsaka repati-ca, naj se prikaže kadarkoli hoče, najde med zemljani bolesti brezštevilno, a ropat ica teh bolesti ne povzročil je, niti ni kaka Šiba božja. Modri Sirah pravi: "Lepota neba je svetloba zvezd" (Sirah, 43, 10). Če kdo tudi še ni ničesar čul o čudežih, ki nam jih odkrivajo zvezd* gledi, mora biti prevzet od čudovite svetlobe ponočnega .nfeba ,* ki vpliva Jia srce tudi pri prostega, človeka. Pesnik hoče ovenčati svojo majko Slavo. Za venec naj bi mu služili prekrasni biseri neba. Zato jim kliče:
• * •
Dol stopite jasni sveti kar najlepše vas planili, dajte v venec se poviti, kot ga svet še videl ni.
i
Z vencem tem ovijem glavo devi, ki sem zanjo vnet, z vencem tem ovenčam Slavo, njo, najlepšo vseh deklet!
Simon Gregorčič.
Vedni mir, kakor ga zre o-aO človeško med zvezdami, mu 'buja hrepenenje vpo enako -talnem miru, po katerem tako Irhti nemirno njegovo srce. Zato poprašuje luno:
Limica, povedi draga, ali je le pri zvezdah mir?
Pogled na nebo, kjer blišči svetlih zvezd neštevilnih broj, pominja v bolestih zdihujoče-človeka na ono nebo, kjer bo Bog obrisal vse solze, 'Kjer smrti ne b0 .več,' ne žalovanja, ne kričanja in truda ne bo več, kajti prvo je prešlo". Prav ima pesnik, ko nas spodbuja, naj pogostoma obračamo svoj pogled na nebo.
Tjakaj gori se ozrimo, kjer svetov ne zmer' oko; jarma žulje pretrpimo, tam verige se razpno.
Tam kraljuje Oče mili, vidi, šteje nam solze; Z njim se bomo veselili, ker nam poka tu srce!
(Dalje sledi.)
Najboljše Cigarete
mol
;oTlČEk
kozdRAVJI
oskrba materinstva
i	x in
[OTROŠKEGA ZDRAVJA,
Nlto.
ibmopri-
vUm ia pooia« TMti, Id to valika rr« fanti
OArka m kranlUr do-jaatlujr j« r,fa,n. po. men« uni dom ia m mnd vobia. Zato m mm idi rredno priaa-iati poljudna ia podrob> aa pojataila o tea pred* arta.
ČLANEK X.
Kaj jc poslajeno kondensirano mleko?
Sve«e čisto polno smetane surovo mleko od zdravih krav je mleko iz katerega se izdeluje Eagle Brand Mleko. Krave sp zdravniško preiskano. Konsideranja tovarne se nahajajo v bližini naših mlekarn, kar pomaga, da dobimo vedno sveže mleko.
Iz vsake konve čistega surovega mleka pripeljanega v naše izdeloval-nice se takoj vzame pokušnja in se takoj preskuša po izvedencih, ki lahko pronajdejo ako je dovolj dobro ali ne.
Mleko, ki je; bilo že preiskano in preskttšeno v naših konsiderarnah se takoj dene v velike posode v katerih se ogreva in se mu primeša čisti sladkor, katerege se nalašč zato pridene, da se mleko ohrani. Ta zmes se potem izteka v čistilne kotle in tega trenotka pa dokler se ga dene v konve ne pride več v dptiko z itobenim zrakotn kar sploh zabrani vsako nesnago ali drugo slabost. S tem procesom se ne izgubi najmanjši del sve-žosti in sveže mleko m pravi čisti sladkor sta pravilno zmešana.
Vse konve, ki se rabijo za Eagle Brand Mleko so narejena Bordenso. vih k<j>nsiderarnih toarnah, so presku-
šene s prisiljenim zrakom za njih popolnost. Pravilno izdelane konve se potem dajo kuhati v vrelo vodo kjer je700 stopinj F.,, kar jamči popolno čistost.
Ko so napoljene, se konve zatrdijo na načm brez vsacega cinka. Torej zapomnite si, da pri hranjenju otroka z EagJe Mlekom je potrebno, da je vsa oprava absolutno čista. Tndi potem ko se je konva odprla se mora strogo paziti, da je dobro pokrita s skodelico in držana v temnem hladnem in čistem kraju, da ne pride ne prah, muhe ali drugo -y mleko. Da se pravilno hrani po določenih merah, je treba strogo paziti, pri merjenju Eagle Mleka. Vselej izlivajte iz konve v žlico, toliko da je vodoravno polna in da se ne poliva. Vi sami lahko razumete, da zajemanje z žlico iz konve ni prilagodno za merjenje polne žlice, še posebno ker se vedno prime na dnu žlice. Navodila govore toliko in toliko čajnih žlic mleka na toliko in toliko unč vode; vsled tega vsaka žlica mora biti pazno izmerjena po gornjih navodilih.
Ni dvoma, da zdravega otroka je mati vesela. Pravilna oskrba in dobra hrana mora ustvariti vsacega o-troka močnega in živahnega. Ako vam ni mogoče dojiti'vašega otroka, vaša prva misel naj bo na Bordens Eagle mleko. Ze nad tri rodove matere rabijo to mleko kadar' jim prša odpovedo. Skoro vsi otroci postanejo močni in zdravi in dobivajo na teži po vživanju Eagle mleka. Bordens družba že za tri rodove pomaga tisoče starišem spoznavati, da je zdravje njih otrok velfke^ra pomena za bodočnost. Bordens Eagle mleko je pomagalo zgojiti milijone otrok v krepke zdrave može in žene.
Trinajsto leto se marsikateri materi še ne vidi dovoljna starost za njih hčere. Ampak v veliko slučajih ko j« hči dosegla to starost so ji prihajali razni upi in razburjenost katerih si ne upa pojasniti svoji materi. Ta doba njih živjenja je zelo nevarna, ker v tem času nastajajo zelo važne spremembe života in tu postane potrebno, da mati skrbi za dekle. S
tem da se jim da poleg druge hrane nekoliko Bordens Eagle mleka jc veliko ponragano za njeno varnost zdravja. Dati bi jim morali čajno žličko tega mleka vsak dan med jutrom in poldnem ter med poldnem in večerom. Zmešano z tričetrt skodelice vode. Eagle mleko se lahko zmeša s tepenrm jajcem, ginger ale, sadnim sokom, ali kakavom. Seveda sveži zrak, gibanje telesa, dovolj spanja in zdrava zabava so zelo važni del v tem času, ampak prava hrana je vendar najglavnejše.
čitajte te članke pazno vsak teden in jih hranite za bodoče potrebe.
anchor
NARAVNOST V DUBROVNIK IN REKO
na novi krasni in brzi "TUSCANIJI" 30. junija. V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH. Odpluje vsak torek samo eden tu označenih morskih velikanov:
AQUITANIA ............45,647 ton
MAURETANIA ..........30,704 ton
BERENGARIA ..........52,022 ton
Lulcsurijozne kabine 3. razreda z 2—4—6 osteljami. Prekrasne obedni-ce, kadilnice in počivališča. Zatvor-jena paluba za šetanjc. Domača kuhinja. Domača udobnost. Brezbriga.
Denarne nakaznice potom Cunard družbe se izplačuje v Jugoslaviji brzo, sigurno in natančno. Za karte in pojasnila vprašajte najbližjega agenta v Vašem mestu.
CUNARD, LINE 140 N. Dearborn St^ Chicago, IIL
— V Villa Grove, lil., je 22. marca umrla 92 letna Mrs. Harriet Burton, zapustivša 6 otrok, 40 vnukov in 100 prav-nukov.
Več kot vsake druge otročje hrane skupaj
VEČ otrok je vzrejenih na Eagle mleku kot na vseh drugih otročjih hramah skupaj! Ta izjava je popolnoma potrjena od tisočih prič, kot pričevanj, katere dobimo letno odzdravnikov. in. hvaležnih mater. Vprašajte svoje sosedu, kjerkoli stanujete o Eagle Mleku. Dobili boste še Eagle Mleko otroke vsepovsod okoli sebe.
Dokazano je bilo, da otroci, ki se hranijo z Borden's Eagle Mlekom, bolje napredujejo ter se fizično bolj razvijajo, kot če se hranijo s kakim drugim nadomestilon za mleko.
Eagle Mleko ni pretirana otroška hrana. Zdravniki vedo, da je mleko popolna hrana, da ustvarja kosti in mišice in pospešuje rast, pod pogojem, da je mleko čisto. Eagle Mleko je mleko garatirane čistosti, pomešano s finim sladkorjem— nič druzega. Daje proteine, soli in maščobo, v istem razmerju, poleti in pozimi.
Mi smo natisnili v vašem jeziku navodila, kako ga je treba pripravljati za otroke vseh starosti. Če hočete ta navodila, izpolnite ta kupon in ga najn pošljite danes.
THE B011DEN C0MPANY
Borden Building, New York
TradeMarkoflhE BORDEN CoMR^
P*. V. M. tat. OS-
\L BORDtjS
Šfetheir PHESERVED MILK ^JgS^
and for additiona 1 «e^lmP°siiion, each label wiU
borden comPANy
YORK, U. S
KUPON Označite, kakšna ojasnila želite. NAVODILA	KNJIGA
ZA HRANJENJE O OTROCIH
%
=

"GLASILO K. S. K. JEDNOTE*
Ithafc vsako sredo.		
lastnina Kranj»W-Sloven«ke KatoHUce JMnote r ameriških.		Ždrtt£en»h drsavah .
1004 N. Chicago St •	Uredništvo in ttpfamlitvo: Telefon 1041. *	JOLIBT, ILL,
Z« Slane, na teto	Naročnina:	
Za nečlane _		
Ea inozemstvo___		
OFFTCJAL ORGAN / of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA
* Mainted by and in the interest of the order.
-
Issued every Wednesday.
1004 N. Chicago St
OFFICE:
Phone: 1048
JOLIBT, ILL.
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote.
XIV.
MALO NOVACA, MALO MUZIKE...
(Izpod" urednikovega peresa.)
Ko zasledujem razmotriva-nja v prilog XV. konvencije uvidevam, kake pojme ima ta, ali oni dopisnik glede poslovanja našo K. S. K. J. s strogo trgovskega, ali "business" stališča. Žcse oglašajo nekateri, ki bi radi, da bi se pri naši podporni organizaciji vršili sami — čudeži !t Zahtevajo namreč veliko podpore za malo asesmenta. Pri tem mislim namreč na one, ki svetujejo, da naj bi so zvišalo vse operacijske podpore kar za 100 odstotkov, toda, po starem plačevanju tozadevnega asesmenta! '
Ko se je na eni izmed minulih naših konvencij debatiralo o zvišanju nekega asesmenta, je neki delegat iz Jolieta vstal reroč: "Če hočete zvišati podporo, morate zvišati tudi asesment, kajti Hrvat pravi: ."Malo novaca, malo muzike!" — Prav. je imel do-tični delegat!
Zdi se mi, da so za zvišanje operacijske podpore brez povišanega asesmenta vneti samo oni člani, katerim je sploh neznano, koliko pravzaprav v operacijski sklad plačujemo, in kake raznovrstne podpore se iz tega sklada plaičujef
Kakor znano, plačuje sedaj vsak naš član/(ica) poleg rednega (posmrtninskega) asesmenta še 30c doklalde in sicer: lOc. za upravne stroške, lOc. za naročnino '"Gladila" (slednji asesment se prišteva k upravnim stroškom, tako da znaša skupna svota istih 20c. na mesec); dalje plačuje vsak član(iea) 5c. (pet c ali en nikelj!?). Za poškodnino in :za operacije in 5c. v konvenčni . sklad.
Vzemimo torej v pretres 5c. asesment za pbsko;Lnino in o-peracije:
Točka 187 Jednotinih pravil se glasi:
"Kakor že omenjeno, mora biti vsak član in članica zavaroval za poškodnino in operacijo, za kar plačuje 5 (pet) centov skupaj mesečno v tozadevni"
Naša K. S. K. Jednota plačuje sledeče podpore za razne poškodbe.
Za izgubo vida popolno na enem očesu $250.00, za izgubo popolnega ,vida na obeh očeh $500.00, iza izgubo ene roke odrezane nad zapestnico $250.00. za izgubo obeli rok odrezanih nad zapestnico $500.00, za iz-gutfo en§ noge odrezane nad členkom $250.00, za izgubo o-befi nog odrezanih nad členkom $500.00, za eno rokp ali nogo, ki ni več za rabo, in ki ni odrezana $250.00, za obe nogi ali obe roki, ki sta nerabljivi, neozdravljivi, ali neodrezani $500.00, za izgubo 4 prstov odrezani na eni nogi $100.00, za
izgubo 4 prstov, odrezani na eni roki $200.00 za izgubo vsakega prsta na roki, če je odrezani pri (Jlani po $50.
Podpora za operacije.
