Dolžnost
Poznamo obveznosti, ki jih ne predpisuje nobena družbeno dogovorjena ali celo vsiljena postava, marveč izvirajo iz spoznanj, prostovoljno sprejetih kot etično vodilo.
Take obveznosti imenujemo dolžnosti. Opravljamo jih, ne da bi pri tem mislili na ceno, morebitne žrtve ali celo nevarnosti. Opravljamo jih enostavno zato, ker smo globoko prepričani v njih pravilnost.
Ena takih dolžnosti je pri nas o-hranjevanje tribune, ki omogoča svoboden pogovor o vsem, kar pogojuje življenje nam najbližjega dela človeštva, slovenskega naroda.
Ta tribuna je Draga.
Na njej se vsako leto znova pokaže, da je ono, kar so imeli in imajo njeni pobudniki za dolžnost, vse prej kot zamaknjenost zaprtega kroga. Pokazalo se je kot globoka potreba, ta pa dokazuje duhovno zdravje oziroma željo po njem.
Dolžnost, cepljena na slovenske resnice in iskanja, ima veliko poganjkov. Ugotavljamo jih v Dragah in tudi zunaj njih, javno in zasebno, glasno ali molče.
Naj jih tu navedemo nekaj, kot utrinke pred novim srečanjem v zeleni zbranosti študijskih dni.
Resnica na prvo mesto. »Narod ima pravico poznati resnico o sebi«, je izjavil pred nekaj leti tedaj še kardinal Karol Wojtyla. Resnica o preteklosti, resnica o sedanjosti. Če se pokvari semafor resnice, je pot v prihodnost težka in nevarna.
Dve domovini imamo: Slovenijo in svet. V obeh moremo in moramo biti enako naravno doma, od človeških odnosov do uživanja sadov z njunih duhovnih poljan. Ko pa nastopi slovenski trenutek, ne smemo slepomišiti s svetovljanstvom.
Zamejskost je dejstvo, ki naj ostane na zemljevidih, ne v naši zavesti. Sicer bomo pozabili na razliko med narodnostjo in državljanstvom, kar se včasih že dogaja, čeprav v podzavesti.
r--------------------------------------------------
»... Resnična integralna narodna skupnost pa se kaže v pluralizmu. Nikdar in nikjer ne moreta predstavljati vsega naroda napor in skrb le enega razreda, le ene stranke ali duhovne skupine...«

V.
(Edvard Kocbek, Pred viharjem, str. 196)
J
XVII. ŠTUDIJSKI DNEVI
DS! - TRST, 3., 4. IN 5. SEPTEMBRA 1982
PETERLINOVA DVORANA, TRST, Donizettijeva ulica 3 Petek, 3. septembra 1982
Ob 17.30: Predstavitev sodelujočih na letošnji Dragi zastopnikom javnih občil in javnosti.
Ob 18.00: predavanje: 35 LET POLITIČNIH IN PRAVNIH BOJEV SLOVENCEV V ITALIJI.
15. septembra 1947 je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo: kakšnih je bilo teh 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji ob spreminjanju pravnih okvirov in političnih razmer, znanstvenih pristopov, družbenih značilnosti in življenjske krivulje Slovencev v Italiji?
Po predavanju zakuska in družabnost.
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, Narodna ulica 89 Sobota, 4. septembra 1982
Ob 16.30: SLOVESNA OTVORITEV.
Po otvoritvi predavanje: MARKSIZEM KOT DRUŽBENA TEORIJA IN IDEOLOGIJA.
Zaprta in odprta dialektika, Marx in meščanska demokracija, meščansko-demokratska ideologija, diktatorsko-komunistična ideologija, od Marxove utopije do današnje Poljske: eno najglobljih razmišljanj o krizi marksizma, kar jih je bilo kdajkoli v Dragi. Po predavanju diskusija in družabnost.
Nedelja, 5. septembra 1982
Ob 10.30: predavanje: MU REVOLUCIJE V DELU DANAŠNJE TEOLOGIJE. Oživljanje mita revolucije v nekaterih delih današnje teologije, ko so revolucionarji sami ta mit večidel že spregledali: dražljiva tema, ki lahko ima svoj priključek tudi na slovenski trenutek.
Ob 16.00 predavanje: DUHOVNI TOKOVI V DANAŠNJI EVROPI.
Kakšni so miselni tokovi, ki se danes pretakajo po naši celini in ki vidno ali manj vidno prodirajo tudi v slovenski duhovni prostor? So to tokovi v smer življenja ali v smer smrti? V smer človeka ali v smer niča? Ta izredna tema bo kronala letošnjo Drago.
