PLANINSKI VESTNIK
GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
1
LETNIK LXXJ 198(
planinski vestnik glasilo planinske zveze slovenije
IZHAJA OD LETA 1895
Andre] Rrvar Dušan Polajnar Izidor Kofler Nelly Schuster Janez Marinčič Janko Ferlinc
Milan Rehula
Ing. Pavle Šegula Iztok Tomazin
Janez Kovač Dani Fcle
Planinska mladina in današnji čas 325
Triglav se poslavlja	327
Da 3vetu gora ...	328
Življenje pod daljnovodom	329
Po Slovenskih goricah, od Gradišča do Benedikta	337
Misti (5800 m) — Chachani (6100 m) — Ubinas (5800 m) — Coropuna (6400 m) Najvažnejše o najvažnejšem planinskem delu opreme Sodobni nahrbtnik
Kaj je in kam sodi prosto plezanje v našem alpinizmu Izgorjela Gruda Doživetje
Moj izlet na Triglav Kamniška Bistrica je gostila planince ljubljanskih PD Društvene novice Iz planinske literature Varstvo narave Alpinistične novice Razgled po svetu Na kratko
342
347
348
350 353
355
356
356 361 365 369 371
373
374
Naslfivr;t stran:
Kümniiko sedlo c Brane — Foto Stane Skubli:
Notranja priloga:
1	.11. — Foto Aleš Dnbcrlet
2	MaiiSrt In Jalovec z bivaka .Corlila- (Esle vode] — Foto Aleš Ooberlet
Poštnina plačana v gotovini
t m , „ Slovenija, Ljubljana - Glavni in odfjovorni urednik: Marijan Krlšelj. naslov: 81(100 Ljubljana, p. p 44 61109 Utb-liana. Uredniški „dbor: ing. Toma? Bonovec. Ins. Jam« Bizjak Aleš Ur.
(tehnični urednik), lztok (taojnlk. dr. Miha P„to«nlk Nada PranroinTk [varstvo „„rave in okolja). Janez Pretnar, prof Janko Havrik Franr
-'ZsU^^l^ l'°T'Hlal Voselntdr ToneW b
P p 2	«T0™ . 2Xtni,B' 6,0CM ........... Dvofakova 9,
Birn, f\~ ® ratun pri SDK 50101-078-47045, telefon 31Z 113 _
a-LT: ^'3 V3£k mesei: Ulra naročn i no 350 din. piacijiva tudi v dveh cbrok 1. /a tuihc 550 din l?n si ijdLI________ '
in kllSeje Ude,„je Tiskarna .Jole Motkr.^ ^LJu^an?303"'0 ~
Glasilo
Planinske zveze Slovenije »Planinski Vestnik« je bilo z ukazom predsednika republike Josipa Broza-Tita ob 80-letnici izhajanja za poseben prispevek k razvoju planinstva v Sloveniji odlikovano
z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki
LETO LXXX ŠT. 7 LJUBLJANA JULIJ 1980
KOMPASOM
NA
»AKTIVEN« IZLET V PLANINE ŠVICE IN LIECHTENSTEINA
Odhod dne 9. avgusta 1980.
To je 7-dnevni izlet za armado slovenskih planincev, nadalje tiste, ki to še niso, pa imajo sedaj priložnost poslali in sploh za vse, ki se jim zdi koristno in aktivno preživeti svoj prosti čas.
PLANINSKI VESTNIK
glasilo planinske zveze slovenije letnik lxxx
ŠT. 1980 — 7
PLANINSKA MLADINA IN DANAŠNJI ČAS
ANDREJ BRVAR
Družba. v kateri živimo, se -J dan sooča z vgtanjom aktivne .rabe gostega čas. Po napornem in psihično»napetem deji a- strojem^jjs» . wr|a od njega vse človek odpočili m okrepit., da bi se pr.pravi, na nove n p	j	področ|u že
L'rrJÄÄÄa-«^-»
vzgojni pomen	7anlmanie za planinstvo med delovnimi ljudmi, zlasti
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je zanimanje za piani k»	ölanov
pa med mladino, izredno.veliko. Tc'd°kQfÄ	in ustanavljanje
planinske organizacije, vedno večji obisk^p an.nskih p<>stoj|anK >,	tr(Jimo da
ÄtKÄ n'fada, ^aj^jc v njenili vrstah blizu 50 * mladih do 27. leta.
kf	SÄS iji s
kar od nje pričakuje. Pri načrtov.anjuj«ab.n in' oblik » g rianes vlegRjo moremo in ne smemo mimo interesov_in pricak°DVoanju^vščinah. razvedrilo, zabava. V*ffi£^olTp^o^lr.^a oblikami de,a tudi v veliki
Osnovn?Sli' ki ju moramo zasledovati na organizacijskem področju mladinske pla-
—n pl a ni!^s ke" s kup i n ff m o raj o biti organizirane tam. kjer so mlad. tj. v šolah, krajevnih