K. S. K. Jednota plačuje podporo za sledeče operacije:
1.	Operacija na mehurju $50.00.
2.	Operacija na obistih $50.00.
na želodcu
3.	Operacija $50.00.
4.	Operacija na jetrih ali žolču $50.00.
5.	Operacija na črevesnem slepiču $50.00.
6.	Utrganje ali kila (bruh) tri vrste po $50.00.
7.	Za operacijo na cata-ract na o'česih $50.00.
8.	Za operacijo v črepuiju rja možganih $50.00.
9.	Operacija na prsih ali na pljučih $50.00.
10.	Operacija na golši (krofu) $50.00.
11.	Abdominalna operacija na maternici $50.00.
12.	Za odrezanje ženskih prsi $25.00.
13.	Operacija nia zlati žili $25.00
14.	Operacija vsled vodenice v mehurju $25.00.
15.	Operacija na velikih žilah v mošnjici $50.00."
16.	Operacija na zlomljeni nogi v kolkovem sklepu $50.-00.
Vzemite torej svinčnik v roke i n» izračunaj te skupno podporo za poškodbe, in našli boste, Ida znaša ista $3800.— (Tritisoč osemsto! dol.) če računamo še izgubo vseh prstov na obeh rokah.
Za 18 raznih operacij (15 po $50.— in 3 po $25.—) plačuje naša Jednota $825.— skupaj. Vzemimo torej skupno obljubljeno podporo, katero se plačuje za razno poškodnine: $3,800.— in skupno obljubljeno podporo za razne operacije: — $825.— pa dobimo vsega skupaj ' $4625.00 (Štiritisoč šesto petindvajset dolarjev!) Ali ni to naravnost kolosalna svota za borih 5 (pet) centov tozadevnega asesmenta! Za en cent,(1 c.) pride torej $925.-00 povprečno obljubljene poš-kodninske im operacijske podpore.
Ali mi morete imenovati sploh kako slovensko, ali drugo podporno Jednoto na svetu, ki bi dajala iza 5c. take poš-kodninske in operacijske podpore ! —
In še več! Iz poškodnin-skega sklalda plačuje naša Jp-dnota zadnji čas tudi vse odpravnine. Doslej smo imeli že tri slučaje v skupnem znesku $1508. — Odpravnino se jemlje iz poškodniuskega skla-lia vsled tega, ker nam državni zakon naravnost prepoveduje plačevati odpravnino iz smrt-ninskega sklada dokler dotiič-ni član((ica) še živi.
Nad vse čtfdno ge mi zdi, da zamoremo s samo 5e. poškod-uinskega in operacijskega a-
sesmenita sploh izhajati, ker ni bilo že več let nobene posebne doklade v to 9vrho Razpisane?
Poglejmo finančno poročilo K. 8. J. za 1.1922, ki je bilo v "Glasilu" že objavljeno: Leta 1922 je članstvo vplačalo ga poškod. in operacijski sklad (ases.) 7.425.70. V tem času, ali leta 1922 je pa Jednota izplačala skupne poškodnine in operacijske podpore v znesku $10,475.00 ali za $3029.30 več, kakor je pa znašal skuphi v-plalčani asesment v ta sklad. — Za malo novaca , je slaba
muzika!--
Dne 1. jan. 1923 je znašal skupni poškodninski in operacijski sklad $12,388.55. Da smo dospeli Ido tako lepe svo-te je pripisovati dejstvu, ker smo več let nazaj v ta sklad v-plačevali po 10c., ali za polovico , več, kot sedaj plačujemo. Vendar se je ta sklad od novega leta 1923 do danes že precej skrčil in znaša še $10.217.-95; torej se je v treh mesecih znižal za $2170.60! Če pojde tako dalje, ali če bomo na po-llagi dosedanje izkušnje za ce-e tisočake V tem skladu nazadovali, potem se bodo še preostali tisočaki kmalu skrčili na borne dolarčke, ali pa celo na ničlo!
In venklar se oglašajoxV predalih seidanjega razmotrivanja tako previdni izkušeni? in ve-ledušni sobratje, da zahtevajo povišanje operacijskih podpor po starem, ne da bi se assenieui kaj zvišalo. Kaj takega izvršiti je sploh i^mogoče, ker gremo s tem skladom že itak rakovo pot vsled previsokih in številnih podpor in vsled prenizkega asesmenta za ta sklad.
"Le zvišajte podpore, saj i-mamo nad en milijon dolarjev Jddnotini blagajni!" — Tako se oglašajo nerazsodni Čla-iii. V resnici imamo nad 1 milijon dol. v skupni blagajni (31. marca t. 1. je bilo $1,038.-252.61); pomisliti je pa treba da je ta čas znašal ves naš poškodninski in operacijski sklad samo $10.217.95; vesjdrugi denar je v obče immenjen za po-smrtnino. Iz posmrtninskega ali rezervnega sklada se pa po državnih zavaroval, postavah ne sme niti centa izplačati za kako poškodnina, ali operacijo.
Iz gornjih podatkov je torej jasno in razvidno, da je sploh nemogoče misliti na zvišanje poškoklninsko in operacijske podpore brez primernega zvišanja tozadevnega asesmenta.
Iv. Zupan.
-
ki niso mogli izvršiti. opasne operacije omenjenega člana, so mu svetovali, da rtaj se obrne drugam. — In, hvala Bogu, neki profesor je izvršil uspešno opdracijo, tako, da upamo, da b# ta sobrat polagoma in docela okreval.
Čez nekaj časa je dobil ta sobrat od onega profesorja (zdravnika) sledelČi račun: "O-peracijski honorar $150,00. ;zd-ravniška oskrba, hrana'in pristojbina za bolnišnico $150.-00. torej skupaj $300.—. Navedeni Člani je prejel od naše (milijonske) (Jednote $50.00 za operacijsko podporo in boren dolarček bolniške podpore iz centralnega bolniškega sklada. 1 Vprašanje nastale sedaj: Ali zamore tak bolni član izhajati s to podporo, katero je prejel za operacijo, ker se jo na podlagi člena Jed. pravil 186 B. podvrgel o-^eraoijv *la si ohrani svojo življenje! Po moji skromni misli, če je tak bolni član zavarovan samo pri eni organi zaciji, nikakor ne more ugodi-
ti našim pravilom, ker prejme t,h> Je Prestopilo že samo premalo podporo. — Zato je mladinskega (oddelka precej^
bilo umestno takemu reči:|Of, hočem tudi jaz izraziti svo-
r si bil kot mlaki, ostani še je misli in želje, sedaj! —	Zelo me veseli, ko ičitam
Moj predlog je, ,da se na pri- raznovrstne nasvete, ki so po hodnji konvenciji preuredi I večini v resnici za dobrobit Iffolniško centralizacijo, da se članstva in napredek K. S. K. lahko član zavaruje od $1,— do J.; se posebno me veseli nas-$4.— dnevne podpore; in po J vet, oziroma namigijaj br. gl. konvenciji, če katero društvo I tajnika, ki nam je omenil še misli pristopiti, da plača ne I en novi načrt zavarovanja, samo pristopnino bolniške cen- Moj nasvet je odpreti vrata tralizacije,' onda se plalča od- K. s. K. J. na stežaj vsem ka-škofdnino.	Iroliško mislečim rojakom in
George Sschneler, rojakinjam. Jednota mora .tajnik dr. št. 112. | stopiti na fronto v prve vrste.
__Jaz z vso gotovostjo pričaku-
XVI.	I jem otl bodoče konvencije, a-
Btfdgeport, Ohio. !c.o b,xio de!fPtJ° in Društvo sv. Baron re, št. 23, ^ P^ljeno nepristran-
K. S. K. J. je na seji -S. aprila s«\m "P1™* (lelovaJl' P«*«* razmotrivalo o raznih točkah, ni dvT* \	Za*'ije zar->'a
ki bi bile koristne za članstvo »aPredka; J» P* tedaj, a-in K. S. K. J., ako bi se spreje- se	drzah *tar<*a g*
le na prihodnji konvenciji. s ,„ Vs* Ka ene£a> <*l<m za Društvo v prvi vrsti priporo- V&e! / ~ ^^ 111 bil° Pov" ča, da se naše "Glasilo" tiska P°mu ,.?! raz<leljeiii smo tudi v angleškem jeziku tako, ^ boInV*° podnoro, razdelje da bo imelo vs*e članstvo korist 111 Z\ dolgotrajne bolezni in od našega lista, za kar ga tudi	za ™emog-
vsi plačujemo. V zadnjih le-
1Z
naša dolžnost^ dragi mi sobratje, da naša pravila izboljšamo, ki bodo odgovarjala našim zahtevam; pri tem moramo vedno misliti, da nas lahko vsak dan kaka velika nesreča zadene, ali kaka nevarna (opasna) bolezen.
le sobrate. Zato pa jaz s popolnim pomislekom in prepričanjem za dobrobit naše slavne Jednote priporočam:
1.) Splošno centralizacijo bolniške podporo in ob enem priporočam dva dolarja dnevne podpore prosilcem do 45 leta. Upam, da za ta predlog
bi povsem odgovarjala člans-vu; v ,tem navajam še enkrat gorinavedeni slutčaj operacije enega člana, ki jejnoral plačati $300. •— v to'svrho.
Tako bi bilo tudi po.moji odbi umestno, da se vsled o-
in da kjer se ne dela skupno, se več, ali manj podira. Zato želim slišati od l>odoče konvencije samo en glas v tem o-ziru, in ta naj bi bil: zahteva splošne centralizacije bolniške podpore.
2.) Dalje priporočam sploš-
XV.
Ely, Minn.
Ker se nam bliža XV. konvencija naše dične milijonske K. S. K. Jednote, pričela so se že razna razmotrivanja v ta namen. Konvencija ho ot:-vorjena \lne 20. avgusta v Clevelandu. * Ohio.
Z velikim zanimanjem zasledujem tozadevn-e predale v "Glasilu" pod rubriko "liaz-motrivanje". Bral sera že dosti umetnih predlogov, kako bi se dalo izboljšati pravila naše Jedno^,. da bi odgovarjala vsem za U'-Viun in z dose danjimi predlogi se pr polnoma strinjam. v to svrho stavim vsemu člaiutvu v prelres in razmotrivanje zanimiv slučaj, kja se vse ilahko pripeti in prigodi na društvenem, ali pod-pornom polju:
Tukaj, pri nas imamo enega bolnega sobrata K. S. K. J., ki že dlje <iasa bolejia vsled neozdravljive bolezni. Tukajšnji ždravniki' so mu svetovali, da r aj se da operirati, če hoče svoje življenje še ohraniti, oziroma podaljšati, da bi mu bilo mogoče še v bodoče skrbeti za sVojo družino z osmimi o-troci. Ker tukajšnji zdravni-
Šnje število tčlanov, ki so po-tali aktivni člani(ice, ki pa v veliki večini ne razumejo citati slovenski. Pri niašem društvu je 18 takih Članov in gotovo je pri drugih društvih e
nako. Izjema je seveda, kjer so Ile bo nasprotovanja od strani slovenske šole; teh pa žal ne I Prem°2n<?jših društev, kajti o-
Moj predlog je, da naj se da I mo™10	1)0 ^ naselbi- ^^tZ	r ^
vrhovnemu zdravniku K S. K. »ah; 2	I *Up,m m(Je "V™***™.