Po predavanju diskusija, sklep, družabnost.
NB: Zmerom je mišljena legalna ura.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem; maševal bo tržaški škof msgr. Lorenzo Belloml.
Matična domovina in zamejstvo sta dva pojma, ki so ju ustvarile moderne meje in politične situacije. Od upraviteljev matice pričakujemo, da — podobno, kot tudi mi — čutijo vezi in obzorja, ki izvirajo iz 1300 let stare dediščine.
Narodna zavest se v zamejstvu usmerja predvsem v boj za ohranjevanje in pridobivanje pravic. To pa ne odvrača od dejavnega zanimanja narodne manjšine za stanje in razmere v prostoru, kjer je glavno jedro skupnega naroda. Tako zanimanje je v določenih primerih celo dolžnost, saj se ima vsakdo pra-
vico »vmešavati« v svoje lastne zadeve.
Spoznavajmo se med seboj. Tri Slovenije, matična, zamejska in zdomska, bi morale bolje vedeti, kaj se dogaja v njihovih sredinah. Tako se poveča čut za skupnost, ta pa krepi odporno moč delov in celote.
Bodimo povezani v temeljnih stvareh, vedno pa ob spoštovanju vseh drugačnosti, vseh idej, vseh načrtov. Saj je spoštovanje ne le pokazatelj zrelosti in omike, marveč tudi nepogrešljiva sestavina svobode.
Svoboda pa naj bo DOLŽNOST.
PRUATEUU DRAGE EDVARRU KOCBEKI) II SLOVO
Lani smo se poslovili od dragovskega predavatelja, nepozabnega Frančka Križnika, s šopkom pisem iz njegove korespondence s tržaškim prijateljem. Naj se letos prav tako poslovimo od drugega znamenitega predavatelja v naši Dragi, Edvarda Kocbeka, z nekaj pisemskimi odlomki, ki nam jih je iz svoje korespondence z njim odstopil Alojz Rebula.
Iz pisma 18. julija 1966
... Utrujen sem, ko spoznavam grozljivost časa in družbe; sam sebi postajam problematičen sredi vedno bolj nerešenih in nerešljivih vprašanj, ob gonskem in potrošniškem človeku, v omrežju demonične organizacije in splošne shicofrenije, nikomur ne morem pomagati in vedno pogosteje hodim za žalostnimi pogrebi, vrsta mladih ljudi umira, ne da bi jih mogel zaustaviti, Dedijer je izgubil drugega sina in ti zadnji trije dnevi so bili pošastni. Povrh pa me ponoči grabita usoda naroda in krščanstva, bojim se, da protokol med našo komunistično birokracijo in neo klerikalno Cerkvijo ne ustreza avtentičnim potrebam množice. Med nami je preveč pokvarjenih nadarjencev in premalo genialnih ek-statikov, ali bomo sploh lahko kaj rešili? Moram Ti priznati, da se resnično bojim tretje svetovne vojne, trezni Jean Rostand me plaši: »Človeška vrsta bo izginila ... naša zvezda bo počasi izgubila svojo svetlobo in toplotno moč... nič ne bo ostalo od vse civilizacije... izginila bo vsaka sled za našo pustolovščino.« To se resnično lahko zgodi vsak trenutek ...
Iz pisma 20. decembra 1966
... Šele božični čas me je prisilil k odgovoru na Tvoje lepo pismo, od jutra do večera sem izpolnjeval epistolarno dolžnost na vse strani Evrope, zdaj pod večer sem si prihranil pismo zate. V njem bi se rad sprostil in se razbrcal. Včeraj sem se vrnil iz Prlekije, mama mi je težko bolna, srce ji popušča. Z obema sinovoma sem bil tudi v domači fari, obiskal sem župnika in se razveselil njegove dinamike, cerkev bo razširil, nabral je gradiva in denarja, kar mane si roke od delaželj-nosti. Podobne vtise sem dobil na nekaterih drugih krajih Slovenije, po župniščih in po domovih. In vendar sem zaskrbljen, škofje
in celo nekateri moji prijatelji med duhovniki preveč zaupajo v nebistvene, mimogredne okoliščine. V globinah slovenskega krščanstva se nič ne premakne (kakor tudi po svetu ne), v celotnem prostoru krščanstva vlada atoni-ja, ker ga krščanstvo ne zna vznemiriti ...
