Letnik 2. Maribor, torek 17. junija Stev. 135 Političen list. Naročnina znaša: 'Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno. četrtletno K 16‘50. Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Me- i sečno K 5-—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Nemško mestno gospodarstvo. V petek je imel mariborski mestni sosvet sejo, v kateri se je bavil s proračunom za 1. 1919. Iz poročila, ki ‘ je podal vladni komisar, se jasno vidi, kako so gospodarili z mestnim premoženjem in denarjem davkoplačevalcev dosedanji nemški voditelji mestne uprave. Tem ljudem je bil prvi in glavni cilj germanizem. V germanizatorične svrhe so zmetali stotisoče. Pri tem, so pa pozabljali na prave gospodarske interese mesta in njegovega prebivalstva. Z darili raznim nemškim in ponemčevalnim društvom so hoteli zakriti svojo nezmožnost, upravljati mestno gospodarstvo, ter premotiti mariborskega davkoplačevalca, ki je bil v svoji naivnosti zadovoljen, če so razni nemški časopisi pdli slavo pravemu in pristnemu nemškemu duhu, ki je preveval nemške občinske može v Mariboru, in če si je v nedeljo vtaknil v svojo praznično obleko plavico. In ti nemški možje so tudi znali vzdrževati | to zadovoljnost med davkoplačevalci, oziroma volilen Bili so pravi*čarovniki. Na eni strani so s polnimi rokami metali denar v razne ponemčevalne namene — na drugi strani pa niso uvajali novih, višjih davkov, kar je seveda blažilno vplivalo na davkoplačevalca, ki so se udajali trenotnemu veselju, niso pa gledali v bodočnost, kjer so. se skrivali nevarni' •blakir In v čem je obstojalo to čarovništvo nemških, občinskih gospodarjev mesta Maribora? Pri velikem zapravljanju seveda niso mogli priti na svoj račun. Vsako leto so imeli velike primanjkljaje. Namesto, da bi kakor umni gospodarji skrbeli za redno 'pokritje ter restringirali svoje lahkomišljene izdatke, so letft za letom najemali nove dolgove. Z eno besedo: delali so dolgove ter veselo živeli tja v en dan, samo da jih je svet- slavil kot stebre nemške kulture itd. Če bi pokrili samo primanjklaj s posojilom, bi naposled ne bilo še tako nevarno, toda ti ljudje so napravili več dolga, nego so v resnici potrebovali iki mogul. Angleški spisala A. K. Green. , (Dalje). (10) s »Zadeva je zelo resna«, je končal detektivi ko se je oddaljil. »Sprejmite to kot oprostitev za trud, ki smo ga vam morali napraviti ?« Krčevito sem se oprijela stričeve roke. »Kam naj greva ?« sem ga vprašala. »Glavni salon je prevelik. V tej prpdsobani ne morem odvrniti svojih pogledov od alkovna. Ali ne veš, kje je kaka majhna soba? Ah, kaj neki hqče od mene ?* „Nič važnega, nič posebnega", me je skušal stric potolažiti. „Kako malenkost, na katero boš n unah odgovorila. Majhna soba? Gotovo, vem za njo — tu, pod stopnicami. Pojdi, jaz hočem iti napiej ter ti kazati pot. Čemu sva tudi šla na ta nesrečni ples?*' Nisem mogla odgovoriti na njegovo vprašanje. Cemu, da čemu? Stric, ki je bil zelo potrpežljiv, me je peljal na kraj, ki mw ga je predlagal, ne da bi pristavil besedo vzkliku, ki mu ga je izvabila njegova nestrpnost Še le ko sva bila oddaljena od ljudi, je vzdihnil In v tem vzdihu se'je izražala vsa bol njegovega razburjenega srca. v. J-jubi moj otrok", je prijel ter prenehal. „Zdi se mi" — tu je zopet za hip prenehal L „da veš —" pokritja. V proračunu za 1. 