skupnostih, tozdih	, , onfirativnc in orqanizacijsko učinkovi-
ÄÄ fSÄÄ" ÄÄ'csti v manjše sredine, v manj-
MÄÄ načel pri načrtovanju .„ »Jj*'giu pla—^n pre*
zanimiv program za
325 SSiČ!nnižobraževanju mladih posvečamo v planinski organizaciji veliko pozornost.
Večino programa planinskih sredin predstavljajo vzgojno izobraževalne nalocic Kazv*
zoÄvalnih "b ik z'vzn^ ^a «tevilp Uadihf kJ. so zaTetfv en, Sd^Z woiLvrstnn nnth Lf t f ZBCen amo 2e P" najmlajših planincih, kar predstavlja b^SSPnf «l »	v evropskem merilu. Na tem mestu bi omenil tri vzgojno
akd Cir h/n nianin V ^d"8 ' «'flBntaacljl, ki so naletele na najbolj množičen oŠ akcij, Ciciban-plan nec in Pionlr-planinec ter planinsko šolo. Samo v te treh vzooino
Iz vse^lwenije ^ bi'° V pr6teklcm letu vk|iL,eenih blizu 7500 mladilf plSev
Sh'ÄSenfhTiJ^rn i ^ Li iz°^«evanje mladih planinskih delavcev, trenutno o l l u	wV V'lad'nskih odseklh Planinskih društev opravlja
,;h aktlvist?v- Mladinski odseki planinskih društev bi morali biti ko P an,nske0a društva. Zato pa morajo mladi v planinskih sredinah delati ävi o f JMn.Pnr,0,dVfm sam'-.mentorji naj bodo le usmerjevalci in vzpodbu evalci dc! javnosti. Mnenje, da je vzgoja in izobraževanje kadrov zgolj udeležba na ustreznem
z deTom ke7Tr,',Ve ^f?™ Mludl ,J,anlnski dcla™ se oblikujejo i." usposabljaj^ ■•u ker ob lastnem delu in ustvarjanju dobe občutek in zavest da ip tudi «h
lCnP^eVnr-tt odviSen razv0' <" napredek planinski s ednelato bo potrib™ nmnlnrv r^K	ustrezen i7bor kadrw' ^načrtno vzgajati n im kasneje tud"
Won™' d,U b0d°. Ia,hk? svoje znanJ'e in sposobnosti lahko uveljavili.	J
Ifnnmi t n?'°9a planinske sredine Je vsekakor zadovoljevanje interesov in pričakovani
Fr	- as«
.te^a razmišljanja o mladih v planinski organizacij bi optimistično zakliuril
Na vrhu Triglava 7. maja 1980 Nejc Gartner in Izidor Koller
Foto Izidor Kofler
/
\ \\ NS
X:
sv
X.¥
326
Branko Kllnar na vrhu Triglava 7. maja 1380 ob 15.50
Foto Izidor Kofler
TRIGLAV SE POSLAVLJA
DUŠAN POLAJNAR IZIDOR KOFLER
Dovje, dne 7. maja 1980
Utrnile so se solze. To so bile solze za našim voditeljem. Ob smrti našega dragega Tita se je v planinskih krogih porodila misel, da bi na vrhu Triglava razobesili državno zastavo na pol droga. To naj bi bilo zadnje slovo in hkrati tudi izraz največjega spoštovanja.
Štirje smo. Zapuščamo Mojstrano in gremo proti Krmi. Vlečejo se megle, ki vse okrog nas zavijajo v svoj pajčolan, in je tako zgodnje pomladno jutro še bolj turobno. Sneg je moker, udira se. Pomagajo nam smuči. Ko smo pred dobrimi štirinajstimi dnevi premagovali Isto pot, smo bili veseli, sa[ smo hiteli po triglavsko štafeto. Namenjena je bila Titu, kot znamenje ljubezni in spostovanja mladih planincev. Danes pa molčimo in mislimo na Tita. Tako prazni smo. Kot da smo izgubili del sebe. Nekaj nam manjka. Kadar se nemo spogledamo, vidimo v očeh nas vseli žalost. Megla se počasi redči in obsijejo nas prvi Jutranji žarki. Ko smo pod Ržjo, se v stenah Draških vrhov. Tosca in Vernarja trgajo plazovi. Nemo strmimo v tišino, ki jo moti le bučanje plazu. Plaz se trga, drči po steni, a stena kljubuje. Kolikokrat si ti, dragi Tito, kljuboval plazovom in vztrajal na svoji poti, kot vztrajajo ti vrhovi. Mogočni in zasneženi Triglav se koplje v sončnih žarkih žalostnega majskega dne. Vse je tako čudovito obarvano. Ob devetih smo no Krcdarici. Po nekaj grižljajih in krajšem počitku nadaljujemo vzpon proti vrhu. S seboj nosimo jugoslovansko zastavo. Po dolinah se vlečejo goste, puste megle. Hodimo nemo, drug za drugim. Vdira se nam do kolen. Vreme se kvari. Pod vrhom malega Triglava nas zaustavi snežna ploha. Čakamo, da se megle razkadc. Po nekaj urah čakanja na boljše vreme 3e vrnemo nazaj na Kredarico. Po krajšem posvetu z Nejcem In Janezom o vremenu in s filmskim sne-327 malcem v Ljubljani gremo na pot še enkrat.
Nekaj pred tretjo uro popoldne se vreme izboljša. Proti vrhu gremo. Trije smo, Nejc, Branko in Darči. Ostali trije skrbijo za zvezo z Brnikom
Premagujemo debelo snežno odejo. Ozek vršni greben s snežnimi opastmi počasi izginja za nami. Na vrhu smo. Zvezda na stolpu gleda iz bele opojnosti. Nemo privezujemo zastavo. Z mislijo smo daleč od prelepih Julijskih Alp — v žalostnem Beogradu. Iz megle v dolini Krme se izlušči helikopter Filmski snemalec in pilot opravljata svoje delo. Planinski svet, alpinisti in gorski reševalci se poslavljamo ...
Iz Mojs'.iare sinu ndšli Branka Kllnar In Boris Pervanja iz AO Jeseni3«. Izidor Koflnr in Dušan Pols|nar iz AO Mojst-ane. V pomoč sta nam bila še meteoio oya Nejc: in Janez Certna-
Na pol droga naša zastava na samem vrhu Triglava: pogumni so jo skozi burje in sneg in meglo In neurje
prinesli! Zapisali: TITO! da svetu gora bo očito vseh naših src žalovanje in naše ljubezni priznanje!
Dan žalosti 8 maja 1K0
Da svetu gora . . .
NELLY SCHUSTFR
328
ŽIVLJENJE POD DALJNOVODOM
(Chamonix 70} JANEZ MAniNČIČ
dvoje svetov ...	„onih «tekel bifeia ki so obrnjena na osrednjo
Kdor gre samo mimo velikih ^mazamh steke^ bitega	ura|, se na visoklh
in harmon"
od nas, ki se tam shajamo neve natanCno"^^kateren. seveda le dolgo n. zami. v vrvežu in dimu. pod n zkim posevn m stropnm .	trenutkov, ko so sc
luči. Ko pa današnja generacja, takoraste! Mjgj	Snežili in prav potiho
tomšicevci po večerni pevski vajii I(o iid 131 sf).|kov j	^ ob ve6erlh pred
zapeli. Kitare ali harmonika, kdo jui ne bi raa sns«.	ansambla Beg na grad
večjimi prazniki, ko so se naprime na pustni torek tamje
pririnili med omizje in v tistem	'plezalci ljubljanskih odsekov
pozabni ..Kranjska gora blues ^^« ^^f^0^0 ^zlnPe in še kup ljubljanske štu-pa jamarji, športni plesalci n folklorlsti u so eon	pomeni zabojčke piva ob
dentarlje, ki si je tu poiskala 13voj vecerni družabn *°	ljazno točajko, kar jih
praznovanju rojstnih dnevov. Pomen, pa tudi najboljšo	Dogajanje v Riu pa
je Milena ji je ime pa smo si v teh let h postali z	Namesto dobrih,
teče naprej in vedno znova tu srecas druge, pretežno."J^	d hrez jnstrumen-
starih fantov ansambla Beg f.a^tf rdi lbS ni priletni karikaturist, ki riše kadar^»je Ho^Ä	* ™ ^obro, pa zastonj, za hvalo ,n za
Sicer so nekateri mnenja, da to ni najbolj prav^to ^ ^ ^ kj je plezala pred nannh dovine govori ckugacc sajso ^Q^^gostTlna!) Sicer je pa res da sta lanko rojevali prav pri Mraku! (Spet znana IjubijaniSKa g za„i,~nivi, če so ljudje zato. tudi prvi dve uri v društven,h prostorih zelo stva n i	med t0plim vrve-
S&f.SSi SM SmS SM ÄST« " stoivnos'-
tujemo v Noč pred straniščem
Deset minut pred odhodom vlakai naju Skokec že^atf^Ä qrabi najin šotor in že hUimoprek ,,rov	J	i vagone z napisom
moliva Začenja se mrzlično ,ska )Cie t?k le eden Svojih šest velikanskih kosov prtljage Torino drugi razred Ugotovimo, da	V'notranjost. Z nehvaležno ob.hco
znosimo pred odprta vrata in Jih rafinemo trp■	potnikom omogoča prehod v
svojih stvari vred se znajdemo v preddverju vag ^ ^ zaraščen Nemec se na stranišče, pa tudi izhod na peron, loda tu ms,no jami- ^	mjmo „ na b k.