Iz pisma 7. aprila 1975
... Mene je na poseben način prizadel uvodnik Josipa Vidmarja v marčni številki »Sodobnosti«. Pod naslovom »Sub specie aeter-nitatis« očita Ivanu Cankarju, da je utrujen in star enačil vse človeške smrti in ni razlikoval med vrednimi in nevrednimi žrtvami. Vidmar zavrača Cankarjevo vse-
odpuščanje in vserazumevanje pred obličjem večnosti. Z drugimi besedami: Vidmar oznanja sovraštvo in neodpustljivost. Predvsem pa porablja sodbo o Cankarju za to, da ugotovi, kako sem jaz, Kocbek, trideset let pozneje v »Strahu in pogumu« ponovil Cankarjevo kretnjo ... Vidmarjevo pojmovanje spornosti je na fašistični način ekskluzivno: oznanja popolno uničevanje sovražnika in ne dopušča nobene funkcije in vrednosti nasprotniku in njegovi poziciji ... To je zabloda človeka, ki je vse življenje ljubil in spoštoval ¡le srečo in sovražil nesrečo, izbiral in cenil je beli kruh ter zaničeval črnega, skratka, navduševal se je le za svojo osebno slepo srečo ¡in za nič drugega ... Vid-
marjev primer je strašilna podoba kultiviranih divjakov, ki lahko počenjajo, kar jim pride v estetskem pojmovanju dobrega in zlega na pamet...
Iz pisma 28. decembra 1975
Razveselila sta me z ZALIVOM, ni vse dobro, kar je objavljeno, toda beseda PO NEVIHTI je sijajna, moram vaju pohvaliti, prebral sem jo pozno zvečer in od veselja hodil iz sobe v sobo. Čestitam vama k čudoviti meri in k polemični modrosti, kakor sem to danes napisal tudi Borisu. To je vzorna govorica, odprta in poštena. Škoda, da ni ves ZALIV tak. Veseli me, da pišeš »Ameriški dnevnik« in da se ne huduješ nad JAKA BOOK. Tudi jaz nimam nobenih vesti iz Milana, že pol leta ne, čeprav so obljubljali za novo leto drugi del »Tovarišije« ...
Voščilo z dne
20.	decembra 1976
.-Hvala -za^čcs-tit-ke,-s----- - -
sprejmi zase in za vso družino moja prisrčna voščila za sveto noč in novo leto, ki naj razodene dogodke, ki se tako že rišejo na fiirmamentu. Moja bolezen počasi raste in veča moje upanje...
Iz pisma, 25. januarja 1977
... Preden se Ti zahvalim za pismo, Te moram prositi za opro-ščenje, šele danes se Ti oglašam. Veš, da je atmosfera v krščanski Ljubljani pogrebna, pokopali smo Truhlarja in takoj za njim Cajn-karja. Obe smrti sta me prizadeli, vsaka na svoj način... Poleg tega je Zdravka v Zagrebu pokopala svojega starejšega brata, spremljal sem jo kajpak in tako v vseh treh primerih doživljal stvarnost, ki se tudi meni bliža.
Takoj, ko sem dobil Tvoje pismo, sem se vrgel na delo, da izpolnim Tvojo željo, čeprav mi je ptujski knjižničar Emeršič že pred dvema letoma zbral skoraj vse gradivo za mojo bibliografijo in storil nenavadno trdo in nehvaležno delo, sem se v iskanju in pretipkovanju dokaj zamudil. Videl boš, kako gluhi so bili dejan-
Predavatelji šestnajstih Drag
2.-5. septembra 1966 Dr. Anton Kacin: Položaj Slovencev danes
Dr. Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem
Dr. Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Dr. Janez Janžekovič: Znanost in svetovni nazori
Dr. Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in religije Dr. Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom
Dr. Matej Poštovan: Dialog v svetu Dr. Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Dr. Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.-3. septembra 1967:
Dr. Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost
P. dr. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati? Dr. Samo Pahor in Midjo Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Dr. Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje
Dr. Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu
Dr. Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Dr. Martin Kranner: Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem
31. avgusta in 1. septembra 1968:
Dr. Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci
Dr. Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope
Dr. Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom - Dediščina -Samospoznavanje - Možnosti Dr. Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina
Dr. Vekoslav Grmič: Dialog Cerkve s svetom
Dr. Vekoslav Grmič: Vzroki modernega ateizma
Dr. Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev Dr. Valentin Inzko: Koroška in izseljeniški problemi
Dr. Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina Dr. Rado Bednarik: Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji
Bogo Samsa: Izseljevanje Iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija Dr. Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom
30.-31. avgusta 1969:
Dr. Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stol.