J. vso moč,'da on že izvršene , iNa*e mlado čustvo je bo-
operacije pregleduje (Wdira) (;CH'nost ,,ase Jednote; ti bo-
in stavi tozadevno i>oidporo, ki d° 7avzeh nasa m(lcta kmalu;
postali bodo voditelji društev
in Jednote; zato je. neobhodno potrebno, da se ti člani(ice zanimajo za društveno življenje in Jednoto, to se bo pa
/godilo le, če bodo čitali I "i asesment za dolgotrajne bo-"Glasilo" v jeziku, ki ga do- lezni, in iz tega sklada naj bi peracije bolnemu "članu neka jI hro ™ziune,jo. Začeli bodo se plačevalo $25.— ali $30. pripomore k plačilu stroškov «P«ziMivati kako velike k oris-1 mese<-no podpore, kajti po raz-operacije in bolnišnice, da bi H ima& spadajo h K. S. K. merah sedanje draginje bi bi e mu podporo zvišalo z $1. na 1,1 slovenskemu društvu, za za nekatere prizadete ta $2.—, ne da bi član" kaj več <ar -iih sedai mnogo nima poj- podpora se veliko prenizka; a-bolniškega asesmenta plače ^ tor se raJ§i zanimajo za ji yendar tudi toliko bi dobro vaj	ingleška "dništva. "Glasilo" Moslo. Skupr.<o nam je mogo-
Priznam, da vsak zdravi | niina za »fc nobene veljave. "e P^ lahkimi pogoji podpirane so mi družine, kamor IHti omilovanja vredne sobra-irihaja po 6 "Glasil", ali še te
več; či,tat i zna pa le oče in ma- 3.) Dalje priporočam skup i v več sluča jih se pripeti, da ni sklad za onemogle, iz kate-e teh kateri ne; "Glasilo" se iega naj bi se plačevalo $20.00 podpore. Kaj je temu vzrok? I na izdaja v namenu za napre- mesečne podpore in sicer do Poglejmo sistem pri drugih in prospeh društev in Jed- nirti vsem onim »obratom in Jednotah, ki imajo samo eno 10te. Očividno je, da po se- osestram, ki dokažejo, da ni-fclagajno za vse. Za smrtni- dan jem sistemu naše "Glasi- -o sposobni za i?obeno delo več no se lahko zavaruješ za $250.- ki je sicer vse hvale vred- in da nimajo'nobenih sredstev 00, $500.— $1000.— ali $2,-| len list, — ne dosega svojega ha preži,tek. K tej podpori
mmena. Razmere zahtevajo, laj bi spaldali še sledef i sob-da se "Glasilo" tiska tudi v atje: popolnoma slepi, hro-tngleškem jeziku, če hočemo mi brez obeli nog, ali rok, ali ■ krbeti, da bodo naša društva -> samo eno nogo in eno roko, vno; za eno bolezen se plača I in Jednota vpoštevana in si>oš- »li če postane na kak drug na-poldrugo leto podpore.	tovaua od naše mladine. Časo-1 čin popolnoma nezmožen za v-
Ako bi imelo članstvo K. S. I Piis .le najboljši agitator za v-|sako delo. Zadnje imenova-
član rad godrnja vsled prevelikega asesmerata; tako se pa udi bolni član naše milijonske •Jednote jezijo, da plačuje premalo operacijske in bolniške
000.—. Za operacije se plačuje od $25.— do $100.—. Za bolniško podporo se lahko zavaruješ od $1.— do $4.— dne-
K. J. samo 9110 blagajno za v-1 sHko stvar; tako je tudi "Gla-e, bi tudi mi gorinavedeni u- -do" Jednote najboljši agita-peh dosegli; tako imamo pa or za Jednoto, ker vsak teden samo nezadovoljstvo in "ki- »bišce vse članstvo. Uver-kanje".	ien sem, <če bodo trnši mladi
Takrat, ko je bila bolniška člani(ce) dobivali 'Glasilo' v centralizacija uveelena, bi mo-1 svV>jem jeziku, da bodo naša
društva in Jednota bolj napredovala, ker če, bodo člani (ice) ^nali za poslovanje in delovanje društev in naše vrle Jednote, bodo tudi z veseljem in ponosom delovali za njen napredek. Prej, ali slej bodo morali in tedaj bomo gledali in | rale vse tujerodne organizaci-želeli, da bi nas mlajši člani ie to storiti. Začnimo pri Slo-podpirali.	I venskih Jednotah mi prvi, ker
Kakor vidim pri onih druš-j je naša Jednota tudi nrva slo-Ivih, ki ne spadajo v bolniško venska v Ameriki in tako po-centralizacijo, se rada pohva- kažemo, da gremo z duhom ča-' lijo iz lepo blagajno ini maHm I sa Naprej, številom bolnikov. Vpraša- Upamo, da se bodo še druga nje je: Kako dolgo,bo šlo ta- društva oglasila in izraiila ko dalje? Morda še par let svoje mnenje v tem oziru. Pri-in/iehale vam bodo mlade mo- hodnjič še o drugih točkah, či in vaša blagajna bo tudi | Z bratskim pozdravom,
rala v to centralizacijo vsa društva K. S. K. J. pristopiti; ne glede če kako' društvo potegne več bolniški podpore, ker društvo ni temu krivo, da ima več starih članov v svoji <rcdini; tudi mi se bomo posta-
prazna. Takrat bo pa morda kako društvo prosilo: Pustite.nas med se v centralni bol-rtiški oddelek, zdaj hočemo bili z vami vred pravi bratje. —
Mihael Hočevar, tajnik.
XVII.
Indianapolis, Ind. Zdaj, ko se je pričelo precej Ali se bomo tedaj v resnici la- živahno razmotrivanie v priliko nazivali "bratje". Ne. log XV. konvencije, vršeče se nikakor ne. Po moji misli bi [dne 20. avgusta v Clevelandu,
ni naj bi spadali še le po preteku dveh let k zgoraj označeni podpori.
4.)	Rakli operacijskih podpor se tudi jaz strinjam z drugimi, ki so priporočali $100.— in $50.— za male; razsodbo, za katere po $50..— prepuščam našim sobratom zdravnikom, kajti oni soveščaki v takih za-clevali-. Naj pri tem omenim tudi jaz svoj slučaj glede operacije: Bil sem operiran na slepiču in ostati sem moral 13 dni v 'bolnišnici, kar je bilo po sodbi zdravnika in po opaznosti bolezni izvanredno čudno in malo. Vzel sem sobo s šestimi posteljami, .torej bolj po ceni, ali vseeno sem plačal za operacijo in 13 dni v bolnišnici $150.— Dobil sem pa skupno od Jednote $63.—, torej sem plaval $87.— več, kakor sem pa pn>jel podpore. Poleg tega sem moral še plačati posebej voz za v bolnišnico iu za nazaj. — To sem napisal v pojasnilo, kako potrebna bi bila preureditev operab. podpore.
5.)	Sedaj hočem pa poudarjati nekoliko o razredih A in B.- S tem ne mislim kritizira-
K. S. K.
Jednota
Ustanovljena T Jolietn, 111., dne 2. aprila 1894. InkorporJraa* X lolkto,"« državi Illinoi«, dne 12. januarja, 189« GLAVNI URAD: JOLIET, IIL	Telefon 104«.
SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%.
Od ustanovitve do 1. aprila L 1923 znaša skupna izplačana
podpora $2,189,865.00. ,
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, (507 N. Hickor/ St. JoHet, IIL L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Cola II. podpredsednik:.John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh. Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St, Joliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Frands J. Ažbe, 620—lOth St., Waukegan, IIL Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St, N. S. Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka. st. 26 Tenth St., North Chicago, IIL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Evelcth, Minn.
John Zulieh, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st. 1000 N. Chicago St., Joliet, IIL
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. \ Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John Wukshinieh, 5031 W. 23. Plače Cicero, IIL
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland,> Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, UL John Deiman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K. S. K JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet. IIL
ti, ali koga žaliti; resnici na ljubo moram reči, da je bila razklasifikacija? razr. A pravilno rešena, ako gremo po zgleduj Ako kateri kaj dolguje, ta naj plača, ako ne, pa —na cesto! Toda oni asesment bi se moral bolj po bratovsko razdeliti na vse in sorazmerno, kajti nihče ni bil sam kriv, da je dolgoval Jednoti. Pomislimo na naše osivele in že upognjene sobrate; nekateri so že nad 75 let stari, k*> ne morejo niti centa zaslužiti, pa se jim je mialoži-
10	tako breme, da se ne morejo ganiti pod njim. Ni se torej čuditi, da so so pritoževali hitro po zadnji konvenciji; ako bi oni prej to znali, ne bi niio-
11	pristopili k naši Jednoti,; tako so govorili, posebno pa še potem, ko je neka druga Jednota imela svojo konvencijo, ki je bolj milo ukrenila tudi zanje. Jezili pa se niso samo oni osiveli sobratje, anfyak tudi njih sinovi; rekli so: Za-
'kaj so naložili toliko na naše stariše, naj bi rajši tudi še nekaj na nas. — Nekateri mladi člani so rekli, da bi najrajši odstopili; drugi so zopet zatrjevali, da naše Jednote drugim ne bodo nikdar svetovali za pristop; in zopet tretji so rekli: Jaz ne (lam nikoli svojih otrok k tej Jednoti, ker so tako napravili z mojim očetom. Take, in podobne stvari so se
slišale, in vendar so bili po veliki večini delegat je tudi sami prizadeti; toda oni so se zavedali, da so dolžni in da je najbolj pravično, da plača oni, ki je kaj dolžan. Še nekaj drugega so imeli pred očmi: Ako bi kako drugače napravili, bi morda lahko zaprli pot mlademu naraščaju, zato so prevzeli celo breme skupno z vsemi prizadetimi na svoje rame.
Zdaj pa pozivam *se prizadete sobrate, da pridejo s svojimi težnjami zdaj na dan, ne pa še le po konvenciji. Oglasite se vsi če želite kake spremembe. Posebno apeliram na naše mlade člane, če je še njih ljubezen tako velika, da so pripravljeni nase vzeti del težkega bremena svojih očetov in ga nositi; potem pridite na plan! Prepričan sem, da konvencija bo vpoštevala vaš glas,, ako bo zadosti moičan, ozir. ako bo to splošno zahtevano. — Naše "Glasilo", vam je na razpolago, da izrazite svoje misli; ako ne morete pisat i slovenski, pišite angleško; naš sobr. urednik bo stvar z veseljem prestavil. Zdaj pa le vsi na delo!	^ •
6) Dalje jaz predlagam: Ko je član 70 let star, naj pre-
neha plačevati za posnirtnino; za vse druge sklade naj bi pa še plačeval, ako istočasno bi bil deležen še drugih podpor.
7.) Priporočam tudi zvišftn je posmtnine na $2000.—Dajmo priliko mladim članom, da se lahko visoko zavarujejo pri domačem društvu in "Jednoti; to bi bilo zanjo boljše in cenejše.
8)Mimogrede	naj omenim, da ima vrhovni zdravnik, kakor je sedaj s pregledovanjem raznih listin dosti dela samo pri eni Jednoti.
9)	Končno priporočam bo-ddči konvenciji, da bi odobrila moj predlog, ela bi sb XVI. konvencija vršila v našem mestu, IndianapoUis, Ind. Dr. št. 52 je sprejelo tozadevni predlog z velikim odobravali.jem in soglasno, kajti naše društvo misli, da je opravičeno do tega, ker bi bilo do tedaj ^e 26 let staro; zato upam da bodo delegat je in delegat in je prihod nje konvencije soglasno volili za mesto Indianapolis za XVI. konvencijo. Uverjcni bodite bodite, da tega ne bo nikomui žal, kajti to mesto spada med prvovrstne glede lepote in lege.
Jakob Stergar, zast.
Sin je šel od matere, brez da bi se poslovil. Pravilno je: Sin je š^l od matere, ne da bi
se poslovil.
Nepravilno pišejo nekateri dopisniki predlog s (2), ki.se rabi s samostalnikom v orod-niku na vprašanje s kom? ali s čim! " Za rabo tega predloga velja naslednje pravilo:
Predlog "s" pišemo' pred nemimi sogl&sniki: c, č, f, h, k, p, s, š, t.
Predlog "z" pišemo vedno pred samostalniki: a, e, i, o,'u, nadalje pred soglasniki: b, d, g, j,l, m,n,r, v z ž.
Enako radi delajo dopisniki napako pri rabi predloga "k". Ta predlog se pred "k" in "g" izpremeni v "h"; n. pr. — * 'Spadam h Kranjsko Slov. Ivat. Jednoti", — (ne Pa: k Iv. S. Iv. J.). Pravilno je:
"Grem h grajščaku" in ne: k grajščaku.
Predlog "ras" izraža ločitev od izgpraj navzdol; n. pr. — "Ras tirevo je padel."
Nepravilno je. pisati: "Glasom uradnih poročil", kar je spakedrano iz negiščiiie': "La-ut amtlichen Berichten"-pravilno slovensko je: "Po uradnih poročilih."
Dalje je nepravilna raba: "cel mesec" sem bil bolan; pravilno bi se moralo glasiti: "Ves mesec". Ako kupite cel hlebec kmha, ne morete pojesti celega, jiač pa vsega.
Nepravilno je pisati: "Obe ladji, ki sta odrinile." — Pravilno: — "ki sta oklrinili."
Nepravilno je pisati: "Nemčija se pripravlja k vojski", pravilno bi moralo biti — "na" vojsko. —
j Kotiček za naše
Snaženje starih preprog.
(tepihov). Starim zaprašenim preprogam iztolci prah in jih skrtači. Nato vzemi kislega zelja, ožmi ga in z njim prav dobro zdrgni preproge. Prvotna sveža barva so vrne preprogam, da postanejo kakor nove; zelje je popolnoma črno od na-vzetega prahu. Potem obesi ireproge na zrak, ne na solnce la se posušijo in jiji razgrni po sobi. Tako se snažijo tudi najdragocenejše preproge.
Pse obvaruješ pred mrčesom, ako jim ležišče nastelješ s praprotjo, hišico obložiš s praprotjo in istotako pod njo laselješ praprot. Ako se ta prenovi, kadar po stane suha, te bo imel tvoj pes nikdar )olh in drugega nadležnega nrčesa.
WW	•
gospodinje, j
NEKAJ 0 PRAVOPISJU IN SLOVNICI.
Nekateri dopisniki delajo stalno napake v dopisih, naznanilih o veeelicath in shodili, itd. Dasiravno bi se lahko iz popraVkov nanj"i!i, da se lastna imena sklanjajo po tistih pravilih kakor drugi samostalniki. Lastna imena, ki končujejo na soglasnik, se sklanjajo kakor samostalnik moškega spola. Izjema veljal le za lastna imena ženskih i-debel. Taka lastna imena dobivajo v rodilniku ali genetivu nenag-lašein ali naglašen -i. Lastna imena na -o in -e, če niso moška, se sklanjajo kot samostalniki srednjega spola, imena na -a pa po ženski sklanjavi.