svoji preprogi, ki jo je razgrnil po prostoru ob nasprotn	^ sjcer gc
povezne usnjen klobuk na oci in obmiruje ^^^^'^^cii, naj ga! ko bo le on prostor, loda stiskali da se vseeno ne bi . Mimo rar	^
notri, tudi od zunaj z nožlčem	^^if^.ede na nahrbtnik. ki ga je bil položil
Francoza zares zapre v njegov -col ^ so.s«sae i	akne _ nasvidenje
pred vrata notnih tageti odrepotovanja. To pomeni,
Ljubljana. Kaj hitro se tudi z Lidijo p nago	ponujene pijače, po-
d'd'"lu-kl pod me"°'
329 požira kilometre ...
« Francozom; -Ni mogoče	T£da, mi 3mD s°lida™i
pa menda resnično tišči. V rokah sfmu	Snkok8ev 9|a3' Neko9a
aa postaje stvar resna. Vsi trMe m nik t '! „I zepni povsem se prebudim, sre v odprtino za odklepanj n pri? Sov nočni mÄto?.«''?np0!B- ,Pr®Ve,ik nož ne
S«? V Trstu 3e vlik ««
praznem kupeju, že n,
pozicija vlaka po nesLčni Padsk&rchlvVaSo,0Ä).ak0, ^ V,eč? kom" ravnine nas trpi le malo časa kaiti mntnmi „ilu „J\ M?st®ce na sredi neobsežne slovo končno v kraju Pri st DidioPrTč™,m* °3t° je točen' železnici damo še na italijanski st/anl je nadvse ustrežlEVJ5VreöT2 \ °bmoč)u Mt" Blan" in z njo vred zapremo tudi SkSa^ v tiwni o ^ . tovornjak zložimo svojo ropotijo svojo francoščino, j« pa stezi Steštetih iŠLnL^'1* prll™t Preizkušati s
StetcSzV m'?6' "i SC V -'S1«	Pa V'dim —
predor po^ pTn / ^franrosk? SJ^ST ^ Četrt ure 3a vozimo skozi obrne svoj avto proti GrenobÄ o. n l ^3 ,mrfk močan naliv- Prazni šofer dežja proti lučim Chamonixa ' P 9 otovorjeni z dežniki v rokah skozi zavese
Šotori med mestecem in gorami
!sstftj seto,s^er^^•Äl?f^sokdetezdadr9er«», — p«*™
Piva Pri sosednjem šotoru ponuja' Beba LIdiN um^ ^^!" Prl"ese lltrsko steklenico požirkih kronnenberga. Zadnja svetlobaTe je p avte? ute i T	U\°plm, v vclikih
sa!ttw aneg mei,i v v,Ä
Ätei: iüdUVrsöase^5aaKr^^.jaj^m	sediva
višinskih razlik in doHv^V^obÄ^oSff^g^Seč" SCb°j ^
ÄCLtdVÄtrrS?;arSoa s^ffi11™»
»Ne vprašuj., mu pojasnjujem; Naroda to? bi ni, M«^ckrat okusil kočo na Goüteru. zjutrajl Sem mislil da se mi bo strgalo*.	nokle1, budijo pa ?e ob dveh
res vsato ^et^kakšna^esreča!«" P°d bajt°?" ^ p°'^uje Karlo: .Tam je pa
Äfntt	Ft*** '*? Pa -
ÄWS Nemec X ^fc Ä ^ÄÄft varno, pa sem vseeno pogledal šemalce 2,1? T Slran' °Zebl"ks Je bi,° za že pred katerim so v velikih skokih D 1 S' ?S SGje utrgal°- Cel p,az drobirja, sva kričala na vso moč da se in n„. T T - " °dmrzn'enc S^anitnc klade. Seveda
teke, nazaj,. -KakšnTje pa kaj Jot in tereJproti vrhu?^—^™ "V* kako * smučarka goji željo po spustu s samega Mt r	lP .fUje Tlna' ki kot odlie»e
-Gaz je shojena, kot bi šel pozimt na Smamo r n 7 W0* "V" obmc ^di|a: govori prijateljici z odseka. .Vstala sva leoo oh .t rih > te ,shko dajeU v"«o vezi odšla navzgor. Ne veš kako1 IL SS ^ 7>utra' in 8	svitom v na-
Plečate tipe, preti katerimjemo^ojivatot 3fvJfteM ^ V,a"0t ^^ naju spotikali nazaj preti koči W™ L il	■ in izm029ani so se mimo
zgodaj. Pa nama je tepnilo kasn*l v J l mV^'0' saj 30 30 vrača'i nekam
delimo in jih ne°stisS ^sl se^a do^o üsl^V^ * ^ da sl dobrotc
se pa acmro ustrašil,, nadaljujem z vtisi, -ko sva med 330
Les Droltes z vrisano smerjo Cornuau Davaille
samim prečenjem pri sestopu mimo Mt. Maudit namesto na pritrjeno vrv naletela na strm<r vflslno, prelumljeno s" kar lepim snežnim odlomom. Splezam.navzdol m na ed,m varovališče na dveh cepinih. Ko pa je Lidija, zavarovana je bila le od Siwdaj pleza a navzdol po pet in petdeset stopinski snežni naklonini. sem res plitko dihal. Pa jI je gfo v eTu. Cez odlom sem jo spustil kar po vrvi. Oba nahrbtnika in cepina sem zmetal kar v razpoko pod njim. saj res ni hlla gk>bpka. Potem sem skočil se sam. Kake štiri pet metrov, z derezami, na nogah. Upam, da bo posnetek uspeli-»Torej razmere, predvsem na ledenikih, res niso najboljše- me dopolnjuje Karlo. »Tako velikanskih prelomov in razpok že dolgo nI bilo videL- čezplatopod Midi-jem sva pa res garala, bi rekel, kar klasično,« zaključujem pripoved. -Sonce v t Inlk. Jezik do kolen čevlji in gamaše pa s koleni vred v popoldansko snežno brozgo Usti kraHd vzpon do zgornje postaje žičnice pa izmozga In ko sva kupovala karte sevcda tik pred odhodom zadnje gondole v dolino, izveva, da je tu gor, polno turistov. Na spust bo treba čakat! še najmanj dve uri! Od dirkanja na zadnjo gondolo sva bila zecejna... Restavracijo so pa, re3 ne vem zakaj, kar zaprli.«
Nagnem. Skoz oblikovano, okroglo odprtino stckleničinega vratu se v grlo od sonca m vetra Izsušeno, vlijc curek toliko zaželenega okusa. Z nama so vrh, prečenje in prilagoditev višini. Sedaj pa malo počivanja, dnevi tam gori so resda naporni, pa 331 tako lepil