1918 je bilo primanjkljaja okroglo 900.000 kron — nemški mestni očetje so pa najeli kar dva milijona kron novega posojila, torej za več nego en milijon kron več, nego je bilo treba. Toda mariborski davkoplačevalec je molčal, ker ni mislil od danes na jutri. Veselje in radovanje se je nadaljevalo — dolgovi so pa naraščali. In tako znaša zapuščina bivših nemških občinskih očetov mariborskih nič manj in nič več nego 14 milijonov kron. Za odplačilo in obrestovanje tega dolga je treba vsako leto 700.000 kron. Mi ne zavidamo dedičev, ki so prevzeli to falitno dedščino v mariborski mestni hiši. Treba bo dela, da se ta.od bivših nemških občinskih mož zavoženi voz spravi zopet v pravi tir. ’# Ker je pa jasno, da se je zel6 j mnogo občinskega denarja vporabilo v neobčinske interese, marveč v strogo nemškonacionalpe in ponemčevalne svrhe, tedaj bi bilo morda dobro vpra-šati, ali so imeli ti bivši občinski možje po tedanjih postavah pravico, vporab-ljati denar v take svrhe. Ali niso ti — in „Kaj?" serr ga vprašala s strahom. „Da nisem prijatelj gospoda Dyranda in :i — da ga tudi drugi ne marajo preveč " „Ali je temu vzrok okoliščina, ki ti je bila pred današnjo nočjo znana?" Ni Odgovoril. — „Ali ker so opazili, da se je, kakor mnogo drugih gospodov, nekaj časa zabaval s to damo, predno — precej časa, predno so jo oropali njenega diamanta ter jo umorili ?" „Oprosti, ljuba moja", je odgovoril, „toda on je bil zadnii, ki so ga videli z njom govoriti. Morda bodo še koga našli, ‘ki je ftopil v al-koven, potem ko je on odšel Toda dozdaj ga smatrajo za zadnjega. Gospod Ramsdell mi je to sam povedal." *To mi je vseeno", sem vskliknila v vsi svoji razbuijenosti, ki sem jo dovolj časa krotila. ,/Pripravljena sem, dati življenje za njegovo nedolžnost in, čast Nihče bi ne mogel tako z menoj govoriti, kakor on ta večer, 6e bi imel sl«be namene v svoji notranjščini. Zanimal se je brezdvoirii.o, kakor mnogo drugih, za osebo, ki je bila znana kot včarujoča ženska, toda —" Prenehala sem, ker sem se prestrašila. Stric mi je z očmi namignil, da nisva več sama Kdo je mogel tako tiho vstopiti? Nekoliko zmešani sem s* obrnila, da se prepričam. Ne J gospod , je stal msd vratmi ter se smehljal, ko sem ga pogledala. I „Ali imam čast, govoriti z gospodično Van Arsdale?" je vprašal. Na hip sem bila zopet mirna, čeprav sem se bala, da izgubim svojo mirnost. Tudi jaz sem se nasmehljala. . „Gotovo", sem rekla. „A!i ste vi nadzornik ?" „Nadzornik Dalzell je moje ime", ae je predstavil ter se poklonil. Potem je zaprl vrata. „Menda vas nisem prestrašil", je nadaljeval- ter se kavalirsko približal. — „Zgodil se je majhen dogodek, o katerem moram odkrito govoriti z vami. Mogoče ni ta okoliščina nikakršnega pomena. Če je tako, vas prosim, d* mi oprostite, če Sem vas zaradi tega. nadlegoval. Vi poznate gospoda Duranda, ali ne? „Zaročena sem ž njim", sem izjavila, > „predno me je mogel moj ubogi stric svariti." „Vi ste zaročena ž njim? Tako? Dobro. To mi otežkočuje mojo nalogo, in vendar, v marsikaterem oziru mi to olajšuje neko gotovo vprašanje “ Zdelo se mi je, kakor da bi mu to njegovo nalogo bolj otežkočilo, nego olajšalo. " Svojega vprašanja namreč ni stavil takoj, marveč je nadaljeval: 1 , „Vi veste, da je gospod Durand obiskal gospo Fairbrother \ alkovnu par sekund prej, piedno je izdihnila?" „Povedalo se mi je to", sem odgovorila. bivši občinski možje odgovorni za svojo, rekli bi, kaznjivo