Na pr. Kamnik — Kamnika, Globel—Globeli, Maroko — Maroka, Celje — Celja, Ljub-1 jan a—LjUbl j anej ,'(C jhj c a go— Chicaga,) (Pueblo—Puebla,)
Nepravilno je pisati, jia pr iščem brata Koritnik; ali veselica bo v Koritnik dvorani Pravilno pišemo: Iščem bra ta Koritnika, veselica bo v Ivo ritnikovi dvorani ali v dvora r.'i Koritnika.
Zelo prijubljena napaka je tudi v načinovem ali modal nem stavku, ki naznanja način kako se glavno dejanje vrši ker pišejo dopisniki —brez da mesto he da. Nepravilno je:
potresi nanje soli, da ne nastanejo madeži.
Da nam porcelaneste sklede v pečici (roru) ne podijo, kadar pečemo v njih razne kip-nike, je dobro, ako pečico poprej dobro potresemo s soljo. Sol povzame vročino, medtem pa se kipnik vseeno dobro speče.
Da ne pojde solata v seme,
priporočajo nekateri, naj dvignemo celo rastlino z lopato nekoliko iz zemlje. Za kako dlan od rastline naj zafoodeir.o lopato v zemljo in naj jo potisnemo poševno pod korenine. Nato naj pritisnemo na držalo •lopate tako, da se rastlina zemljo vred nekoliko privzdig ne in spusti potem zopet na prejšnje mesto. S takim ravnanjem se zemlja ideloma stre-Regrat. Seje se aprila v gre-1 se ali loči korenin, vsled česar le, oddaljenih med seboj po j se rastlina moti v rasti, a rast tOcm. Obledel kot endivija, lina pri tem ne uvene. To delo
laje i: tožil o, okusno salato, ki o posebno na Francoskem vi-oko cenijo.
Zlate ribice ohraniš zdrave loma v posodi, ako vržeš v vo-lo nekaj rastlinic, ki pri nas pokrivajo kot mala peresa na->e bajerje in grabna. Te rastli-ico obvarujejo vodo v posodi prod gnilobo. Dobro je tudi, iko daš v vodo nekaj vodnih jolžev. Vodo ni treba dolgo nenjaji, zadostuje, ako prili-aš le čiste vode.
Rija na šparglju povzroča up&tam, posebno v bolj vlaž-iih legali mnogo škode, ker zgubi špargelj mnogo listja, taditega ne more nabirati iz
se pa mora izvršrti, še preden je začela iti solata v seme
Salata za rezanje ali beriv-
ka. Ta salata se ne stoči v glave, ampak, da je prosta, toda nežna salatna peresa. Sej jo precej nagosto, kolikor mogoče kmalu in v vrstah v gorajv gnojak, tudi 'meid drugo salato. Razvija se silno hitro Marca se seje tudi lahko na prosto.
Kako odtegneš sol preveč slanim jedilom? Preveč slanim jedilom odtegneš sol, če pogrneš čez lonec čist prtič in na-treseš nanj pest moke. V nekaj minutah bdde jed premalo slana. — Isto dosežeš, če vržeš
sraka potrebnih snovi za živ-1 v jed čisto 0mito gobico, jo čez jenje in rastlina vsled tega o- nekaj časa potegneš ven in po-,ibi. Posledica tega je, da po- stopanje po potrebi ponoviš, 'icne taka rastlina naslednje teto le slabotne poganjke, ki liso za kupčijo. Da se ubrani-no bolezni", je treba škropiti sparglje ravnotako, kakor se kropijo trte, to je, z raztopi j i-jo modre galice in apna. . J Rokavice iz usnja ali krpe iz usnja, ki jih rabiš za umivanje ip, postanejo trdne in nerab-le, ako jih opereš z milom. Po kusi oprati rokavice, oziroma krpo v mlačni vodi, ki si jih pridala nekoliko soli; to par-krat ponovi in prepričala se >oš, da ostane usnje popolnoma mehko.
Kako moraš ravnati pri pra-iju z volnenimi rokavicami? Volnene rokavice pri pranju ';aj rade vskočijo. To nekoliko preprečiš, ako imaš vodo pri izpiranju ravnotako mlačno kakor pri pranju. Predvsem pa pazi, da jih obesiš tako, da pridejo prsti navzgor in. se voda, ki je pri izzemanju ostala, odteka navzdol in se tako prsti hitro posušijo. Ker prste težko pritrdiš na desko, pusti igla lahko rjast madež, prišij nalahko trak na prste in obesi rokavice na okno ali kamor hočeš.
Ako padejo saje na preproge
Vrednost morskega kita.
Morski kit je za ribiče prava 'sreča, če se jim posreči uje-1i kakega velikana, kajti nje gova vrednost znaša več, kot vrednost ustreljenega slona, a li leva.
Najbolj se pečajo z lovom morskih kitov Greenlandci Kit ima v sebi samo kosti vrednosti od $6000.— do $8000.—; poleg tega ima'v svojem životu do 25 ton ribjega olja; ker ise proda lahko e-no tono takega olja za $100.—, znaša vrednost istega okrog $2000.—. Na ta način dobijo ribiči za enega kita okrog deset tisoč dolarjev.
— V Racine, Wis. se je minuli teden usmrtil nek Emil Moritz. ' Ustrelil se je v svoji drvarnici štirikrat, nato je prižgal pipo in šel v pritičlje hiše, kjer je sedeč na stolu s pipo v ustih Čakal nastopa s-rarti. Ko ga je policija mrtvega našla, se jc iz samomoril-čeve pipe še kadilo.
Kubične palce kake krogle najdeš, če množiš kubik dia-metra z .5236.
Lokalne vesti.
"Junaške Blejke" v Jolietu.
Prihodnjo nedeljo popoldne dne 29. t m. ob drugi uri in zvečer ob pol 'osmih priredi naša vrla Dekliška Marijina Družba v prid slovenske cer-tve prvič na našem odru krasno zgodovinsko igro "Junaške Blejke". Ta igra je res nekaj zanimivega in je povzeta izza časa francoske okupacije na Kranjskem leta 1813. Vsa dejanja se vrše na Bledu, biseru Slovenije. Vloge so razdeljene v najboljše roke, tako, da bo uspeh te prireditve prav gotovo sijajen. Igra se vrši v cerkveni "Slove-nia" dvorani.
Poleg igre bodo na sporedu tudi razno -šolo pevske in klavirske točke. Ta dan bo naša zntana rojakinja fn koncertna pevka gdč. Elizabeth Grahek prvič na odru zapela jako krasno in ganljivo pesem v solospevu: "Slika moje matere".
Farani cerkve sv. Jožefa! Rojaki in rojakinje! Vdele-žite se te lepe prireditve v polnem številu!
Blagoslovljenje zastave.
Kakor iz današnjega pred-naznanila razvidno, bomo jo-lietski Slovenci letos dne 27. maja obhajali veliko slavnost povodom blagoslovljenja zastav društva sv. Frančiška, št. 29, K. S. K. J. Društvo si je namreč omislilo novo društveno in deželno (ameri-kansko) zastavo namesto starih, ki sta že skoro nerabni.
Odbor dr sv. Frančiška bo v doglednem času izdela] tozadevni program slavnosti, katerega objavimo na tem mestu.
Slovenec povožen od avto-bila.
Minulo nedeljo^proti večeru je bil na Shahinahan; cesti blizu Brandon mosta od avtomobila do smrti povožen 22 letni mladenič Anton Stareši-nič, živeč na 921 Bluff St. Lastnik St. Nicholas hotela v Jolietu ga je s svojim avtom podrl na tla, pritem se mu je zlomil tilnik; umrl je tri ure zatem, ko so ga prepeljali v bolnišnico sv. Jožefa.
Pokojnik je bil sin pred 9 leti umrlega Math Starešini-ča; zapušča še mater Bani Starešinič, enega brata in eno sestro. N. v m. p.!
Izid mestnih volitev.
Pri zadnji mestnih volitvah Ine 17. t. m. so bili izvoljeni ledeči:
Za župana: George F. Seh-ring, bivši pivovarna r, dobil je 12,178 glasov; za komisarje:
John J. Clearv 7,834; W. A. llei:;nes=y 6,952; T. C. Bo,th-\vick 6,401 in W. C. Strohni 6,385 iglasov; za policijskega ofrlnika John J. Nicholson.
V našem bližnjem Rockdalc je bil ponovno izvoljen Slovenec Fr. J. Gospodarič, ki je gotovo najmlajši župan v celi Ameriki. Čestitamo!
Obisk.
Od 20. do 23. t. m. se je mudil v naši jolietski naselbini na ženitovanjskem potovanju rojak John Drašler s svojo so progo Jennie rojeno Beber; o-ba iz Clevelanda, Ohio. No-v op oroden ca sta bila gosta "družine Jos. Zalarjeve, 'in Jos Sitarjeve, ki sta jima minulo nedeljo priredila v krogu ož jih znancev prijateljski pozd lavni sestanek. Mr. John Drašler je še dobro znan na šim Jolietčanom, ker je bi pred več leti zaposlen v tuk slovenski tvornici sodavice in v plinarni; zdaj opravlja neko uradniško mes.to pri N. Y Central železnici v Clevelan du, O.
Od tudaj sta se podala no vopOročenfca v Washington
D. C. Obema kličemo <tem aotom: Mnogo sreče in zd-avja v novem stanu. Iskrene čestitke!
Osebna vest.
Dne 23. t. m. se je mudil v našem uradu sobr. Frank Videč, član dr. sv. Frančiška, št. 29, živeč v Rockdale, ki je bo-ehal zadnja dva tedna vsled poškodb pri delu v roekdalski 'zičarni. Stroj ga je pritisnil na rebra in rame, toda na čudežen način si je navedeneo še rešil življenje, da ga ni na mestu ubtlo. Zdaj je zopet okreval in se poda na svoje mesto, katero opravlja pri tej Iružbi že celih 23 let.
Novi jolietski Kukluksovci.
V zadnji številki lista "To-erauce" smo zopet čitali ne-laj imen članov KKK. živečih v našem mestu. Ista prinašamo brez vsakega komentarja kakor sledi:
Lee Folkers, pom. blagajnik Joliet Trust & Savgs. Bank;
M. Farrell, generalni potniški ageTut C. O. in P. železni-; Fred Bennitt, odvetnik; Harlow B. Green, • avditor First National Bank; Hugh II. Bolton, ml. poštar; Geo. M. Scholl, vodja Woodruff Safe Deposit Co.; Llovd Zin-•'.e,r, solastnik tvrdke Zinzer 3ros & Co.; Geo. T. Jones, po-mož. meh. mojster Illinois Steel Co.
Velika razprodaja.
Oenj. slovensko občinstvo >pozarjamo na oglas tvrdke M v Store, vogal Rubv in Broad\vay St. povodom 14 dnevne velike razprodaje. V značeni prodajalni je zaposlenih tudi nekaj prijaznih slo-enskih deklet, s katerimi se 'aliko po domače pogovorite.
"Vesela dežela."
Pojd glavnim naslovom "Vedela dežela" in pod podnaslovom "V Sloveniji je petnajst drank", poroča belgrajsko 'Vreme" o strankah v Sloveti ji. Ker je ravno predpust-ta doba, n!aj ponovimo glavne podatke iiz "Vremena": Slo-•enija ima 15 strank. To so: '. Slovenska • ljudska stranka krilo Koroščevo (klerikalci); 2. Slovenska ljudska stranka, ;rilo Gusar jevo (se nagibi je k »oljševizmu); 3. Demokrat je Žerjav,; 4. Mladi demokra-je (Ravnihar); 5. Radikal-ia stranka; 6. Socialisti (skupina Perič); 7. Narodni ocialiisti (skupina Derzič); 8. i narksfeti (Bernot); 9. Biv-i komunisti pod krinko soci-ilistov (skup. Fabjančič); 10. v me t i jc i (štajerski); 11. Kme-ijci (kranjski); 12. šušter-ičeva skupina; 13. Gospo-larska stranka (<skupina Mi-an Suklje, inženir); 14. Ra-iičeve organizacije v Prekmu-ju); 15. Nemški navionalci skupina Peerz). — "Vreme" lostavlja: Pričakujemo, da >o vsled te velike razcepi jen os-i imela največ uspeha skupila dr. Korošca. Poleg tega bi utegnili dobiti Peričevi socia-Lsti do 4 mandate, radikalci : do 3 mandate, demokratje 1 nandat, šusteršič 1 do 2, 'vmdt ijci obeli skupin do 2, in •k) 1 manda.t, enia ali droga izmed ostalih skupin.
Da izračunaš premer (dia-meter) kakega kroga. pomyoži
tjegov obseg z .3183!
Prostor (površino) kroga dobiš, če množiš kvadrat premera z .7854..
Ako podvojiš diameter (premer) cevi, bo cev vsebotala 4 krat toliko kot prej.
RAZPIS SLUŽBE.