Dr. Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje
Dr. Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Dr. Janko Zerzer: Koroški plebiscit • Ozadja in posledice Dr. Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo
Dr. Boris Pahor: Za novo slovensko elito
Dr. Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
fi. - 6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost Prof. Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost
Dr. Emidij Susič: Mednarodna povezanost
Dr. Maks Miklavčič: O etičnem potencialu 'in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe
Dr. Matej Poštovan: Etični potencial in stiska malih narodov Prof. Edvard Kocbek: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture Inž. Vladimir Vremec: Idejno - kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.-5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Dr. Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Dr. Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja Dr. Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije Dr. Vladimir Murko: Politično-ekonom-ski položaj Slovenije po zveznih u-stavnih dopolnilih
Dr. Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.-3. septembra 1972:
Inž. Boris Sancin: O idejnem pluralizmu Dr. Lojze Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva Dr. Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem Župnik Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji Dr. Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem
Prof. Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
1.-2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem Župnik Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji
Dr. Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini
Dr. Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem Dr. Anton Trstenjak: Stara in nova podoba družine
7.-8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Prof. Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile
Dr. Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Dr. Valentin Inzko: »Skupna Koroška« Dr. Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Dr. Janez Zdešar: Slovenci - zdomci v Nemčiji
Dr. Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6.-7. septembra 1975:
Dr. Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost
Dr. Pavel Apovnik, dr. Damijan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Harej:
Pomen samostojnega javnega nastopa (okrogla miza]
Dr. Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem Dr. Venceslav Tuta - dr. Rado Bednarik: Tudi ti so polagali temelje svobodi
4.-5. septembra 1976:
Franček Križnik: Marksizem in svoboda Dr. Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Prof. Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel)
3.-4. septembra 1977:
Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj Dr. Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
2.-3. septembra 1978:
Dr. France Bučar: Ideologija In demokracija
Dr. Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva
Dr. Zorko Harej, Stojan Spetič, prof. Maks Šah in prof. Jože Pirjevec:
Ob dramatični 30-letnici: Komin-form in slovenstvo (okrogla miza)
1.-2. septembra 1979:
Prof. France Vodnik: Bohinj: ob 40-let-nici neke vizije
Dr. Oskar Simčič: Narodnost v teologiji In Cerkvi proti letu 2000 Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek
30.-31. avgusta 1980:
Škof Lorenzo Bellomi: Vera in kultura za svobodnega človeka Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes Prof. France Perko: Slovenska cerkev iz preteklosti v prihodnost
Nekaj odmevov na Drago 81
Prijatelju Drage
B nadaljevanje z 2. strani
sko odmevi na LISTINO. Družba jo je hotela zatajiti, občinstvo pa jo je zato v štirinajstih dnevih pokupilo. To knjigo, ki jo i-mam čedalje rajši od TOVARIŠIJE, sem prejšnja leta večkrat predlagal za ponatis, pa so morali biti v vseh založbah gluhi, ne smejo me marati. Škoda, da nisem imel toliko časa, da bi sam prebral vse ocene in poročila. Nekoč sem to poskusil in ugotovil žalostno dejstvo, da dejansko ob tej knjigi nisem doživel niti e-nega avtentično govorečega elaborata ...
Tako Ti že zdaj rečem, da se vrla deklica iz Lonjerja ne bo v nobeno smer okoristila s tem gradivom, ki ga bo v enem dnevu prebrala. Poleg tega se ne bo mogla rešiti v nasprotno smer in se spoprijeti s praznino in molkom
v	kulturnem prostoru, kadarkoli
se je pojavilo kakšno moje delo, ker ji za ta pojav manjkajo podatki, predvsem pa spoznanja o kulturnem satanizmu...	■
Moje zdravje ni dobro, Ljubljana je dejansko zastrupljeno mesto, ne moremo si pomagati, tudi oblastniki so strašno vezani na svoje napake. Ob Cajnkarje-
vi	smrti in ob Koblarjevih SPOMINIH se veliko pogovarjamo o naši mladinski zgodovini in o potrebi po človeku, ki bi se dal na veliko in zaslužno, predvsem pa nujno delo...
Predavatelji...