lahkomiselnost? Kako pridejo novi davkoplačevalci, katerih bo v doglednem času velika večina, do tega, da bodo morali plačevati dolgove, ki so jih napravili bivši nemško-nacionalni občinski odborniki, da bodo morali naknadno prispevati za »Siid-marko«, za »Schulverein« in druge podobne ponemčevalne zavode m društva? Treba bo tudi natančno pregledati vse vsote, ki jih je mariborska občina dala za ta društva, ter jih predložiti sekvestru v blagohotno vpošte-vanje, : ----------------------------------------- Kakor leopardi se bomo bojevali. Ljubljanski občinski svet je manifestiral za naše meje ter protestiral proti raznim nasiljem. Ob tej priliki je izrekel župan dr. Ivan Tavčar sledeče krasne besede: Danes smo se zbrali, da dvignemo svoj obupni glas proti nepravičnemu laškemu sosedu ! Mi smo revni, kot narod smo pravi te-rafi, stanujemo v polpodrti koči in komaj toliko imamo zemlje, da na nji za silo zaspimo in da v nji komaj dobimo svoj grob ! Narod-Siromak smo, ki bi se moral smiliti vsakemu, ki pa ne dobi usmiljenja pri tistih, ki danes odločajo o naši usodi! Pred komaj sto leti tičala je v enatem siromaštvu danes tako ošabna Italija! Imela je svojega pfesnika^ grofa Loopardija, ki je v mogočnih kanconah jokal nad razkosano svojo domovino, ki je klical prokletstvo nad tiste, ki so jo mesarili, ki so jo kovali v težke veiige ter s suroVim neusmiljenjem sekali po nji, da je krvavela iz nebrojnih ran. 1 Če fer-'danes Gi^como Leopardi vstal iz svojega &roba, sramovati bi se moral svojih potomcev I Ti dediči starih Rimljanov, ti zastopniki antike in njene kulture iščejo danes edini slavo v tem, da — pijani od zmag, katere so drugi priborili — sekajo meso iz našega malega telesa in da nas zatirajo hujše in krvo-ločnejše, kakor jih je nekdaj zatiral Avstrijanec po Lombardiji in Benečiji I Kamorkoli se ocremo, doni nam naproti barbarični klic: Jtalia e morte I" Če bi šlo po srčni volji današnje Italije, pomenjal bi ta klic: Italiji vse, nam, tlačenim in za svojo sveto zemljo se borečim, pa smrt! V resnici, če bi Leopardi danes še živel in poslušal javno mnenje svoje domovine, ponovil bi še enkrat svojo grozno pesem, da zemlja ni drugega kakor blato in blato ! Mi smo se zbrali, da v zadnjem tienutkul 5e dvignemo glas, da hočemo živeti na tisti mali slovenski zemlji, ki smo jo pred požrešno zgodovino še rešili, da si svojih gora, svojih Voda vzeti ne damo in da si yzeti ne damo Sinjega morja, po katerem je že tekla ilirska ladja, ko Rimljan za svoj brod še prvega drevesa ' tesal ni 1 Če pri srcu svojega soseda morda ne bomo ničesar dosegli, imeli bomo vendar tolažbo, da bi nel eškl, Giacomo Leopardi s svojimi simpatijami danes stal nd naši stpani in ne na strani svojih popačeni!) naslednikov 1 Kakor Leopardi pa hočemo iti tudi sami v boj,-in če s tem ne dosežemo, drugega, dosegli bomo vsaj iz prelite naše krvi pekoč plamen na vest Italije, ki danes onečaščuje grob svojega velikega pesnika! 5 Političen pregled. R a __________________________ r.............. k. j Nov Wilsonov predlog glede Reke in Dalmacije. LDU. Trst, i3. junija. Italijanski listi javljajo iz Pariza: Wilson je predložil baje, kakor poročajo francoski listi, riove predloge za ureditev jadranskega vprašanja v izpremembo Tardieujevega predloga : 1 Meje svobodne države Reke se razširijo na zapad na način, da zajamejo Volof’k> m črto Julijskih alp z Učko. 2 Otoka C in Krk pripadeta reški državi. 