Vstajamo okoli pol desete zjutraj. Takrat prvi sončni žarki ogrejejo platnene strehe na jasi med gozdom in glavno cesto, ki pelje od predora v mesto. Tudi danes je tako, saj postane pod tkanino kar naenkrat prevroče. Razpnem zadrgo in stopim na piano. Jutro je sveže kot rosa. ki leži na visoki, ponekod shojeni travi. Pod prozorno plastično ponjavo sosednjega šotora drsi vlaga v velikih kapljah na tla. Temno zeleni gozd pa se zgane v jutranji sapi, po ccsti rohni tovornjak; promet, katerega pritajeni hrup zvečer prekinejo sanje, postaja zopet podzavestno slušni del novega dne. Aiguilles Rouges nasproti so v svetlobi, tudi snožišča Aig. du Goftter se prodorno svetijo nad dolino. .Med cesto in taborom pa gospoduje jeklena konstrukcija stebra električnega daljnovoda. Do njega so žice speljane skoraj prek naših glav, potem pa se v blagem loku prevesijo črez cesto, ki pelje v mesto. Pravzaprav bi kot pravi hribovci morali taboriti, recimo na Montanversu, v objemu gora in hladne klime ledenika pod njimi. Ob pogledih. ki bi nas dobesedno podžigali in izzvali k vzponom v granitno ledenih vertikalah! No. vsaj jaz jemljem hribe po vseh teh letih življenja s stenami pač malce drugače, kakor sem jih. ves zagnan, v prvih, uspešnih, in zaradi tega nepozabnih letnih in zimskih sezonah. Število smeri mi postaja rnanj pomembno, zato pa si lahko zavoljo izkušenj izbiram stene, ki mi. čeprav med najtežjimi, lahko pustijo le izjemen, nepozaben vtis. Ta pa s prestižem In z današnjim športnim alpinizmom nima kdo ve kaj skupnega. Zato me tudi čudno sožitje alpinističnega tabora, gora, pokopališča (tam. takoj za gozdom) avtoccsle in daljnovoda ne moti prehudo. Je pa res lepo, če Imaš do krasnega mestnega kopališča le deset minut, da o kozarcu limonade ali piva kmalu za ccsto sploh ne govorim!
Vendar se mi to jutro posebno steber zdi prav čuden. Despotira pred taborum, razpreda svoje žice nad nami: res sc bom moral potruditi in ga z domišljijo spraviti v kakšno zvezo z našim bivanjem v teh res lepih koncih.
Nc bom si več belil glave s tem. Danes bo lep dan. družno bomo odšli na prhanje pod vroče prhe. Potem pa ohladitev v bazenu, katerega zrcalna voda se venomer spogleduje z osončenimi iglastimi kolosi nad mestom! Nato sledijo nakupi, kjer mi bo v Super-marche Payot-Pertini, poleg nerazumljivih reklam v presledkih med eno in drugo v glavi odmeval še značilni din din, dong. Spomin na ta zvok mi v Ljubljani venomer vzbudi težko utolažljivo nostalgijo po francoskih sirih. «Doma« bo nato sledilo kuhanje sataraša in ko se bova z Lidijo usedla poleg okroglega znaka »obvezna smer«, katerega tablo sem našel v gozdu in jo uporabil za mizo, bodo zopet prišli mimo Domžalčani in dejali: »Že zopet jesta, pujska, kdo bo pa plezal, a?«
Takoj sc spomnim na zajtrk in pristavim mleko Chamonix je brez dvoma že oživel ulice so polne bradatih in zagorelih hribovcev. Eni odhajajo na ture, drugi si ogledujejo pestrost športnih trgovin. Ljudje z vseh strani sveta se gnetejo pred žičnico na Midi. Tudi od blizu si hočejo ogledati bleščavo vršne kupole najvišjega v Evropi, pa razbite planjave neskončnih ledenikov pod njim. Restavracije in mali lokali so polni, vrvež po promenadah je nepregleden. Majhno, lepo urejeno mestece izložb, cvetja in množic se ie zopet zavrtelo v svojem turističnem utripu in tudi danes ostaja Meka 3vetovneqs alpinizma.
Saj res treba bo šc do vodniškega urada. Zavoljo vremena pa tudi obiska v Brasserie National, ki je znano shajališče vseh mogočih, neobritih, pošitih in znova strganih hribovcev, ne bo mogoče opustiti. Torej naj se dan, bolje rečeno, živ, žav le začne! Večeri se. Zcko (pravzaprav Mllivoj) jc bil nekoč brez dvoma dober tabornik, kajti piramida drv. iz katere je pravkar šinil velik plamen, je zložena mojstrsko. Topla, včasih iskreča se svetloba lovi obraze, ki jih opazujem ob ognju. Veliko nas je, iz vse Slovenije, pa tudi nekaj planincev iz južnih republik. Proslavljamo tri rojstne dneve; slav6 Tina, Andre|a in Lidija. Včeraj je bil postavljen tudi novi višinski rekord v letenju z zmajem! V jugoslovanskem merilu, seveda. Skukec in Janko sta preplezala Les Courtes. edini tukajšnji Korošec Milan pa je z Davorinom tudi uspel v Trioletu. Dva Iz tega tabora pravkar plezata Dru — kot prva od naših navez. To so sami mladi plezalci, tu ni nobenih »velikih« imen Pa sc vseeno pleza, da komaj dojemam.