Razpisana je služba oskrbnika slovenskega pokopališča v Jolietu, tU Ponudniki naj se takoj javijo v župnišču, če ne, bo služba oddana kakemu tuje-rodcu.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE g
Smrtna kosa. V Zadobrov pri Celju je ftmrl Janez Nova-čan, oče pisatelja in urednika "Republikanca" v Celju dr. Antona Novača, v visoki starosti 70 let. Odgojil je desetero dece in je bil vse svoje dni prava slovenska poštena kmet-eka duša.
V	Ljubljani je umrl p0 dolgi bolzeni revidont južne železnice Gašper Peždir. Zapustil je ženo in 9 otrok.
V	Križevniški ulici v Ljubljani je umrla Marija Pogačnik, rojena Tome.
V	Kamniku je umrl \Vilts-ehnig Matija, bivši graščinski ravnatelj na posestvu barona Apfaltern na Križu.
Ha Svibnem pri Radečah je naglo umrla v visoki starosti 93 let Matija Sovre. Bila je do zadnjega dne čila in. zdrava.
V	Vrhovem, kamor je prišel po kupčiji, je podlegel srčnim krčem Tone EJst.
K nmeru v št. Ilju v Goricah »— poročajo še sledeče podrobnosti: Morilec Alojzij Repuik jeslužil pri posestniku Vudler-ju, kjer so v soboto zaklali svinjo. Repnik je nekaj časa pomagal mesarju snemati; ker pa tega posla ni znal, ga je mesar spodil in gospodar mu je naročil na dvorišču sekati drva, kar je Rfcpnika hudo u-jezilo. Ves dan je nato razsajal okrog hiše. Opoldne pa je pri mizi pograbil dva kuhinjska noža iiv z njima tolkel po mizi. Ker sta bila noža mastna, si je Repnik pri tem obre-zal prste. V tem je prišel k Vuidlerju posestnik Bauman,ki je Repnika miril. Ta pa se je zakadil v Baumana in mu trikrat zabodel kuhinjski nož v prsa. Baumarj ga je še sunil naaaj, nakar ga je skušal Vud-ler razorožiti pa se mu ni po sreči lo. Medtem je šel še Bau-man iz hiše in se zunaj zgrudil na tla Repnik pa je divjal naprej. Lastna mati, ki je po umoru neznano kam izginila mu je še prinesla nov nož, ker so mu enega odvzeli. Nazadnje je Repnik pograbil gospodarjevo puško in hotel vse okrog sebe postreljati. Vudler mu je končno joodstavil nogo in mu pri tem odvzel puško. Ko je Repnik slišal, da Bauman zunaj umira, se je zakadil v divji beg in tekel s tako naglico, da ljudje še baje nikdar niso videli takega bega.
Grobovi naših junakov na Češkem. "Politika" je te dni priobčila podatke o srbskih in drugih jugoslovanskih ujetnikih m-terni rančih in bojevnikih, k so umrli v Oeškoslovaš ki. Iz teh podatkov je razvidno, da se nahaja na Češkem 340 grobov v katerih je pokopanih 14,746 Jugoslovanov, mučeni-kov za svobodo. Med temi jih je 12,017 iz predvojne kraljevine Srbije a drugi iz ostaiih jugoslovanskih pokrajin. Večina teh našim junakov je umrla na jet i ki in sicer 5840. To dejstvo je strašna obtožba proti bivši avstrijski vojni u-pravi.
— Ponarejalci potnih listov pod ključem.—Ljubljanska policija je odredila nadaljne aretacije v zadevi ponarejevalcev potjhih lfstov. Aretiran je bil Lovro Puhek iz Pratine, ki je bil član te aretirane družbe Martina Jurana in Luke Rad-mana, ker so skupno odpravljali maše državljane v Kanado. Družabniki so si delili mastne dobičke po 400 dolarjev od vsake v Kanado odpravljene osebe. Potne liste sta izstavljala privatni uradnik lilija Radič in pisarniški pomočnik županjske oblasti v Zagrebu. Dragotin Švab, ki sta tudi že pod kljulfem. Sodeloval je tudi neki Škrinjarič. V preiskovalnem zaporu v Ljubljani
•sedi sedaj zaradi goljufije devet osumljencev.
Namestnik Hribar odstavljen. Minister notranjih poslov Vujičič je 29. marca odredil, da pokrajinski namestnik Ivan Hribar takoj preda svoje posle velikemu županu v Ljubljani, Lukajiru. Dne 30. marca je kralj podpisadi ukaz, s katerim se Hribar razrešuje dolžnosti pokrajinskega namestnika. Odstavitev se je vršila v tej formi, kakor da bi bil Hribar sam podal ostavko. Njegovo mesto se ne bo več zasedlo. Hribar je razposlal na vse podrejene urade pokrajinske uprave, okrajna glavarstva itd. okružnico, v kateri se poslavlja od Hradništva in mu izreka svojo zahvalo , za sodelovanje. PRVA SMRTNA KAZEN V MARIBORU.
Dne 25. marca je bil usmr-čeni v Mariboru Andrej Lichtemvallner, ki je umoril svojo ženo. Lichtemvallner je bil že med vojno obsojen na 7 let je-'e, vsled uboja svojega tasta. Zaradi slabega ravnanja s svo jo ženo, ki je zaradi tega tudi umrla, je bil obsojen leta 1921 na 6 mesecev ječe. Tedaj ga je opomnil predsednik senata, da se naj poboljša, ker drugače, da bo šje obešen. Lichten-vvallner je to obljubil, toda ne dižal. Komaj je prišel iz ječe je zacjel preganjati svojo .kugo ženof, s katero je bil vs-c:l njegovih silovitosti ločen.. Ker se mu je ona branila, jo je zr.davil in potem še s sekiro
zmesaatil Prva porotna o-;:avnava je bila predložena, : r se je čelal Lichtemvallner :a umobolnega. Pri drugi .zpravi m je bil obsojen na ia smrt in smrtna obsodba je tila potrjana. Pripomniti je tuba, da j j to prva smr.tna ka-- en v Skveniji po preobratu n da tudi te ne bi bilo, če ne bi dočini tako strašno narasli.— Smrtna kazen se je izvršila ob 7. uri zjut raj. Ko je bilo na predvečer kazni sporočano Lichtenwa Uarju, da bo drugi dan usmrčsn, je sprejel to vest 3isto mimo. Posebnih želj ni izrekel, temveč se je sodnikom ?amo nemo priklonil. Prošnji zagovornikov za obmovitev procesa, je sodni dvor odklonil in tako se je kazen izvršila. Točno ob 7. uri zjutraj jo st,o-Ivor, pod vodstvom a Guizelija, na dvoboj nato so se odprla ce in v spremstvu
pil sodni predsednil rišče. Ta vrata cel štirih orožnikov in frančička na je iztjpil Lichtemvallner 7 mirnin pogledom je ošinil občinstvo, ki je bilo zbrano pred jetniiinico in nato krepko stopil proti vešalom. Tu ga rabelj Mausner, mu vrgel vrvico okoli vratu, njegov pomoonik mu je podnesel in kazen bila izvrstna. Smtt je nastopila takoj Rabel je stopil k sodnemu predstojniku in mu javil :"Svr-šeno je!"
ZANIMIVOSTI IZ STARE LJUBLJANE.
Henrik Costa, rojen 1796., u mrl 1870., bivši ljubljanski žu pan navajaj v svoji knjigi "Re-iseerinneruiigen aus. Krai'
H.	1848.) razne zanimivosti iz stare Ljubljane.
Ljubljanski grad ie zgrrfdii t 11. stoletju kranj *ki mejrai £rof; vojvoda Ulrik III. je medtem povečani grad
I.	1261. odstopil patrijarhr Gregorju V°glejskemu, kral.i Otokar je grad osvojil, a Ru dolf Habsburski mu era je zo pet vzel; 1.1579. in 1580. so ob dali grad z okopi in nasipi ter s trdnjavskimi stolpi. Dnf 14. av^ustai 1813. so Francoz-' vse utrdbe porušili. V drug1' vojni s Prusi so bili na gradr pruski vojni ujetniki, ki so u mirali na nalezljivi bolezni ter-
so. jih pokopavali po bivših, trdnjavskih jarkih. Po letu 1815. so zgradili ob gradu znova lesen stolp za stražo in u-ro; ta stolp so po letu 1848. nadomestili z zidanim. Na tem stolpu -zvoni vsako jutro ob 7 od leta 1884. Zvonenje vabi k molitvi proti turški nevarnosti. — Od 1814. so zapirali na gradu zločince iz Kranjske in Koroške, obsojene do 10 let. Kapela sv. Jurja je bila ljudstvu dostopna le na dan sv. Jurja itv naslednjega dne. Po stenah so naslikani grbi deželnih glavarjev do leta 1714.
Sv. Juri je patron gradu in Ljubljane. Svetnika Herma-goras (Mohor) in Fortunatus, prva razširjevalca krščanstva po ozemlju Kranjske, pa sta patrona Kranjske, in sv. Jožef jo patron vse Ilirije.
Ulice.
Današnja Wolfova ulica se je imenovala nekdaj Kapucinska, kasneje Gledališka ulica. Današnje Rebro (Reber) se je zvalo nekdaj Narrensteig, t. j. Steza norcev. Čemu? Ali je bila tam blaznica ali pa so jo imenovali pozaljubljenili "norcih", ki so hodili v goščo pod gradom?....
Trgi leta 1848. so bili: Glavni (zdaj Mestni), Žabji, Sv. Jakoba, Novi (zdaj Turjaški), Nemški (zdaj Val-vazorjev), Kundsehafts-Plaet zchen (k(jef), Dvorni. Stolne cerkve in Šolski; dalje Marijin, Tržni in Kongresni trg. Dru gih trgov ni bilo.
Spomeniki.
Spomenik Marijin na Sv. Jakoba trgu s štirimi svetniki: Jožef, Leopold, Ignac in Franc Ksav., so postavili najprej kranjski stanovi leta 1682. iz sivega marmorja; kasneje so kipe vlili v bronu in. jih postavili po načrtu Valvasorjevem. Leta 1844. so spomenik odstranili, ('a so zgradili nov kamenit podstavek.
Spomenik sv. Trojice (pred kavarno "Evropo") je lala leta 1722. postaviti Kons-tancija grofica Auerspergova ker se je rušil, so ga na mestne stroške leta 1843. obnovili.
Spomenik na današnjem Amibrožovem trgu (pred novim mestom sv. Petra) so postavili leta 1622. v spomin na procesijo, ki so jo na sv. Telesa dan napadli ljubljanski prote-stantje. Ljubljanski kovači *o protestante zapodili. Zato imajo kovači pravico nositi pri šent-peterskih procesijah baldahin, kovaški pomočnik pa imajo čast nositi baklje. Na križu s škofskimi insignijami (spomin na škofa Tomaža Hre-la, preganjalca protestantov)
napisi s Hrenovim geslom Leta 1828. je križ razpadel in so ga 17. aprila 1843. postavili znova.
Spomenik tik mostu čez Gru berjev kanal ob Karlovski ce--ti spominja izkopanje tega kanala in na obisk cesarja Franca I. ter cesarice Karol i ie leta 1835. Zaradi tega kanala so prenehale zabavne vož nje s čolni po visoki Ljubljani ci, a barje se je vsaj deloma osušilo.
(Dalje prihodnjič.)
TEŽKO DELO ZA OBISTI.
Namen obisti v človeškem 'elesu je -čistiti kri raznih ne-ootrebnih in strupenih snovi. To je težko delo: okoli 1,700 vvartov krvi teče skoz obisti v teku 24 ur in okoli 30 kvarkov nerabne tekočine jo vzeto z krvi. Ali ni potem naša lolžnost, da napravimo to delo lažje in <da ne pustimo, da bi se nabirale v črevah strupe-ie tvarine, ki se pretakajo v kri ? Trinjerjevo zdravilno ?renko vino drži čreva čista, odstrani strupeno. nerabno 'varin0 in deluje gobovo in na orijeten rlačin. Isto je na v-?ak način najboljše domače zdravilo. Gospodična Beat,-rice Duffany nam je pisala iz
Schenectadv 19. marca: Jaz kakor tudi ostali člani naše družine, rabimo Trinerjevo, zdravilno grenko Vino in ga j najdemo jako efektivnega".; Istočasno nam piše John Ko- j lar iz New Buffalo, Mich.: "Porabil sem eno steklenico Trinerjevtga zdravilnega vina in reči moram, da me je- postavilo fla noge". Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima v zalogi in Vam bo postregel tudi z drugimi izvrstnimi zdravili in pripravami, ki jih izdeluje Joseph Triner Companv, Chicago, 111.
(Avertis.)
NAZNANILO.
Uljudno se l aznanja vsem članom "Slovenskega Doma" v Pittsburghu, Pa. da se vrši 29. aprila t. 1. glavna letna seja in volitev novega odbora "Slov. Doma".
Ker bo veliko važnih stvari na tej glavni seji na dnevnem; redu ,je članstvo prošeno, da se gotovo vsak član "S. D." te seje vdeleži. Pričetek seje bo tečno ob 2. uri popoldne; čakalo se bo nič. Za točno vdeležbo in mnogobrojno vdeležbo se priporoča
Odbor "Slov. Doma.M (Advertis.)