3 Plebiscit v reški državi se ima izvesti v petih letih ter i.aj se izvrši celotno za vso državo vit nerazpredeljeno 4. Direktorij reške države ne bo testavljen na način, da bi bila zagotovljena Italiji večina gl,asov. 5. Zader bi postal svobodna država pod zaščito in upravo zveze narodov z diplomatičnim zastopstvom Italije. 6. Otok Lošinj in nekateri otoki nasproti Zadru in Šibeniku, kakor tudi Vis in LastOvo, se izroče Italiji. 7. Ostali otoki in vsa Dalmacija, razen Zadra, se izroče Jugoslaviji. — Te predloge je italijanska delegacija odklonila, iz-javivši, da niti razpiavljati ne more o takem načrtu, ki se toliko oddaljuje načrtu Tardieuja. Ta poslednji načrt da je postavljal minimum narodnih aspiracij. Zato se italijanska delegacija vrača k zahtevi, naj se enostavno in čisto izvede londonski pakt. Italijani zasedli železnico Trbiž-Beljak-St. Vid. LDU Trst,, 13. junija. Kakor javljajo italijanski listi iz Padove od 12. junija, Je ministrski predsednik Orlando brzojavil vrhovnemu poveljništvu, da se je odredilo na podlagi dogovora v svetu četvorice zasedba železniške proge Trbiž—Beljak—Št. Vid, da se zajamči nje obrat, Udejstvitev te zasedbe se je pričela danes zjutraj. Tržaška »Nazione« pripominja k tej vesti naslednje: Pomembnosti te nove zasedbe, poverjene italijanskim četam, pač ni treba povdarjati. Tu gre bolj za> gospodarsko dejstvo, kot pa za političen čin Jugoslavija je z neprestanim zasedanjem nemških ozemlj, ki meje na Julijsko Benečijo ali teže “roti njej, nameravala gospodarsko zadušiti Tist. Ogrozitev, ki je bila že težka vsled zasedbe Maribora, je postala še nevarnejša po zasedbi Celovca. Sedaj je italijansko odposlanstvo sprejelo od konference pooblastilo, da ohrani Italiji vsaj edino veliko prometno pot, ki ji je ostala tursko progo. Resnica je, da danes, ko so Jesenice v rokah Jugoslovanov, Trst nima direktne zveze, dokler se ne zgradi oni kos proge od Sv. Lucije do Trbiža; vendar pa se tako prepreči vsaj še večja nesreča. Vsekakor pa upamo, da bo Italija, ko ima v rokah to zastavo (gre seveda samo za začasno zasedbo predvldnostnega značaja), znala vztiajati na zahtevi, da tudi prnga Trbiž — Celovec—Maribor ne ostane v oblasti Jugoslavije Boji na Slovaškem. LDU. Praga, 13. junija. (ČTU.) Na Slovaškem so se boji na- j daljevali na vsej fronti vojne skupine Hennoque. ’ Kljub madžarskim napadom je ostala fronta neizpi-emenjena. Napram vojni skupini -Mittel-hauser je zbral sovražnik nove moči. Z močnim podpiranjem topništva je skušal z vrsto močnih protinapadov vzdržati naš pohod. Severno Zvolna je napadel sovražnik. Bil je odbit z velikimi izgubami ter ga zasjetfujdjo Z močnimi oddelki, ki so prodrli do Zvolna v okolici Stavnic, so osvojile, naše čete po deseturnem boju vasi Hronska, Banska in Brečnice. Naši so zaplenili dva 10 cm t pova. Severno Levice in vzhodno Kurta se Madžarom kljub ponovnim poizkusom ni posrečilo iztrgati ozemlje, ki smo se ga polastili v preteklih dneh. Ministrska kriza v Italiji. LDU Trst, 13. junij«. V brzojavki iz Rima od 12. t. m. javlja »II Secolo« : Da obstoji dejanski ministrska krizvnika v rtemško-avst-iiiski unifrrtjji z žoltimi našivi .Ok"ln,,s>, d i boa tu Sovražnikov častnik, lite ne briga, ker In pa{ imel za bivanje dovoljen e Ati značilno za naše Odvzetje dimnikarske obrti. Koi-erm. se je okrajno glavarsrvo vendar