Ker imamo kaj praznovati, pač vzdušje zavlečemo pozno v noč. kajti žar ognja kar vneto splakujemo s francoskim vinom. Ob polnoči pa nas naliv prežene v bližnji šotor. Dani in Janko ter midva z Lidijo vztrajamo do treh zjutraj. Pogovorov in razprav o plezanju, hribih in aoplezalclh noče zmanjkati. Zmanjka pa vseh dobrot šotorske shrambe, pa kaj potem.
Težke kaplje šer vedno bobnajo na povoščeno platno. Lahko bomo poležali, ugotavljamo, vremena še ne ho. Razidemo se. le oddaljeni bliski sem in tja osvetlijo jekleni, mokri steber pred šotori.
Končno velika stena
Koča Arqentiere. Polnoč. Prit.*», leseno cviljJ^	^^^ ^l^ča T S
prostor. Prameni baterijskih svat, Isc.pods P° ^P^'SJta sem čutim zaspane, nehote zaide v oči. zbudim se skoraj nezavesten	brezvoljno mrtev,
prazne, nelagodnost, polne krt^Po	vrati utone v polzavest.
Topotanje nog se izgublja proti jedilnici, nerazumljivi sep^ i lakati medlo zaznavna Skozi gornje nadstropje mojega trupi,M» «f™ /f Toda"svoje stanje se vseeno misel: »Vstajanje sredi noci je eno velito. vbiiko^	smo prišli sem plezat,
bojim zamenjati s pravim spancem^ Potrudim se^	pred očmi mi zapleše
Pa'denar, ki nam ga je pobrala žičnica - Trudom- skQP na „dvojkoili najbolj stražarnica nek|e v Crm gori. Na pol mize «J*8«™,^,. me iz sivo-zelene more pre-osovraženo stražarsko mesto. Odp«em vrata, lope ve	trosijo skoz.
se odpravila na bližnjo iglo. z Ilesičav Janejom Paziva v pes d ^arjsla za
lava se občasnemu soncu 111 Tvs.\k	a v^me ne vleče zares. Pa kaj. ko Janeza
Triolet, nato za Les Courtes. Toda mene v te ves,ne J«^	,„ olajgsn]e. Vse
za zdaj kaj težjega ne mika.PpInocndezparnijep	prchode v urjask.
dileme mi že nekaj časa	'	v podeče se megle,
steni. Ta se na drugi stran, doline pne z ledenikoma na avn, p ^ ^^ strmo
Njenih prvih šesto metrov tvori e«Ä?'J™^awpienosti. Nad njim je pa snežišče, ki od tu ponuja podobo skora neprenoorie ut f zaposluje možgane, vsaj deset raztežajev sveta, katcrega v dez m, že celo	>	z derezarT,i
Tam prek se ponuja fantastičen	pigumom tudi spremenil v uspeh.
divje nazobčanim vrhom okronana severna stena Les Droit as.
P Tretji kasneje. Ura se je bllžalad-ti ^ečer. Na eden u jo še ^edno toh o svetlo, da lahko v daljavi opazujemi Janka.in Dan, a, kako p - k >	bo3t;, v ledu
in se ogibat?, razpokam. Odpravila sta ^e pod A gu le m	J gvu sj	t ,Q
plezala v njeni znani, zahtevni severni steni, no mia	d r be|cga
Loj veliki ciH. Počasi se najin, korak, usme^ajo na breg uaen.u^p	i ^ se
kolosa. ki se pne na desni^pr d > ™J£vidh£ z3e in tik pod njimi črno svet-
StÄtiiÄÄ" prav? čas za skrite misli, ki me obhajajo kot vro-
pravil. Tak pristop, brez jmproviziranja kar ho pa bo m, e r |zmu hjtr0 zna§e| letom in pol se je ukvarja le z |ama stvoifl. pottm pa se j h	dobrjm
in na domačen, odseku tud, lepo uvel javil. Derwe jejmel prgo	| ^ ^
tednom. -V Gervasuttiju |C pa res	Lfs Courtes V najtežjem raztežaju
vzpon z Jankom po švi^rski smer. severnei s^ L« w ^ ^ sem mu lahko
«- *
težko domeniti za smer, čeprav eno najbolj proslulih v Alpah.
Sm sem - davno	-fi« S^'ÄÄ Ä
razpok proti krajni poč, med steno .n «Jenltom. ^^Vo zasa ajo v trdi sneg pod da bova plezala. Plezala z derezam, ki se zda e šeg ^chK°k| djvJ0 Jvnovie zarilo v udi
nogami. Vsak zamah cepina, po kaeremseb0oklolcdnegaKlaa
led bo telo spet pridobilo nekaj dcc.metrov v isoč met sk, ™ "L	^f kaj
, s? Ä aWÄrKrurx. isttA, - ~
sssä«
resov ob zeleni mizi spToh nolefo priznali P 9 m°reJ° in Velikokrat »rad' kra|nLSč"VvoMTvc1loZbnlh kroaov ST^ trides,et	nekam pod vrh
navpičnemu ledenemu robu. Kaj hitro sva si edina rfJ	Potruditi s prečko proti
^tÄ^lT'nSn^Ä.TNÄlw	* >?"> P2 i«
kä	1Hirr^
«»tfÄrr^ »as««
«es
iPÄif^
■ v tej neusmiljeni stenfčaramvomatmooočem ÄÄ	žlvc* pa kaj' ko
dobrem profilnem klinu pokličam ^vLdša za Tebol StLni , Vamjoč na starem sprevrača v velikanski snežno-ledenisao na Ztl" Sc ,z granitne navpičnice
druge pregrade se nad manj avS v mSenlbarvoonTnlfnl^^ ^ Ska'°Vje me upanje, da lahko že danes i^l«^ ^!! P 0 P°P°ldanskega sonca. Preveva
njegovo 'novo. nenavadni	so",	* slap:
it^f®
334
se žc pomikajo lučke tistih, ki so jih neusmiljeno zbudili za »nord far.es.. Ko se ob dveh zjutraj prikažejo Se lučke ostalih smrtnikov, ki so si za poti na okoliške igle izbrali le normalne dostope, najina otopela agonija ni nič manjša. Šele čez pet ur ko prvo sonce obsije negibni, rdeči sveženj, pripet med led in globino, se tudi v gornjem delu stene spet začne nekaj dogajati. Okorno se povračava v gibanje, v življenje. Skoraj nič ne zajtrkujeva, saj želiva le naprej, čim hitreje ven!