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Prescription A-2851
je zelo sloveče zdravilo zoper revmatizem in trganje. Pri vsaki steklenici je navodilo kako se rabi. steklenica $1.35.
SEMENA.
V	zalogi imam najboljša in za-nčsHiva poljska, vrtna cvetlična semena in semena jedilnih dišav in zdravilnih zelišč. .
• Pišite po brezplačni cenik.
KRANJSKE KOSE Kose z rinčkom iz najboljšega jekla, 65, 70 in 75
centimetrov dolge ......$1.75
G kos z rinčki.......... 9.00
Brusni kamen .......... 0.30
Klepalno orodje ........ 1.00
Suho grozdje in drugo. Muškatel, zelo sladko grozdje, baksa 25 funtov ..$3.10 Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov .. ^.....7.75
Brinjeve jagode, vreča 132
funtov .................. 7.00
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.
MAT H. P E Z D I R Box 772.	City Hali, Sta.
New York, N. Y.
EMIL KISS, BANKIR
133 Second Ave. New York City.
Vsakdo, ki žrli dobiti svoje rojake semkaj iz starega kraja, naj mu pošlje
affidavit of support
Jaz izdelujem vsakemu, kdor pri meni šifkarto kupi Affidavit v angleškem in slovenskem jeziku
brezplačno
in preskrbim potrdilo teh listin po jugoslovanskem konzulatu. Pristojbina pri konzulu znaša $2.60. Jaz prodajem
sifkarte
Za dopremo rojakov iz kraja in za potpvanje kraj
po originalnih cenah šifkompanije
Sprejemam denar na uloge ter plačam 4% obresti.
Pošiljam denar po pošti in brzo-javu. Pišite po informacije.
EMIL KISS, BANKIR
133 Second Ave. New York City.
Dobro delo storiš samemu sebi in dragim, če pridobiš kakega novega člana (ico) za K S. K. Jednoto.
5EVER0VA ZDRAVILAVZORŽUJE JO
£• j; V iDRAJMJE V D tiUZIHAH^S^


AijtTseptTcijo njuzllo
Prlporočljiv'o za odporrjoč pri zdrdVljeqjti srbečice H] rdzqih Kožnih bolezrji.
CENA JO c Vprašajte pri \iiien] le^JijL.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIOS. IOWA
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. občinstva v Jolietu iu okolici naznanjava, da sva oJ pri a novo
trgovino z groceriio, ter z vsem, v to vrsto spadajo čim blagom. Prodajava bla go po najnižjih cenah. Po-trežba točna.
Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik
Cor. Hickory & Marble St.
Telefon 4555 Joliet. 111
PRIPOROČILO.
Slovenski čevljar se priporoča rojakom v Jolietu, 111., za popravljanje čevljev vseh vrst. Delo garantirano. Cene zmerne.
Pridite in se prepričajte. Rojaki, podpirajte domačega o-brtnika in sofarana!
ŠTEFAN MAROLT 402 Ruby St.	Joliet, HI.
Zastave, bandere, regalije iD jdate znake za društva ter član« >C S. K. J.
EMIL BACHMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, III.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto
Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. Ce oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
Anton Zbašnik,
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
4 (Nasproti sodni je) ' S3 pripore ča rojakom v vseh 1 otarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno. •
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko i zbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East 0. St Pueblo, Colo.
ODHOD IN PRIHOD.
Na pomlad in na poletje se največ po tuje Rojaki se vračajo v domovino, hodijo tja na obisk in po opravkih.
V stari kraj:—Ako 6te. Vi med onimi, ki so namenjeni v stari kraj to pomlad, tedaj je v Vašo korist, da potujete "skozi " tvrdko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku, ki je znajia po svoji točni in solidni postrežbi in katero Vam priporočajo oni številni rojaki, ki so do sedaj skozi njo potovali.
Iz starega kraj a:—Pol. juliju 1.1. bo zopet prišlo 6426 Jugoslovanoh v Ameriko. Ako ste Vi namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, ako poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvrdki ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku. Ona Vam bo dalla vse informacije, izdelala potrebne izjave, prodala karto, oziroma poslala denar za karto, ter bo nudila Vašemu potniku svojo pomoč ob prihodu v New York.
Pošiljanje denarja:—Tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in je-zato v stanu biti rojakom na službo pri pošiljanju denarja. Njene pošiljatve pridejo točno na zadnjo pošto ter so izplačane hitro brez vsakega odbitka. Ne pozabite tega, kadar pošiljate denar v stari kraj.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70—9th Ave.
New York, N. Y.
V Zolijetu, na Jurjevo 1923. Spoštovani gospod urednik:—
Za danes sem mislila, da ne bo nič z mojim pismom, tako sem trudna in zdelana. Ker mi je dala moja bordeng-bo-sovka tri dolge gredice na našem vrtu za jardom, sem se spravila, <ia jih preštiham. Čeravno sem že delala na polju v stari konjtri, — se človek tukaj v Ameriki vsega odvadi. Od one stare nerodne lopate imam namreč vse roke žuljave in mehurjaste, potmi veste, da mi ne gre pisava tako gladko izpod rok.
Zasejala sem eno gredičko z rdečo redkvico, eno s špina-čo eno pa z rozetelčki. Baš danes sem čitala priporočilo neke španske lepotice v*New Torku, da naj dekleta uživajo dosti špina^e, ako hočejo postati perfektne krasotice, in tega recepta se bom letos .tudi jaz držala. Z regratom bo sizn kmalu pri kraju, potem se bomo vrgli pa na špi-raačo, tudi trikrat na dan; če mi kuhana in zabeljena ne bo pomagala, bom pričela pa kar surovo uživati z je=ihom in o-ljem:	_ ^
Karliudo mi je pri srcu, ko vidim v nedeljskih izdajah angleških listov krasne slike ameriških lepotic, igralk, pevk in milijonark. Samo tega se bojim, da jaz ne bom z uživanjem špinače nikdar dosegla 110 funtov teže, kolikor ona Newyorčanka tehta!? Kako bi bilo to častno*zame, če bi enkrat tudi mojo sliko v ameriških magazinih priobčili. In do te slave moraan tudi dospeti, ker imam že vse načrte izdelan*?.
Zadnji teden sem se namreč odlomila nastopiti v kino-gledališču kot igralka. Šla sem vsak večer gledat lepe slike v Princess, Crystal in Orpheum gledališče, tako da sem v tem že precej dobro podkovana. Zvedela sem tudi za naslov sloveče ameriške kiino igralke Mary Pika Ford, pa sem ji v Kalifornijo pisala glede službe. Seveda, za zaljubljene vloge jaz nisem; ampak za smešne in state pa že, ker sem precej gibčnih nog, pa tudi lepe postave; obraz si pa tako in tako vsaka vedno malo napavdra in namaže, da je za 15 let mlajša. Ense izmed teh igralk zaslužijo po $1,0(10.— na dan. — Bajgaš, jaz bom vesela, če mi plačajo sjfmo deset dolarčkov, ali $70, na teden. Najbrž sčasoma postanem morda v resnici- še kaka gledališka zvezda! Samo zaradi gledališkega imena mi je hudo, ker ne vem, kakega bi si izbrala. Ali bi bilo u-mestno ime: "Špela Moski-to?". Že vem. — Ce me vza-fcmejo v muhenpijfčer biz-nes, si,;bom nadela znano slovensko ime mojega rojstnega kraja, znano po vsem Kranjskem: "Stara Šranga". — To boHo Amerikanci ugibali ^noje umetniško ime! Pa kaj ime! Samo da mi kaj več nese! Zdaj sem začela že prestavljati na angleško našo znano izvirno igro: "V Ljubljano jo dajmo!", kjer bom jaz nastopila v glavni ulogi^
Amerikanci kaj takega gotovo še niiso videli!
Te dni sem prejela od moje znanke Urške spod Klanca v Volkegonu pismo sledeče »sebine:
Draga mi Špelka! Kakor sem čitala v časopisu da misliš priti semkaj v naše mesto, da bos eno barako ua Lenox cesti zarentala .— Kakor hitro sie je to zvedelo, so drugi kar okrog oiie "šen-de" tekali, kateri jo bo prvi dobil. In res je že oddana. Zarental jo je nekdo iz strahu, da bi mu ti biznesa ne prevzela, češ da bodo vsi naši fantje k tebi kupovat hodili. Čemu nisi molčala, da bi tvojih načrtov nihče ne zvedel izvze-mši menef Zdaj so nama pa najini zlati načrti splavali po vodi, da imaš z menoj vred s-nolo tudi ti.
Jaz sem se že veselila, kako lepa družba in služba me ča x&; ona baraka br bila itak premajhna za tebe. Vrata so ako ozka, da bi ne mogla nori. Tudi onih Noetovih kap-:ic bi ne mogla kipati, ker je a oknu suha roka naslikana.
Tukaj pri nas bomo imeli ine 29. t. m. velik koncert. Xaš pevovodja bi rad dobil >e eno pevko, in želi, če bi ti irišla sem zapet kako solo, če maš dober glas? , .t
S pozdravom, tvoja vda-la prijateljica
Urška izpod Klanca.
Zaradi onega bi*musa v .Vorth Čikagi mi sicer ni dosti :al, osobito sedaj, ker name-ravam postati gledališka u-uetnica, Žal mi je le, da ne bom blizu one znane mesarije, cjer tako okusne vrhniška.že-odce delajo. Poslušajte torej!
Zadnji četrtek*mi je poštar prinesel veliko škatljo, od Žo-/a Drašlerja v North Čikagi. / tej škatlji se je nahajal en ini prekajen, in že kuhan svi-ljski želodec, težak 7 funtov n pol . Zavit je bil v lepo lel žakejj od cukra. Rečem vram samo to: da tako doli-ratnega želodca še nikdar v Vmcriki nisem pokusila. Sani angelcd bi ga uživali, - če n ga imeli! Želodec je bil 2 n pol palca debel; 40 palcev je meril v obsegu, širok je bil >a 8 palcev. V treh dneh, pa ie bilo po njem. Povem Vam, la sem se'v tem'času zopet '.redila za 4 funte! No, špina-a me bo že malo shujšala! >amo žejalo me je po njem, la sem ga morala s celo galo->o kave in čaja zaliti; vina in )iva sploh več ne pijem, ker >em stopila v družbo treznosti ali prohibicije. — Iz onega iakija si bom naredila ono spo-Jnjo kiktjojsamomalo ozka bo.
V spomin na ta poslani želo-iec sem zložila sledečo pesem: Pesem od North chikaškega
želodca. Stoji, stoji tam mesto, )j mesto Wjiukegan; Na meji tega mešta, Te North Chicago znan.
V tem f&avniem, lepem mestu So skrbne vse žene; In te se pogovarjajo: Kaj b' danes cskuhaile?
Ta prva pravi, možu Za lunč da dala bo: Mesene tri klobase, Ko gre v dratovno.
Ta druga pravi: "Jas pa, Porkčapse dam vselej, Pa kislo zelje zraven, • To glajlia moj Andrej.
Ta tretja pravi: "VesteH Kaj je najboljša jed, Za drage nam možici e, Okusna bo?j kot medf"
Tja k Drašlerju jaz pojdeni Želodec kupim suh; Pa malo hrena zraven,/ Ta jed vam ni od muh!"
Ko prva in ta druga, Stvar o želodcu zve; K Žoe Drašlerju prav hitro, Vse tri so skupaj šle.
Možičkom v peloe dale, Želodca suhega; In batel vina zraven, Doma naijenega.
Možički vsi veseli, Na ded o so odšli; Za lunč so* s salbo nesli, Najboljšo vseh jedi.
Opoldne pelček (prazen Je kmalu bil do dna; Mož ženo je polivali^ Da kuhat' dolbro zna.
— Včeraj ste mi pravili, da mo pečlarji v Kanonsburgu, PenSloveuija tjakaj vabijo; da naj vzamem karto samo do Spicburga, in da me bodo od tam do cilja v posebni kočiji prepeljali. — Ne boste pihali moje kaše ne! — Prvič me ue veseli v Kanonsburg, ker menda tam kanone dela jo in j lahko vedno kaka ek»pfi]žn nastane. Drugič pa se nočiiiai \ šajtrgi od Špicburga daljo voziti. Če je tam že kak fle-ien in bogat vdovec i 6 otro- j ci in če me pride semkaj s! svojim ata mobiloni iskat, — | bi že morda šla .ua ogled, drugače pa ne . Sploh bom za-iraprej vsakega ženina odklonila, če dobim ono mastno službo v kino gledišču.
K sklepu vas vprašam, če imate kaj krajnskega rožmarina in roženkravta; priporo-vfila bi se Vam za eno koreninico za moj vrtec na jardu. -S pozdravom Š. K.
"LaSna vrana, sito pita", si je mislila mihvauška Slovenija", ko je pri občevala oklic za P. S. R. (Prijatelji Sov j. Rusije) V Rusiji so danes tako bogati, da •štejejo kmetje za eno kravo že na bilijone; pri pri nas v Afheriki, pa marsikdo nima niti centa v žepu.