od učil > \zeti jednemu najzagiizenejših hujši ač v Karlu Herbstu dimnikarsko obrt. Kjer je le iti<> • el, je ia mož hujskal zoper Jugoslavijo in zagotavljal vsakemu, ' da bode naš okraj kmalu del Nemške Avstrije. Kako je begal s tem naše neuko ljudstvo, ve Samo ceniti oni, ki pozna njega politično in narodnostno naobrazbo. Vkljub temu, da se je naselil v trgu narodni goriški begun< c Ivan Jordan, vedel je ta mož z njemu lastno predrznostjo in usiljivostjo doseči, da je skoraj povsod pometal on Odpraviti se ni dal z lepa. V samostanu pri Sv. Trojici ,je pometal vkljub temu, da so mu patri naznanili, da so izročili deli 'Slovencu. Air tu se je namazal. Ker ni odšel, so mu pustili delo, plačilo pa so izročili Jordanu. Opozarjamo sedaj orožništvo na tega tiča. da se ga pošteno ojrere, če bi se drznil ’ zopet zamazati pri svojem delu. Umrli so v rezervni bolnišnici št. 1 vo-jaki-junaki Ahton Černin, pogreb se je vršil 13. t. m , Todor Petrovič, eegar pogreb se je vršil 15. t. m. in pa Rajko Lukič, čegar pogreb se je vršil 14. t. m Umrli so nadalje: Friderik Leitner, strojni vodja, Jožef Prah, sin pletarja, Ttrežija Užmah, žena delavca, Marija Stumpf, žena ključarja. Licenciranje bikov. Dne 12. t. m. vršilo se j c pri Sv. Lenartu licenciranje bikov. Prignalo se je 48 komadov, med njimi nekaj prav lepih. Komisija je,Z zadovoljstvom ugotovila, da vojska in tihotapstvo še nista zamorila med našimi kmeti pravega smisla za živinorejo, ter da so si vedeli kljub temu rešiti dovoljno število plemenske živine za uspešni nadaljni razvoj naše živinoreje. Izredni občni zbor „Tiskovne zadruge" v Mariboru se vrši v torek, dne 24. t. m. ob 20. uri zvečer v posvetovalnici Posojilnice v Mariboru, Narodni dom, z dnevnim redom: 1. nadomestne volitve v načelstvo in 2. slučajnosti. Prihodnja seja načelstva zadruge je v sredo 18. t. m. ob 14. uri popoldne istotam. Zaprla se je gostilna Franca Stumpfa v Studencih, ker so se v njej zbirali nemški hujskači, ki so čez polnočnp uro pili in 9. t. m. napadli nekega slovenskega dijaka. Društvo jugoslovanskih državnih uslužbencev v Mariboru ima svoj ustanovni občni zbor v sredo dne 18. junija ob %19. uri v dvorani št. 53 okrožnega sodišča. Na dnevnem redu je organizacija aprovizacije, radi tega naj se- zborovanja vsak državni nastavljenec v Mariboru udeleži. Izrecno se opozarja, da je to društvo namenjeno za vse stroke, tudi učiteljstvo in vpokojence. Državna rudarska šola v Celju. l. oktobra t. 1. se bo otvoril v Celju I. letnik šole 2? vzgojo naraščaja rudarskih paznikov. Zgla-; silni termin poteče 15. avgusta t. 1. Šola bo obsegala dva letnika ter bo za dijake ustanovljen internat. Sprejemni pogoji bodo razglašeni v Uradnem listu. Prospekte bode izdajalo ravnateljstvo meseca avgusta. Južni 'železničarji! Vsi člani društva »Spar- und Vorschusskasse der Sudbahn-bediensteten in Maribor«, ki je sedaj v Gradcu, se pozivajo, naj takoj vpošljejo člansko in vložno knjižico radi zastopanja njih interesov Podpisanemu, ali pa naj naznanijo število Posojilne in hranilne knjižice in sicer do 1. julija' 1919. V Mariboru in okolici stanu- joči naj se zglase osebno. Maribor, dne 15. junija 1919. Josip Dolinšek, poslovodja, Maribor, gl. kol. Karl Schifko rekurira. Pošlušajte! Ni ga v trgu Lenart lojalnejšega Nemčurja, kakor je bil Schifko. Ni se udeležil nobenih društev, nobenega hujskanja — skoraj bi