Skrajno težak raztežaj. ki me vodi ob nasprotnem, levem bregu slapa splezani s tveganjem. kakršnega se človek spominja vse življenje. Vendar ta del vertikale kakor tud sebe, dobro precenim. Ne dogaja se prvič, da p ezam zase in " prijatelja, za dvoje življenj. Kajti Skokčevo varovallšče, ki si ga je skopal v osonccn in prhek led padca ne bl zdržalo. Soplezalec mi hitro sledi, saj mu moje, precej varnejše stoj.sce dopušča bolj sproščena plezanje. Nato najde nad menoj čudovito možnost preboja po s.rnru rami v lavo. Veselo mi zatuli, da je nad njim stena položnejša.
Pod sabo opazim premikanje dveh svetlečih se čelad, katerih lastnika se. ze precej utrujena, trudita po slapu za nama Panta sta vstopila v steno verjetno opolnoči: najine vklesane stopinje so ju tudi v temi pripeljale po res kočljivem prehodu v odlomu krajne poči. Seveda sta si tako z nočnim plezanjem prihranila bivak. Pravzaprav pa se v teh
hribih tako tudi dela.	...... .. , . s„
Skokec me že kliče za seboj. Dobro razpoložena visiva v precej zlozne^ naklonini ac poslednje raztežaje v žlebu, ki pa ostaja žc daleč pod nama. Zadnji metri so moji Cez snežno rezo se prekobalim na toplo, ravno od sonca obsijano granitno plosco ki mi na drugi strani škrbine ponudi že skoraj pozabljeno razkošje — saden je. Tudii Skok-čeva čelada se kmalu prisveti za menoj. Veselje, preprosto v svojih gibih in besedah, Je veliko. Počasi doumevava. da nama je uspelo. »Uh. prima, ena a, pa se ujela sva se.
nI kaj!« se smejiva drug drugemu.	,
Pred nama se v lesketajočem se siju bohotijo razsekani ledeniki, sanjsko "cpe i^e so kot igrače. Da. to so trenutki izpolnjenih želja sreče zaobljubljenega. uresničenega
Najlonske zanke, ki visijo okoli granitnih rogljev v strmem žlebu pod nama, pa že kažejo pot navzdol, med naše
335
Odšla sta
Lidija Janez, Iztok in Vlado so se plezalsko pobliže seznanili pred dnevi v osemstometrskem Gerva-suttijevem ozebniku. Ker pravim hribovskim dušam qneča v sicer kar zahtevni steni ni ustrezala, so si za drugi vzpon izbrali nekaj bulj doživetega, pa tudi težjeqa. V izjemno lepem vremenu so preplezan devetsto metrski ozebnik Cordier ter z Verte tako; sestopili po običajnem Whymperjevem žlebu v do lino Seveda so se po Mer de Glace motovi.ili toliko časa. da so zamudili zadnji večerni vlak v dolino Pa kaj zato. Tudi s Skokcem sva s plezarije grede eno noč prav zaradi tega prespala na postajnih klopeh zgornje postaje zobate zeleznice. Je bil pa jutranji povratek v tabor toliko lepši. Prijatelji še spijo, sonce se s trudom prebija skozi gosto smrekovino. Platnene hišice so še vse rosne, stopiš do svojega šotora, zadegaš omaro v travo in zavriskaš, da zbudiš zaspance: »Punce, fantje, spet smo tukaj; uh, bilo je ostro, dolgo, pa tako lepo.« Krmežljavo nasmejani obrazi, stiski rok. Tako se je zgodaj dopoldne tudi Lidija z drugo družbo vrnila s ture. Opoldne pa že sediva za mizico pred -Brasserie Nationale«. Množica se na ulici T|ria Jakol4i£ prelive na levo in desno; za nikogar ne mores tor no reči, če ga tok no nasi proti žičnici na Midi^ ali pa po š| vodniškega
športni hn a kupi h v Sneli Morda paga lakot, ženejo kruh vpekarljonasp^l voanisKega urada, kjer lahko pristno francosko štruco narocis kar v	kranjščinL
-Oho. poglej!« me opozori Lidija. Ozrem se. Tisti svetlolasec na d^istranlcescje seveda Janez, dolga poletna tunika pa je lahko samo Tinina Toda nekajJe na nj,u n0vo do danes neobičajno. Držita sc za roke In še ju vidim, kako se zavze o P^ovarjata ter z dolgimi, podjetnimi koraki potoneta v vrvež sosednje ulice. »Tako. Lidija, sedoj vidW. da gore res združujejo!« se obrnem k njej. Verjetno se ob tem ^i malce nasmehnem, pa kaj, ko |e tukaj, v Chamu vse tako lepo. »Se spomniš no. saj s. bila zraven, ko sem šel k spodnjim šotorom po boljši cepin, kot je moj. Nihče ni bil razpolozen. da bi mi
posodil kakšen kramp; le Janez mi je, takoj ko je izvedel, da grem v Droites, nemudoma odstopil svojega. Pa ti povem, da sem se viseč v sedemdesetstoplnjskem ledu na tako dohrem orodju, kot je njegov cepin, krepko spomnil dobre volje, s katero mi ga je posodil. Res sem si rekel, da mu moram to uslugo povrniti kakorkoli!« »Ampak si ne bi mislil, da bo tudi Tina zmogla turo take razsežnosti, kot je Gervasutti s prečenjem Mt. Bianca vred. Gotovo bosta Sla prav kmalu še na kakšno plezarljo. Veš kaj mi je na njej všeč: da se ne sili in za vsak vzpon vprašuje bolj izkušene, če bi ga zmogla. Pa kako se ji gre za skupnost! Skupaj na kopanje, skupinsko na film v .Alpino'. Tisti večer pa smo morali ob kresu še in še peti, tako se je zavzela, se spomniš?« se razgovori Lidija.
