c&. PODLISTEK. Sedma zapoved. POSIOT. J. Z. Strnadov Janez in njegova žena Veronika nista «(!o Kvljenja uživala 'drugega nego trpljenje in pomanjkanje. On Je bil vnnarski pomoftnik, ona pa je hodila po^)ravljal, kjer je bilo ravno treba. Edino premoženje, kar sta ga imela, Je bilo Sestero otrok, vsi zdravi in krepki. Treba pa je bilo nenmornega dela in velikega truda, da se je oskrbelo vsaj naipotrebnejše pri hiši. Pa tudi najvažnejše skrbi niso pozabili 6tariši, namrefi otroke učiti, komu se imajo zahvaliti zakruh, «a katerega so lat>ni želodci kaj glasno prosili. Pobožni stariši so ufcili otroke moliti, posebno pa deset eapovedi božjih. ,. Nekega dne si je Luka, najstarji med njimi, posebno sedmo zapoved dobro zapomnil. Bile so ravno Črešnje zrele. Strnad je moral Obfrati črešnje svojega gospodarja, kj je imel obgirne vrtove. Ofie je stf,l na lrst- i"i in o?e^Ietni frnfiek Lukec Je bil snodaj ter pobiral črešnje, ki so padale z drevesa. Kar postavi jerbaSček na stran, ^tepne roko fn hože par nailepSih čreSenf pobrati in pozobntJ. SaJ Jih Je ilak dovolj, f>i je mislil. Komaj je prinesel (5re&nje do 'ist, kar zaklifte neprifakovano oCe z drevesa: -Ne krasti, Luka — ukradeno blago uima bla»osloval* t,.-!yiif!'1 Lukecu je odpadel jerbašček od strahu, tako, da sq se črešnje raztresle po travi. Defiek je popolnoma obledel. ,,Kaj je o2e rekel?" nOn krade — on, Lukec, krade, najpridnejSi v Soli, najpobožnejgi v cerkvi, krade?" O^e je zapazil sinčkovo zadrego. MPrav, tako", si je mislil, Jo je bil pravi utis." nKaj je to drugega nego krasti", je nadaljeval, ko jfl deCek jecljal: ^Zaradi teh par Crešenj ofte — pa kradem ?" - '¦¦ ¦¦ i- ..Niso tvoje"i pravi o?e, ,,!n kdor z malim za^ne, z velikim neha. Ce gospodar hoče, ti jih lahko sara da, a sam vzeti, defcko, ne smeS niti drobtinice odtega, kar ni tvoje." Komaj ofcfl neha, se že sliši prijazen glaa: ^Pusti ga, pusti, Strnad! Teh par črešenj ve6 alimanj, kaj meii mar za nje!" Gospodar je bil, ki je ravno v tem trerrotku pristopil 'n dal je deMcu cel kupfiek najlepfiih Crešenj. Ves rudeft je stal deček pred njim. . sZahvali Se dafiko!" ga opomni oCe, Bpa m pozabi na to, kar sem ti rekel." . Gospodar je šel smehliaje svojo pot. OCe je resno gledal sinka, in Lukec je bil 8e tako ptevzet o<J njecovih besed, da m imcl nobenega veselja ve6 do Črešenj, Zato Je po koriCanem delu vse nesel domov. II. : ; Tciko emnmlfienle. rMinila so lpta. Ravno čPtrt stoietja }e preteVlo. Iz oaeinletnega; Strnadovega T>ukca ]e postal najprej po§le,n tifieneov potem pa marljiv poiflagaS; daij« pa1 ni §lo, akoraviio bi bil imel po 33 letih Imel dovol] izkušenj in izurjenosti, da bi vodil sam delo. ManJkal je namreč denar, da bi za?el delati na svoio roko. Tako je Lukec ostal navaden delaveo v veliki tovarni za železo. Luka si je pred nekaj lcU uredil lasten dom. Njegovi stariši so mu že umiii, sestre in brati sp blli v66rnbma v službah, najmlapi pa v uku. Tu si j« Lukec mislil, da bi bilo dobro, če bi si pbstavil o$, ; kot najstarejši brat, svoj dom, da bi imeli mlajgipri*bežaliSCe, ako bi bili slufcajno brez služba. ,;m;:,., 1 Ko si je jskal ženo, je imel vedno prelfl o?mi, da je večji dobifiek za katoliškega in delavnugamožftji. ako dobi. ubogo, pa pridno in ro^tero dekle, kakor, ;pa tako, ki si je svoj denar pridobila s tem, da je ppn Izabila na sedmo zapovefd. Zato tirdi ni Lukec vzel Francike za ženo, H bi bila prinesla par stotakov seboj, in katera bi ga bila rada imela. Vedel je, da si denarja ni prisluži-' la na najbolj poSten naCin. '> [ Vzel je rajši v zakon revno in delavno Rezano- 'vo Nežiko. Ta je bila okrog osem let pri neki start * vdovi v službi in služila ji jjo zvesto. Denarja si prt vdovi ni mogla napraviti, a dobrih opominov je dekle : dovolj dobilo. I.nken je Ne?iko prvifi spoznal pri popoldanskem blagoslovu; potem jo je Se veftkrat srefial ter ro mn |e zlo dopadla. Kraalu sta se seznaniln, fri sfari vdovi sta se vefckrat segla in ko ]e ta umrla, sta s« vzela. ;'. .»'.. ,.ita»'B|T|iv* (Dalfa prlhodnjl«.) - •' ¦ww