rekel, da je bil pravzaprav tihi — Slpvenec. To je oni Schifko, ki so mu odvzeli sedaj krčmarsko. obrt, ki je leta 1914 na naine-sramnejši način denunciral Slovence, sosebno dr. Gorišeka, glede katerega je kot priča izpovedal, da je ta rekel, da na Srbe ne bo streljal. To je oni Schifko, ki je uprizoril gonjo zoper kaplana Pauliča, kateri je seve ustregla škofija, in to radi tega, ker se je ta drznil njegovo sIovenje-goriškov punče klicati v nemški šoli z Živko, to je ta Živko z Malik-štiheinom, kjer je bilo do konci shajališče vsehi rovačev zoper Jugoslavijo, to je oni. pri ka-teiem so morah še pred mescem vojaki njegovemu vrednemu sinu šiloma odvzeti frank-furtersko verižico, z katero je ta postopač izzival po trgu. Sedaj pa ko žanje, kar je sejal, sedaj rekurira in se hlini. Prav po nemško. Najet umor. v Podložu' pri Ptujski Gori je ubil na cesti ponoči Josip Šoštarko kmeta Andreja Mar/idovška. Morilca je najela Marži*-dovškova žena, ki mu je obljubila 600 kron'. Poročena sta bila šele od lans e jeseni. Toliko podivjanost med našim ljudstvom je prinesla vojska. Podkovska šola v Ljubljani. Novi šolski tečaj na podkovski šoli Slovenske kmetijske diužbe v Ljubljani se pričrie dne I, julija 1919. Poleg.'podkovslva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi biti sprejet v podkovsko golo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji piiloži: 1. krstni list, Z. domovinski list, 3 zadnje šolsko Spričevalo, 4. učno spričevalo ,v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru, 5. nravstveno spričevalo. Sinovi siromašnih staršev, ki hočejo prositi za podporo, naj pred-, ložijo tudi ubožni list. Prošnje z* sprejem v podkovsko šolo naj se do 15. junija 1919 vpošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Tečaj traja do konca decembra 1919. Kdor napravi skušnjo, more po zakonitih predpisih dobiti patent podkov-skega mojstra; brez skušnje pa ng more nihče izvrševati podkovske obrti. Pouc v podkovski šoli je brezplačen; učenci morajo skrbeti le za živež in potrebne šolske knjige. Stanovanje imajo učenci v šolskem poslopju Učenci naj se zglase dan pred pričetkom tečaja v podkovski šoli v Ljubljani, Poljanska cesja št. 59. Ker je v slovenskih krajih Se \edno premalo v pod-kovstvu in spoznavanju kopitnih bolezni izučenih kovačev ter ižurjenih oglednikov klavne živine in mesa, naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in oglednika klavne živine in mesa. H Izpred sodišča. p Iz porotne dvof-ane. V soboto, dne 14. junija. Rop ali neumna šala? . Znano je, da se ob demarkacijski črti veliko tihotapi v Nemško Avstrijo. Tako so 10. maja prišli'k viničarju Simonu Hauptman u v Kresnici trijd Hrvati in ena Hrvatica, delavci iz Zagreba, iri ga naprosili, da bi jih peljal po kaki skrivni poti črez demarkacijsko črto, ker niso imeli prepustnic Hoteli so spraviti črez mejo nekaj masti in mesa, Hrvatica pa je hotela iti na Dunaj po svoje stvari, ker je pač imela dovoljenje za potovanje iz Nemške Avstrije v Jugoslavijo, ne pa narobe. Obljubili so Hauptmanu za trud 100 K in mu naprej plačali. On pa se je hotel polastiti vsega njihovega imetja in se je šel posvetovat' k viničarju Henriku Danko. Znjim je šel k viničarju Francu Lorbeku, kjer sta dobila tudi Lovrenca Cvetka. Tam so se domenili da bodo Hrvate oropali in so napravili podroben načrt. Določili so pot, po kateri bo Simon Hauptman vodil ob 2. uri zjutraj proti demarkacijski črti skozi gozd, v katerem bodo čakali Lorbek, Danko in Cvetko. Lorbek je vzel seboj nabito'dvocevno lovsko puško, Cvetku pa je dal revolver. Ko šo prišli ob določeni uri po polnoči v gozd, je prignal Hauptman, kakor je bilo dogovorjeno, Hrvate. Cvetko je stopil z namerjeno pištolo pred Hrvate in zaklical: »Halt, kaj imate in kam greste!