Da, spomnim se, vsega, vseli, ki smo živeli tista nepozabne francoske dni z gorami in taborili v senci velikega, jeklenega stebra. Spoznavam njegov, čeprav le simbolični pomen. Kdo ve, kaj bi se že pozidalo na tistem kraju, če ne bi bilo daljnovoda. Tako pa smo lahko pod žicami razpeli svoja platnena bivališča, se spoprijateljili in uresničevali velike in mala načrte v gorah. Tja bomo še prihajali. Vsi tisti, ki smo ža okusili vseobsežna prostranstva razbitih ledenikov pa znoj, ki je tekel izpod čelad v granitnih počeh. Prihajali bodo tudi mladi, vsi željni doživetij strmih, zasneženih in osončenih hribov. Tina in Janez pa sta ostala tam, zakopana nekje v vznožju Whymperjevega ozebnlka, ki se v šeslslo metrski strmini spušča z vrha velike, usodne Aiguille Vcrte.
Intenzivnost življenja je podobna spuščanju in dviganju krivulje. In na enem njenih vrhov, prav na pre-voju, sta v sončnem, bleščečem, svetlih in l|ubačih oči polnem dnavu stala skupaj. Za njima je bilo doživetje preplezanaga ledenega prepada, misli pa so se že obračale k skorajšnjemu snidenju z vsemi, ki so jima blizu.
Toda med vračanjem proti vsakdanjosti, katero bi jima ta dan nadvse bogatil, ju Je doletelo. Doletelo . ,	, ,	je t"dl nas, ki smo zaman upali, da bi Ju orjaška
ledena razpoka pod vznozjem gore kdsj vrnila.
Vsi bomo seveda odšli. Tolažba ob spominu na prijatelja pa jc le zavest, da sta nas zapustila v njunem, morda najlepšem, najsrečnejšem dnevu življenja.
Njuni vzponi:
Paklenica — Diagonala v Visoki glavici [II. pon.)
Dolgi hrbet — Trikot
Klek — Železničarska 20
Mt. Blanc — Gervasutti s prečenjem Mt. Bianca
Aig. Verte — ozebnik Cordier
Torej vzponi z obsegom težav od V pa tja do Vl-f- In A3.
S spominom na iskrenost njunih prijateljskih potez pa bosta Tina in Janez ostala med nami. In to vsepovsod, koder nas bodo še vodile strme, nevarne, pa tako prelcstne gorniške poti.
Janez lleršic
Opomba k vzponu v Les Droites
Prva jugoslovanska ponovitev smeri Cornuau-Davaille je uspela Borisu Krivicu in Stanetu Belaku Plezala sta po Axtovi varianti, ki sta jo kot prva tudi ponavljala To jc bil sele peti vzpon čez steno. Zanj sta 22. in 23. 7. 1969 potrebovala 19 ur Drugo našo ponovitev je stena doživela 28. in 29. 7. 1975, ko sta jo 22 ur plezala Cene Kramar In Zvone Andrejčič.
Tretja sva bila v steni Janez Skok (AAO) in Janez Marlnčič (AO Ljubljana-Matica) in sva verjetno vseskozi sledila originalno smer. Plezala sva 23. in 24 7 1979 in sicer 21 efektivnih ur.
Stena |a visoka 1000 m. njen povprečni naklon je 59". V precej raztažajih se naklonina giblje med G0° in 70°. težave v kopni skali pa dosegajo V in V+, A,. 5. avgusta 1979 pa je kamniški navezi uspel izjemno hitri vzpon brez bivaka s tem, da sc od vrha krajne poči pa do prve pregrada alpinista nista varovala. Janez Benkovič in Janko Plevel sta bila v steni enajst ur in pol.
336
PO SLOVENSKIH GORICAH, OD GRADIŠČA DO BENEDIKTA
JANKO FERLINC
^«St ÄnÄyrr^^pek^ojo pravo pot. če zaidemo po
S^Ä pope,je.no v 5 tan oddaljen trg ^JSt^Z^eS^t to je daleč vidno naselje na vrhu greoena z z^ilno wW» k? Namenjeno zbira-
S.Ä« «ÄS SSÄTtoi «
in nagrobne ploSče). Strop veličastnega cenweiugu j	izdfllali
mojstri Jakob Brollo in oba Biertija med Iet, 1883 " ««j™* jž„ico s0 nam
arhtlekturo naravni spomenik - l!pa. kl mar! dob,. 4n, ,
SSW SAÄ^iSJWi.tlÄÄ'l. .»an Cankar z n,m,
Faksimile zapisa Frana Kocbeka » Colnikovi spominski knjigi
3oo{	we glw^vcf !
o L. V f.

337
Giadišee v Slovarskih goricah
l-otn J. Ferlinc
r?. ä äs». !sä*ji
obogatele. >7Ä n? M"!",™'	b
s». Antone (dvo url odtod), so se kolesa do osi odiral» In vsak hlo Sm LH...
s^Mmmmmä
^attSSSSSSS«
Iz Verjan gremo po cesti še kilometer do mostu čez ootok Drvani»- tam « desno in qremo no kolnvnm ct-n^i d«t- j P0™? urvanja, tam zavijemo na
bomo obrnil na lePvo do gozda f že st Ä^f lje>,Mao pred km^tijo se
SSS aÄÄS 33a
ki jih vidimo ko gremo po gozdu proti severu. Zgodovinski zanimivosti, ki nam pričata o dolgoletnem lomljenju kamna, sta arheološki spomenik — 50 rimskih gomil (2. do 4 stol našega štetja) v Oseku lik nad kamnolomom pri Poliču in kamniti kriz ob zadnjem vidnem rovu z letnico 1558 Po ljudskem izročilu so kriz postavili trem delavcem, ki jih je zasulo pri kopanju kamna za cerkev sv. Treh kraljev. Nad portalom cerkve je vklesana letnica 1558. križ pa Ima podobno obliko kot tisti na cerkvenem slemenu. Tudi ta čez 30 m dolgi rov je še dostopen.
Leta 1978 sta bila tu dva rova. toda zdaj je eden že zasut. Zaradi nenehnega zasipavanja je obisk v kamnolomih zmerom bolj nevaren. Slovenjegoriškl mladoterciarni peščeni apnenec v Oseku (prehod iz miocena v pliocen) je značilne okraste barve, vlažen, sveže izkopan se lepo oblikuje, ko pa se posuši, postane res trd m obstojen. Nastal je Iz usedlin Panonskega morja, saj jc lepo videti mehkejše in trše plasti usedanja, po katerih geologi določajo starost kamenine H kraškim pojavom v rovih lahko štejemo izločanje čistega apnenca po stenah v zadnjem delu in nastajanje sige v stoječih vodah. V Poličevem kamnolomu smo letos januarja oakrili svojevrstno zanimivost in redkost — ledene kapnike do Im visoke in 10m debele. Nastali so zaradi velikega mraza, saj Je vsaka kapljica, ki je padla s stropa, zmrznila in tako je nastal ledeni kapnik. Kamnolomi Osek so krajevna znamenitost in naravni spomenik.