Tivoli Studio
Edini poljsko-slovenski fotografiičcn atelje v Jolietu, 111.
JOS. SITKOSKI, lastnik
635 E. Jefferson St.
Joliet, 111.
TELEFON 5617
Xajbolj moderni "studio" v mestn.
Slike jemljcnio vsak čas čez dan in tudi zvečer.
r
Izdelujemo posamezne slike družinske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseli kombinacij. V zalo- i gi imamo tudi lepe okvirje.
Ob sredah je dan slikanja za otroke. Z vsakim naročilom otroka damo eno povečano sliko 8x10 palcev veliko.
"BREZ MLEKA NI MOŽA."
Napisal C. Houston Goudiss.
.Izdajatelj vodilne ameriške revije o hranjenju, "The forecast", ustanovitelj kuharske šole istega imena; hranilni ravnatelj, "The 1'eoples Home Journal.
"Brez mleka ni moža", to dejstvo j-e treba široko ugotoviti.
Vsakdo sc mora ustaviti ter začeti premišljevati silil označilnost tega u-gotovila.
V teh.nadaljevanjih se ne bomo ba-vili z znanstvenimi določbami pač pa z dejstvi, ki jih veste danes in ste jih vedeli kot otrok.
Sami morate spoznati resnico ugotovila, da "brez mleka ni moža."
Vaša prva hrana je bila mleko.! | Brez mleka bi se nc mogli pravilno razviti ter postati močan in krepak človek.
Če zbolite. vam bo zdravnik naj-. prej priporočil lahko, hranilno in lahko prebavijivo hrano. In ta hrana bo sestajala večji del če ne popolnoma iz mleka.
Zakaj mleko? Zato, ker je mleko popolna hr4na ter je prebavljivo, kjer nobena druga hrani ni.
Mi vemo, da je to res, kajti mleko se uporablja izza začetka zgodovine. Ker je mleko tako velik del našega življenja, preziramo njega važnost kot del naše dnevne hrane.
Veliko jih je med nami, ki ne uživajo dovolj mleka. Ali bi ne bilo! dobro če bi uporabila v našem domu vsak dan vsaka oseba po en kvart mleka? M/lefco je pofpolna hrana ter pomenja rast otroka ter zdravje od-' raslemu. .Pri izbiri mleka glejte predvsem na čistost, čistobo in okus.
Izza leta 1857 je bilo odvisnih na tisoče, da na milijone ljudi od imena "Borden" kot garancije za dobro mle ko. Bordenovo Evaporirano Mleko priznavajo danes milijoni ljudi kot najbolj cisto in najbolj varno mleko, kar ga je mogoče kupiti. Ponatisnjeno z dovoljenjem iz 'F€
casta', July, 1921.	jj
MY STORE JE KUPILA
vso zalogo znane trgovine
ENGLEMAN DEPARTMENT STORE
Chicago, Illinois.
PO 50c NA DOLAR.
Zaloga obstoja iz manufakturnega blaga, oblek za moške in dečke, čevljev, rasnih potrebščin za dečke, ugotovljenih oblek za ženske, oblek površnikov, pokrival za deklice, čevljev za ženske, deklice in otroke in šolnov, rasnih lekov (drugs) in galanterijskega blaga (Stationery) potrebščin za toaleto, igrač, želesnine itd. Mr. Engleman je moral iti v Denver, Colo., zaradi slabotnega sdravja, ter je vsled tega nam prodal vso svojo zalogo v vrednosti $29,000.00. Pridite kmalu vnašo trgovino, dokler traja ta razprodaja in prihranite si denar. Prepričali se boste, kako po ceni je vse blago pri tej RAZPRORDAJI.
Razprodaja se prične v sredo 25. apr. in traja dva tedna.
DELOVNE HLAČE ZA MOŠKE.
Delovne hlače za moške, vse velikosti; Euglemano-,va cena $'2.50; naša cena ................$1.33
OBLEKE ZA MOŠKE.
Obleke za moške in mladeniče, velikost 32 do 44. Englemanova cena $24.00. Naša cena........$13.99
CISTO VOLNENE OB-LEKE ZA MOŠKE.
Fine čisto volnene \Vor-•sted obleke za moške in mladeniče, z enim in dvema paroma hlač, vse po najnovejšem pomladanskem kroju. Englematoova cena $:>>9.00 in $42.00; na-t>a cena ... .......$24.88
HLAČE ZA MOŠKE.
Illače za moške in mladeniče v raznih lepih barvah in navadno višnjeve v v-seh velikostih od 29 do 46. •Englemanova cena $6.00 in $G.50. Naša cena ...$2.87
KRATKE HLAČE ZA DEČKE.
Kratke hlače za dečke v lepih črnkastih barvah; Englemanova cena $1.00. Naša cena za en par . .39c
VOLNENE~OBLEKE~ ZA DEČKE.
čisto Volnene obleke za dečko s kratkimi hlačami, temnovišnjeve in druge barve. Englemanova cena $7.00 Ln $8.00. Naša cena $2.98 in ............$3.98
OBLEKE ZA DEČKE.
jObleke za dečke iz najboljšega kašmirja in plave Serge; oni par hlač aLi dva para; Englemanova cena $12.00 in $15.00. Naša ce-na 5.99 in..........$6.99
ŽENSKE SVILENE OBLEKE.
Obleke iz svile za ženske, velikost 16 do 42, vse po majnovejšem pomladanskem kroju narejene; Englemanova cena $22.00. Naša cena ........$11.49
ROMPERJI ZA DEČKE.
Romperji za de! ke in plave obleke nivadne in štri-haste; Englemanova cena $1.15. Naša (Sena.....63c
MOŠKE DELOVNE SRAJCE.
Moške delovne srajce, plave ali črnkaste barve; En-
srlemaniova cena $1.25. Naje	AQp
sa cena .............
BLAGO ZA RJUHE
FinI Muslin, nepoštirkair, Englemanova cena 89c. Naša cena za 1 jard________r —_____
NEDELJSKE SRAJCE ZA MOŠKE.
Lepe nedeljske srajce za moške z ovratnikom ali brez, v vseh velikostih od 14 do 17; Englemanova cena $1.75 in $2.00. Naša centi .......a........87c
najlepše moške s raj-ce.
Najlepše moške srajce, iz znane tovarne Wilson Bros. v vseh velikostih; Englema-nova cena $3.00 in $3.25. Naša cena ..............$1.68
moške union obleke*
Moške Union obleke, lahke in srednjetežke tako tudi B. V. D. spodnje obleke v vseh velikostih od 34 do 44. Englemanova cena $2.00. Naša cena................87c
jopici za dečke!
Jopiči za dečke, rjavkaste in svitle barve v vseh velikostih. Englemanova cena $1. Naša cena .............43c
kape za dečke.
Blue Serge kape za dečke iz čiste volne. Englemanova ce-na 95c. Naša cena......39c
kape za moške.
Črne kape za moške za spomlad in poletje vse velikosti; Englemanova cena $2.00 in $2.50; naša cena ....65c
mehki moški klobuki
Mehki moški klobuki, svetle ali črne barve. Englemanova cena $3.00; naša cena ..85c
moške nogavice.
Črae in rjave moške nogavice. Englemanova cena 20c; naša cena ..............8c
nogavice za dečke in deklice.
Fine obrobljene nogavice za dečke in deklice vse velikosti; Englemanova cena 30c; naša cena za en par ....lic
SVILNENE ŽENSKE NOgavice.
Svilene ženske nogavice (Se-conds), črnosivkaste ali rjavkaste barve. Englemanova cena 85c. Naša cena ... 20c
dežniki za ženske.
Dežniki za ženske. Englemanova cena $1.75 ; naša 88c
ženske serge obleke*
Ženske Serge obleke, plave in rjavkaste v vseh velikostih. Englemanova cena $10. Naša cena ............$1.77
ženski allover pred-pasniki.
Ženski Allover predpasniki, svitlo štrihasti in druge barve iz najboljšega ginghama v vseh velikostih Englemanova cena $3.00. Naša cena 79c in ........•........ 89c
obleke za deklice. <
Obleke za deklice v vseh barvah in velikostih od 3 do 14 let iz gingham blaga. Englemanova cena do $3.50. Naša cena 85c in . ........$1.44
ženske lisle nogavice.
Ženske Lisle nogavice, črne, bele in rjave, velikost-Š1/« do 9V2' Englemanova cena 35c; naša cena .............14c
moški delovni čevlji.
Moški delovni čevlji iz loso-ve kože in rjavi, s srednjetež kimi in močnimi podplati, vse velikosti 6-12. Englemanova cena $3.00. Naša cena ...................$1.88
prazničnf moški cev* lji.
Fini moški čevlji za praznike ali nedelje in Oxford čevlji v vseh velikostih; Englemanova cena $6.00; naša ce-na ...................$2.98
čevlji za deklice.
Čevlji za deklice iz samega usnja; velikost 6 do 2; Englemanova cena $2.50. Naša cena .................$1.29
čevlji za dečke.
Čevlji za dečke, črni ali rjavi iz finega usnja, vse velikosti od 6V*> do 2. Englemanova cena $3.00. Naša ee-na .............*.....$1.49
kratke hlače za dečke.
Kratke hlače za dečke v črnih barvah. Englemanova cena $1.75 in $2.00; naša ce-na ....................88c
ženske union obleke.
Velika zaloga ženskih Union oblek, lahkih; Englemanova cena 95c. Naša cena ... 33c
svilnate zavratnick
20 ducatov svilnatih zavrat-nic pletenih za moške in dečke; Englemanova cena $1.00 in $1.25. Naša cena.....33c
vsa zaloga englema" novega blaga po polovičnih regularnih cenah._
pomladansko voile blago.
Novo spomladansko Voile raznih vzorcev; Englemanova cena 6.">c jard. Naša cena 29c jard in ............33c
perkal"-
Perkal v svitlih in temnih barvah, najnovejši vzorci. Englemanova cena 29c; naša cena za en jard........17c
gingham za predpas-nike.
Velika zaloga Gingham blaga za predpasnike bolj kratki kosi, lični vzorci; Hngle-manova cena 18c. Naša cena jard ................9c
ratine.
Velika zaloga Ratina v vseh vzorcih. Englemanova cena $1.25. Naša cena jard .. 52c
odeje za otroke.
Velika zaloga odej (blanke-tov) za otroke posebno velike; Englemanova cena $2.(K). Naša cena".............99c
blago za zastorje.
Velika zaloga blaga za za-storje na oknih bele in eeru barve; Englemanova cena 35c. Naša cena jard ....18c
zastorji za okna.
Zastorji za okna (Shades). Englemanova cena $1.00; naša cena ...............50c
muslin.
Fini muslin. Englemanova cena 25c; naša cena jard 16c
congoleum prf.proge.
9x12 Congoleuin preproge; Englemanova cena $1!).00; naša cena...........$14.88
OVERALL HLAČE ZA DEČKE.
Velikost stev. 3 do 8. Englemanova cena $1.00. Naša cena___________________
48c
Vogal Broadway in
Ruby St. JOLIET, ILL.
MY STORE
PETRI -Z1PF Telefon: 3288.

- ■ .
vrt, * ,T i •.
OTOK ZAKLADOV
Anglaiko spisal R- L. Stevenson. Poslovenil J. M.
(Nadaljevani je.)
"Trelawney", je rekel zdravnik, "kljub vsem svojim skušnjam m-telim, da se vam je posrečilo pridobiti za ladjo dva poštena človeka — tega moža iu Johnff-Silverja.
"Sil ver, da ako vam drago", je kričal sodnik, "toda kar se tiče tega neznosnega cigana, izjavljam, da smatram njegovo obnašanje za nemoža-to, nemoraiarsko itn naravnost neangleško."
"Dobro", pravi zdravnik, "bomo videli."
Ko smo dospeli na krov, so mornarji že začeli prenašati o rožje in smodnik iz prednjega dela , kapitan in Mr. Arrow pa sta stala poleg in nadzorovala.
Nova odredba je bila popolnoma po mojem okusu. Predelali so celo ladjo; šest ležišč so napravili na zadnjem delu ladije, ki so tvorila zadnji del glavnega prostora, in ta vrsta kabin je bila z zaprtim hodnikom na levi strani ladje v zvezi" s sprednjim stolpom in kuhinjo. Prvotno se je nameravalo, da se bodo kapitan, Mr. Aitow, Hun/ter, Joyce, zdravnik in sodnik nastanili v teh šestih kabinah. Sedaj se je pa odlo<?ilo, da dobiva Redruth in jaz dvoje izmed njih in da bosta Mr. Arrow in kapitan spala na krovu v hišici nad ka-jito, katero so na vsaki strani precej povečali. Bila je seveda zelo nizka; vendar je bilo dovolj prostora za dve viseči postelji in celo podčastnik se je zdel zadovoljen s to uredbo. Tudi on je morebiti imel kake dvome glede moštva, pa to je samo ugibanje; kajti kakor boste slišali, nismo dolgo uži vali dobrote njegovega spoštovanja.