« Napadalci so trdili, da so civilna komisija in so pozvali Hrvate, naj oddajo vse stvari, sicer jih postrelijo. Hrvati so odložili nahrbtnike, na kar je začel- Cvetko vsakega vizitirati, pri čemur je nastavil Lorbek vsakemu piiško na trebuh. Enemu so vzeli tudi 300 K, drugemu pa 400 K z denarnico vred. Simon Hauptman je po dogovoru zbežal nekaj naprej in odnesel Hrvatici torbico z raznimi potrebščinami in perilom. Lorbek in Cvetko sta gnala potem Hrvate nazaj in jim pokazala cesto proti Ernovžu. Hrvati pa, vsega oropani, niso šli v Nemško Avstrijo, ampak so čakali v bližini in drugi dan poizvedovali, ali res obstoja kaka civilna komisija, ki ima pravico jim vse odvzetj. Ko so zvedeli, da take komisije ni,1 so šli k Hauptmanu, v katerem so slutili* da je v zvezi z napadalci. Med tem časom so si napadalci razdelili reči, ki sta jihCHaupt-man in Danko zanesla k Lorbeku. Vsak je dobil po 8 do 10 kg masti, meso in kruh pa so pojedli. Kam je zginil denar, se ni dalo natančno pojasniti. Čudno in značilno je to, da je tisto' jutro plačal viničar Lorbek ostanek kupnine za telico 750 K, ki ga ^e dan poprej ostal dolžen. , Hrvatje so od Hauptmana zahtevali svoje stvari nazgj, ki pa ni hotel o celi zadevi nič slišati. Ko so se pričkali, sta prišla zraven Lorbek in Cvetko in sta Hrvate napodila z grožnjo, da jih nabijeta.'Ti so se res odstranili in ovadili čedno četvorico orožnikom. Orožniki so našli pri njih še večino oropanih reči in so jih zaprli. Hauptman, Danko, Lorbek in Cvetko so bili obtoženi zaradi hudodelstva ropa. Priznavajo svoje dejanje, a trdijo, da so bili zapeljani od Hauptmana, kar pa ta taji tn pravi, da so ostali trije napravili načrt, da Hrvate oropajo. ; Zagovorniki so trdili v svojem zagovoru, da dejanje obtožencev ni rop, ampak samo neumna šala, ki bi bila prehudo kaznovana, če bi bili obsojeni zavoljo ropa. Tega mnenja so bili najbrž tudi porotniki, ker 'SO zahtevali od sodnega dvora drugo vprašanje o krivdi, katerega i>a niso dobili, ker pravno ne bi bilo utemeljeno. Nato so soglasno zanikali edino vprašanje, ali so obtoženci krivi ropa, na kar je sledila oprostilna sodba. Alt ni taka oprostilna sodba zelo nevarna šala, zlasti v sedanjih časih?! M , Zadnje vesti. R (Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Ruska konštituanta. Moskva, 14 junija. Clemenceau, Wilson, Lord George, Orlando in Makino' so se .včeraj bavili z odgovorom admirala Kolčaka na noto aliirancev in so se izjavili, da so ž njim zadovoljni, ker je Koičak priznal novo nastale dežele iz rus ega carstva in namerava -takoj, ko zasede Moskvo, sklicati konštituanto. Odgovor antante Nemčiji. Bero lin, 13 junija „Beilingr Zeitung" poroča iz Veisailles*. da so odgovor antante zopet oflgodili in s cer ga bodo izročili še le v soboto. Listi poročajo, da bodo dah Nemčiji osem dni časa za premislek Živež za Nemško Avstrijo. C uri h, 14 junija. „Reuter" poroča, da je najvišji gospodarski svet ukrenil vse potrebno za naualjno pošiljanje živeža v Nemško' Avstrijo. Nota dr. Rennerja. Curih, 14 junija. Državni kancela;-Renner je izročil tajniku mirovne konference še drugo noto glede repatiiiranja članov avstrijske diplomacije, ki je ostala v Južni Ameriki in katera se ni smela vrniti. Dunajska „VoIkswehr.