■ nadaljevanje s 3. strani
4.-5.-6. septembra 1981:
Dr. Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Dr. Tone Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Prof. Marino Oualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem
»Snoči se /e končala Draga '81, ki ie presegla vse prejšnje tako po visoki kvaliteti in zanimivosti predavanj kot po udeležbi. V množici, ki se je zbirala v dvorani in na vrtu Finžgarjeve-ga doma na Opčinah, je bilo mnogo novih obrazov, ljudi, ki so se prvič udeležili teh kulturnih dnevov. In posebno razveseljivo je, da je bilo med udeleženci veliko mladih in posebno še mladih zakonskih parov. Človek, ki že leta spremlja ta zborovanja, mnogi že od vsega začetka, je moral biti vesel in ponosen ob pogledu na te sijajne, samozavestne, pogumne in vedre, predvsem pa tudi inteligentne slovenske ljudi...«
»V soboto zvečer je bilo predavanje zaradi neprijetnega vremena z bur-jo in hladom v dvorani, ki je bila zasedena do zadnjega prostorčka in nekateri so morali tudi stati...«
»Debata je bila živa in dolga ter je še bolj razkrila tragične strani v življenju slovenskega naroda v današnjih dneh, pa tudi nekatere vzroke, zakaj je prišlo do takega stanja ...«
(Radio Trst A, Franc Jeza - v Kulturni kroniki, 7.9.1981)
»... Ni bilo tu sterilne polemike ali zlonamerne osti, pač pa živa želja po boljšem jutrišnjem dnevu in iskanju tistega dobrega, ki ga je naš največji pesnik tako lepo označil, ko se je obrnil na vse, "ki dobro mislimo".«
(Spectator, Naša pot, Gorica, september 1981)
»Tudi letos se je tega srečanja udeležilo par sto ljudi, starejših in mladih, iz zamejstva, Slovenije, Koroške in drugih oddaljenih držav. Radovednost je, kakor vsako leto, prignala na Opčine tudi nekaj napredno mislečih ljudi...«
»Skratka: Draga je protislovje, ki ga bodo morali katoliški izobraženci rešiti sami. Protislovje med zasnovano vsebino, kot se prikazuje v naslovih predavanj in v predavateljih, ki so vsi vredni spoštovanja (ni važno tu, če se z njihovimi ocenami strinjamo ali ne) ter političnimi zaključki, ki jih hočeš nočeš predstavljajo nastopi v diskusijo. V nasprotnem primeru bo Draga primer totalitarizma, kakršnega v besedah vsi napadajo. Pa tudi primer politične izolacije, za katero nosijo odgovornost tisti, ki s svojo nestrpnostjo preprečujejo iskreno izmenjavo mnenj, poglabljanje problemov in širšo soudeležbo lastnih somišljenikov...«
(Globoko protislovje Drage, Delo - glasilo KPI, Trst, 11. septembra 1981)
»... Udeležba iz vseh treh Slovenij — matične, zamejske in zdomske — je bila številna in tudi živahno prisotna pri diskusijah ter v doživljanju sproščenega, prijateljskega in svobodnega ozračja, ki daje Dragi že dolgo priznano privlačnost.«
(Draga 1981: Strast poslanstva se nadaljuje, Katoliški glas, Gorica, 10.9.1981)
NAVODILA
XVII. ŠTUDIJSKI DNEVI bodo 3., 4. in 5. septembra. Prvi dan bo predavanje v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva ulica 3. Naslednja dva dneva bodo predavanja v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89; v primeru slabega vremena pa v dvorani Finžgarjevega doma (tel. 040/211113).
# * *
POJASNILA IN PRIJAVE: DSI, ulica Donizetti 3, Trst, Italija. Od 30. avgusta do 3. septembra med 17. in 19. uro po telefonu na štev. 040/768189.
* * *
PRISPEVKI za študijske dneve so prostovoljni in jih lahko izročite med »Drago« v pisarni.
* if i;
Dopisniki in fotografi se akreditirajo na sedežu DSI do predstavitve v petek, 3. septembra, zvečer.
»Že šestnajstič se je za streljaj od sežanske meje v Dragi zbralo nekaj desetin slovenskih izobražencev...«
(Franček Bohanec: Križarska vojna proti marksizmu, Nedeljski dnevnik, 11.10.1981) (DSI je na Bohančevo gloso odgovorilo s pismom, ki ga je Nd objavil 8.11.1981)
»... S spektrom različnih spoznanj in doživetij se je številnim udeležencem odkrivala letošnja Draga ...«
»Misel o slovenstvu je hotela biti iskrena, porojena v posebni strasti poslanstva, v ljubezni do rodu...«
»Resnica iz "Drage" je premislek s svobodne tribune, je hotenje človekove kritične zavesti, ni pa to vsa resnica slovenske stvarnosti doma in v svetu.« (oe: Draga - resnica iz kritične zavesti, Družina, 20.9.1981)
CU Draga '82 — Supplemento al n. 6/7 del 23 mensile MLADIKA - giugno 1982. Sped. ^ in abb. postale Gr. III/70 - Autorizz. 0 Direzione PT di Trieste. Priloga št. 6/7 ^ MLADIKE. Odgovorni urednik Marij Ma-CC ver. Registrirano na sodišču v Trstu, □ št. 193. — Tiskala tiskarna Graphart.
J