Vsi smo marljivo gibali roke pri izmenjavi prostorov, ležišč in smodnika, ko se je v obrežnem čolnu pripeljal poslednji mož ali dva in Dolgi John ž njima.
Kuhar je kakor opica spretno splezal ob ladjini strani gor, in kakor hitro je opazil, kaj se je godilo, je dejal: "Ho, tovariši! Kaj pa je to!"
"Smodnik prenašamo, Jack", odgovori eden.
"No, preklicano", je zavpil Dolgi John, "ker se to godi, potem zamudimo jutranji pritok."
"Moje povelje!" je dejal kapitan kratko. "Odidite dol, možje. Ljudje bodo hoteli večerjati."
"Da, da", je odvrnil kuhar se dotaknil z roko svojih prednjih las in hitro izginil v smeri proti svoji kuhinji.
"Dober človek to, kapitan", je dejal zdravnik.
"Prav mogoče, gospod", je odvrnil kapitan Smolett. "Bolj lahko zono stvarjo, mo žje, — bolj lahko", in planil je proti onim mornarjem, ki so prenašali smodnik; nato pa je nenadoma opazil mene, ko sem ogledoval vrtilni obroč, ki smo ga imeli sredi ladje: "Hej, ti mornarski vajenec", je zakrpal, "proč od tod! Hajd v kuhinjo in preskrbi si dela!".
Ko sem hitel proč, sem ga slišal, kako je zelo glasno dejal zdravniku:
"Jaz ne bom imel prijateljev na ladji."
Zagotavljam vas, da sem bil popolnoma istega mnenja o njelta kakor mirovni sodnik in sem na vso moč črtil kapitana.
XI. POGLAVJE. Na morju.
Celo to noč smo se marljivo gibali, postavljali vse stvari na svoje mesto in prihajali so čolni s sodnikovimi 'prijatelji, Mr. Blandly in podobni, da mu voščijo srečno pot in srečen vratek. Pri "Admiralu
Ber,Jt)ow-u" nismo nikdar pre-čuli cele noči in >zato sem bil popolnoma utrujen, ko je< malo pred svitanjem dneva krmar zapiskal na svojo piščalko in so se začeli mornarji zbirati pri drogili rad igo val nega vre-tena. Pa če tudi bi bil še dvakrat ta£o utrujen, ne bi bil zapustil krova; vse je bilo tako novo in zanimivo zame: kratka povelja, ostri glas piščalke, mornarji, hiteči ob svitu sve-tiljk na odkazane prostore.
"Sedaj, Barbecue, nam pa zapoj eno!" je zaklical nek glas.
Našo staro!" se mu je pridružil drugi.
"Da, da, tovariši", je rekel Dolgi John, ki je stal blizu z bergljo pod ramo in i\eeukrat zapel meni tako znano:
"Petnajst mož na mrt vega moža zamoju —"
Za njim pa so se oglasili mornarji v zboru:
"Juhuhu! in stekleni-ca ruma!"
In pri tretjem "hu!" so z vsemi močmi potistili droge pred seboj.
Celo v tem vznemirljivem trenutku sem se v hipu zopet pomnil na starega "Admirala Benbow-a" in zdelo se mi je, kakor da čujem kapitanov glas v zboru. Toda kmalu je prišlo sidro do površine vode, kmalu je viselo kapljajoče ob ladjinem rilcu, kmalu so se začela napenjati jadra; zemlja in ladje so šle mimo nas na obeh straneh, in predno sem se mogel vleči, da bi zadremal za e-no ali dve uri, je nastopila Hi-spanola svojo pot proti Otoku zakladov.
Ne bom podrobno opisoval te vožnje. Bila je zelo ugodna Ladja se je izkazala za zelo dobro, mornarji so bili izvrstni in kapitan je popolnoma razumel svoje opravilo. Predno smo pa dosegli do Otoka zakladov, se je prigodilo več stvari, ki jih moram povedati.
Mr. Arrow se je obnesel mriogo slabše, kot se je bal kapitan. Mornarji mu niso bili poslušni in so delali ž njim, kar se jim je :zefdlo. Vendar to še ni bilo najhujše; potem namrelČ, ko smo bili že eden a-li dva dni na morju, je začel prihajati na krov z motnimi o-čmi, rdečimi lici, jecljajoč in z drugimi znamenji pijanosti. Včasih je padel in se ranil, v-časih je ležal cel ljubi dan v svoji mali postelji na eni strani hišice nad kajito,, včasih pa je Ml zopet en, dva dni skoro trezen in je opravljal svoje posle komaj za silo.
Vendar nismo mogli nikdar dognati, kje dobiva pijačo. To je bila skrivnost ladje. Naj smo stražili kakor se nam je le zljnbilo, ničesar nismo mogli storiti, da bi jo razkrili; in ko smo ga vprašali naravnost, se je samo smejal, ako je bil pijan, ako pa je bil trezen,, je svečano tajil, da bi bil kedaj dru gega pokusil kakor vodo.
Ni bil samo neporaben kot častnik in slab zgled mornar jem, bilo je tudi očito, da mora končati pri takem popiva nju siamega sebe; in tako ni bil r.iikdo posebno razžalosten, ko je v neki temni viharni noči naenkrat izginil in ga nismo nikdar več videli.
"Čez krov!" je menil kapital. "No, gospodje, to nam je prihranilo sitnosti, ker bi ga sicer morali dati v železje.'
Sedaj smo bili pa brez podčastnika in treba je bilo povzdigniti enega izmed mornarjev na to mesto. Prvi mornar Job Andorson je bil najbolj sposoben mož na krovu in je opravljal nekako delo pod častnika, četudi je obdržal
svoj stari naslov. Mr. Tre-
lawney je bil v prejšnjih časih tudi l.ci morju in njegovo znanje mu je bilo zelo koristno, kajti pri ugodnem vremenu je pogostokrat sam prevzel stražo. In krmar Izrael Hands je bil skrben, zvit, star, izkušen mornar, ki smo mu mogl za silo vso poveriti.
Bil je velik zaupnik Dolgega Johna Silverja, ntvšcga ladijskega kuharja; mornaji so ga imenovali Barbecue.
Na lndji jb nosil kuhar svoje berglje obešene na tanki vrvici okrog vratu. Imenitne ga je bilo videti, kako je uprl berglje proti steni in se oprt nanje ravnal po gibanju ladje ter tako opravljal kuhanje kakor
da bi na suhem. Še bolj čudno ga je bilo videti, kako je hodil ob najhujšem vremenu po krovu. Imel je en©s ali dve vrvi, da si je pomagal ž njimi na najhujših mestih — uhane Dolgega Johna smo jih imenovali; in prehajal je oi enega kraja do drugega, in sedaj v-porabljal berglje, sedaj jih tako hitro vlekel s seboj na vrvici, kakor je mogel drug človek hoditi. Vendar se je nekaterim mornarjem, ki so bili žo prej ž njim na morju, smilil, ko so ga videli tako pohabljehe-ga.
"Ni navaden človek, ta Barbecue", mi je dejal krmar.
(Nadaljevanje sledi.)
IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE
tri in štirivrstne. dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške, kranjske in chromatične, kakor tudi kovčeke za
Imam tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kovane na roko iz svetovno znan? tovarne Sensenwerk-Krenhoff s štiierskega v dolgosti od 25 do 33 inčev. po sledečih cenah: Posa-mezna kosa po $150, šest kos skupaj ali več po $1*5. Klepalno o-™dje. dvoje vrste. po$1.00. srpi za klepat. po 75c. Bergamo brus.lni
kamni, najboljše vrste po 40c.	.
Pri teh cenah je poštnina že všteta:, z naročilom vred je poslati tivdi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, k. so Jih ze narocih
°d 1 ALOIS SKULJ, 323 Epslon Plače, Brooklyn, N. Y.
Izurjenost in varčevanje.
Izurjen delavec ni samo v obče učinkovit pri svojem delu, ampak pazi tudi na to, kako svoj težko prisluženi denar obrača. •
Hranilni račun v naši banki Vam bo pripomogel ugla-diti pot k bodočemu uspehu in napredku.
Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vedno skrajno ufjudno postrežbo.
V najem oddajemo varnostne skrinjice za depozite po 25c na mesec in višje.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljeni L 1891.,
članica Federalnega rezervnega sistema.
Uradniki:
Robt. T. Kelly,načelnik odbora ravnateljev; Wm. Redmond, predsednik; P. F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik; Joseph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik.
ii »■mil« ■ m imih— ■	i
Važiio in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., bV2 odstot.. 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot. T Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. -Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A. C. ALLYN &
Co.
71W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
POLETJE
donaša nove dne* in nove potrebe. Vaši v domorini, ki potrebujejo denarno podporo za obdelovanje zemlje in druge domače potrebe, ki v tem času zahtevajo Vašo pomoč, bodo to pomoč najprej in najtočnejše prejeli,
ako se za Vaše denarne pošiljatve poslužite naše tvrdke.
***
Ne držite svojih prihrankov mrtvih! Dajte jim življenje; vložite jih pri nas na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT.
Za potovanje in dobavo Vaših iz domovine se morete obrniti na nas v popolnem zaupanju in dobili boste vsa navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	s	New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
NAJVEČJA IN EDINA SLOV. TRGOVINA IN AGENTURA za celo Ameriko za najboljše vrs*e starokraj.ke kose, struike motike in dnigo orodje.
Cene so: Motike, ročno kovane po $1.50,
večje po --------------------------—ti.75
Kakor hitro pričnete rabiti enkrat te Struške motike ne bodete več nikoli rabili ameriških motik. Močne fabriške motike po....$1.25 Kose najmočnejše in najboljše, troje vrste takozvane Turške, Balkan in "Mouldouke", dolge 25, 26, 28, 30, 32 in 34 palcev z močno rinko in ključem.—$2.50 Kose takozvane 'Poleranke' $2.00
malo ožje po ------------------$1.50
Kosišča na Kranjskem delana
po ......—___________________________$1-75,
močnejša za veliko koso po $2.^0 Klepanje troje vrste
po ....._________$1.00, $1.50 in $2.00
Ribeini za repo ribat po —................
Plankače, ročno kovane na Kranjskem za tesati ----------------—-- $6.50
" Brusi izbrani najboljše vrste posebno veliki po 50c, drugi črni po 75c
Oselniki plehnati po 50c, leseni po---------------------------75c
Srpi veliki za klepat po....................................................$1.00
Serpice (pralce) za pleti po —.................—-------------------------75c
Vse to blago je že precej dobro poznano med rojaki po vsi Ameriki. Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročnino takoj, poštnino plačamo mi.	Xaslov napišite samo:
STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Pridite osebno ali pa pišite po naš cenik, krasnih vsakovrstnih LUBASOVIH HARMONIK, kakor tudi veliko drugih lepih stvari iz stare domovine.
............$1.25
DARILA V STARO DOMOVINO.
Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pis-monosa prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je bil denar prejet.	.
Pri večjih vsotah na več tisočev kron ali dinarjev, damo posebno znižano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote.
Ker se cene kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ceni istega dne ko smo pošiljate* prejeli.
Danes pošljemo: 125 din— 500 kron za $ 1.75 50 lir za $2.90 500 din—2000 kron za $ 645. 100 lir za $5.50 Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, Illinoii.

NAJPOTREBNEJŠA ZA VSAKEGA NAŠEGA ČLOVEKA V AMERIKI
Uredil: Ivan Mladineo.
Vsebuje 320 strani raznovrstnega in najkoristnejšega čtiva od trajne vrednosti s krasno naslovno platnico v barvah. Vsebina:
Uvod, oglasi itd. .Koledarski del
Str. _ 8
__ 21
Naša zemeljska krog-
lja_______________12
Združene države ---- 80
Najvažnejši zakoni —118
Zdravstvo ----------18
Naše življenje v
Ameriki -----------38
Naš stari kraj --------- 38
Povesti----------12
Knjiga vsebuje na tisoče raznih praktičnih, vsakdanjih navodil in nasvetov za vsakega delavca in priseljenca. .
Vlada Združenih držav je odobrila in priporočila ALMANAK "AMERIKA" pa ne bi smelo biti naše organizacije, društa, ni poedinca brez te priročne in posvetovalne knjige.
Vsa naročila sprejema: Almanak "Amerika"	2434 Grove Street	Brookljm, N. Y.
* CENA $1.00.
Established 1857
ČE POŠILJATE DENAR V STARO DOMOVINO,
ne pozabite vpraišati v naši banki za cene razne tuje valute. Mi smo ravno v tem oziru dosegli posebnost, da lahko računamo tujo denarno vrednost po najnižjem kurzu. Mi smo namreč v trgovski zvezi z raznimi denarnimi zavodi v Evropi in to nam omogočuje muditi vam vedno najnižjo ceno.
Pridite k nam; vprašajte za cene. S tem vam bomo prihranili denar. FIRST NATIONAL BANK Joliet, IU.
Premoženje te banke znaša $12,000,000. /
|E|
iMUR