“ Dunaj, 14. junija. Državnemu uradu za zunanje zadeve se je od italijanskega armad nega poveljstva oficijelno javilo, da je reduciranje „Volkswehr" odgoderio. Orlando odpotoval v Rim. Curih, 14. junija. „Matin" javlja iz St. Bermaina, da se je Orlando v nujnih opravkih vrnil v Rim. Več tisoč vreč kave zgorelo. Trst, 13. junija 1919. Na parniku »Tirol«, ki je last Tržaškega Lloyda, je izbruhnil požar, ki je uničil več tisoč vreč kave. Japonska misija na Dunaju. Dunaj, 14. junija 1919. Na Dunaj je prispela japonska misija, ki naj zopet uvede diplomatične zveze z narodnostnimi državami. Velik požar v Turinu. LugatM, 13. junija 1919. Velika tovarna za aeroplane v Turinu je popolnoma zgorela. Skoda znaša mnogo milijonov lir. Hotel in restavracija M. Fuchs Edm. Schmidova ut. 7« Sobe za tujce. Dobra vina! Solidne cene! Izborna kuhinja! 3_3 Tl cr®=]| |}~ErQz=31[ □£□ |[ c=gc5 cer > h R MALA OZNANILA. M Dva dobra čevljarska pomočnika sesprejmeta takoj. Plačilo in pogoji se naj dopoš-Ijejo na Janko P ruš, Slovenjgradec. 3—1 IfmoFka hiJra z wtom in hlevom za živino in nlllCbno 1113(1 svinje, 3|4 ure od Maribora, se proda. Informacije od 15.—16. ure v torek dne 17. junija 1919 pri intendanci, Maribor, Vetrinjska ul. 20-1. 400 rudarjev za državne rudokope v Bosni se takoj sprejme v delo pod zelo ugodnimi pogoji. Javiti se je samo osebno vsak petek popoldan pri podpisanem uradu v Mariboru. Odhod vsako soboto v transportih. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. 3—2 Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico,. Stolna ulica 4. F|| || gga|[čr|| cr©=ET|| c^z®iiz5 ’[~p Restavracije na južnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potu-. jo^emu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. Stickler. Brata Vožnjah PTUJ Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami. Elegantni boxcalf in chevreaux čevlji. Pini čevl i iz črne in rujave teletine': — Navadni čevlji iz rujave kravine, pod-platni in podpetni cveki,drete , platno. Obiskujte kavarno .Balnan' na Tegetthoffovi cesti št. 36 (blizu glavnega kolodvora). Lastnik: Franjo H e n d l e r. Božič Maribor, Tegetthoffova cesta 34 Modni ateiije za gospe in gospode. Naročila po meri se solidno in p točno izurše. Vojaške uniforme se 0 izgotovijo v najkrajšem času. • Zaloga vsakovrstnih oblek za moške in dečke, fakor tudi vojaške čepice ter epolete. —C) O n Z »Mariborski delavec** se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah: Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Weixl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka J., „ „ Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar., „. „ Schifko Terezija > „ „ Schon, Tegetthoffova, efesta Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „ J Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica . -Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Schetdbach H., Magdalenski trg Nerath F., [Dagdalena, Franc Jož. ul.\ Kresnik Ana, • „ „ „ Majer 17 Pr^režje; Brezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kc lodvor Leber F., Koroški kolodvor nnrTTTicoacxDc;cmac3DaDDmnnrin[ jnm i 0<0<00>0>0>0>