Po ogledu kamnolomov gremo proti severu na Staro goro, od tu pa na Ločki vrh do rojstne hiše zaslužnega planinca Frana Kocbeke, kjer smo lenarski planinci ob 115-letnici njegovega rojstva 1978. leta vzidali skromno spominsko ploščo, saj Je bi pionir slovenskega planinstva v teh krajih popolnoma pozabljen m neznan (glej PV št. 12, 1978). Blizu Ločkega vrha je še lepo ohranjeno rimsko gomilno grobišče v Trot-kovi, ki predstavlja s 57 gomilami največji tovrstni arheološki spomenik v Sloveniji. Ko pridemo iz gozda, že vidimo na nasprotnem griču proti zahodu podružnično cerkev sv. Treh kraljev (zgrajena 1521 -1588) In ob njej košato lipo z ohsegom debla skoraj 6 m, ki sta najimenitnejša spomenika osrednjih Slovenskih goric in ju moramo vsekakor pobliže videti. Zunanjost cerkve je gotska, po strelnih linah in velikanskem stolpu ugotovimo, da so jo gradili za obrambne potrebe pred turško nevarnostjo. Velikost troladljske notranjosti nam priča, da so jo namenili tudi romarjem. Romarska pot k Trem kraljem pa nI zaživela, ni bilo dohodkov in to je srečno naključje, da cerkev ni doživela v dobi baroka nobenih večjih sprememb In je ostala eden najbolj
5KICA - PODZEMLJNI KAMNOLOM OSEK 1919
Trije kralji v Slovenskih goricah
Futo J. Furlirn:
Rojstna hiša Frana Kocbeka na Lučkem vrhu
Foto J. Ferllr;
340
,„ir„l„ „™,™„Mh spomenikov iz	Äih"TpS
nozdravnik in kulturni mecen k. so ga med P™.™'zname s ie pridobil v ljub-
starrES»* siäi; rrÄi.in
HlisHSr^fi
341 posvetili, pcsmicaml in podpisi tudi zapis Trana Kocbeka ,z I. 1882 In vec pesm
dol'jubnfrrTverzom: ^ je naPiSa' * na Pn" Strani P*Sem 'Poziv« in J® vključil z nam-
»Kdor tega ne 3poštuje Kar nosi Slavino ime,
Naj vedno se Hoditi sem sramuje!
S v,ellke 90S oljubnosti. slabih letin, dolgov in požarov je fiolniku premoženle nh nlv0^"6 0' Na Do"!mlkfc C°lnika nas danes spominja razpidajöfi dvorec na D^ h ', M J-Cla,"k0V y razni'] časopisih in nekaj rokopisov v Univerzitetni knMžnfci v Marl-
^teÄiWu-fflÄa-a-
«^ÄSÄSBtttfSifl: Sffl^KiÄ'Äir1•» --—i te
MISTI (5800 m) - CHACHANI (6100 m) — UBINAS (5800 m) - COROPUNA (6400 m)
MILAN REBULA
Misli (5800 m)
SE	® w&as sa
MMMkMBi
S«»»SirsZT^nZtr
msj^mssm
Čudil sem sc železnemu štiri metre visokemu križu .z tračnic. Ker n. bilo vec «inI m h vega zame. sem se zapodil navzdol. Verjetno tako hitrega in udobnega sestopa ne bom doživel nikoli več Mehki pesek je dovoljeval velikanske skoke, saj se je vdiralo do gležnfev vanj. Ždeio se mi je da sem bil i nekaj minutah na višini « metrov, polom pa me je čakala še dolga hoja po položnih peščenih bregovih do najbližje vasi.
Chachani (čačeni, 6100 m)
Prili na ta vrh je že nekako bol) zapleteno. Avtobus te odloži na višini 4000 metrov daleč naokoli ji le pusta pampa, porasla s šopi bodikave trave, t. pa moras naj pravo smer, ki te bo popeljala do vznožja te gore. No, Imel sem srecp, naletel sem celo na cesto, ki je držala proti gori, odtisi vibrama pa so jasno pričali, da so tu ze hodili pred menoj. Vedel sem pa. da sc je isti dan zgodaj ^u^j odpravila d uzba Avstrijcev in Nemcev proti vrhu, vodi pa J h Is nek. P«™valec okollslah gora z Areouipe. Upal sem, da jih bom do večera u al, kljub temu. da sem na pot sel se e popoldne Rahlo je rosllo, pokrajino pa je pokrivala megla. Sele proti večeru se le zvedrMo in prišel sem do kraja, kjer je pampa prehajaj v strma poboöja goreJa srečo sem našel votlino pod previsom, da se mi ni bilo treba beti, ce bi morda ponoči začelo deževati. Zemlja je bila ledeno mrzla. Ce bi spal na njej bi gotovo vso noč drgetal od mraza, zato sem si natrgal velik kup grmičevja, k. ga nastlal po tleh in šele na ta nastilj položil spalno vrečo. Drugo jutro ^ ugotovil, da so fantje, ki sem jih včeraj zaman iskal spali le nekaj s o metrovstran od mojega prenočišča. Videl sem jih. kako so se šele kobacali iz solorov. Zato sem jo mahnil naprej In se zagrizel v prve strmine.
Najprej Je bilo treba priti do sedla, na višini približno 5200 metrovr se na, drugI strani spustiti 200 metrov v globel, od tam spet navzgor prek tisoč metrov naravnost proti vrhu Pot je bila do sedla uhojena. Ko sem sedlo dosegel, sem P^al na one u šotorov, da bi šli proti vrhu skupaj. S seboj nisem imel drugega razen vestona, v zcp pa sem si vtaknil le vrečo z nekaj limonami in pomarančami.
Zjutraj sem jedel le suho hrano, kar se mi jc pri vzponu maščevalo. Ima! sam Firilojj-nost Drimeriatl tiste vzpone, ko sem se hranil s toplo in tekočo hrano s tistimi vzponi, ko sem ™e zadovoljil s "suho hrano. Pri nas. v naših gorah, ta razlika ni opazna na turo lahko vzameš le suho hrano. V velikihi višinah pa pomen, pravilna' veliko Kadar sem šel na pot s toplo hrano v želodcu, sem hodil z lahko o in raziiKe vvlš?ni takorekoč nisem opazil, le korak sem moral prilagoditi manjši kohčini kis ka ln tako Je bila Chachani »ena izmed slabših« tur. Vlekel sem se prot vrhu kot Prestreljen koni mu a me le žeja ki pa mi je tistih nekaj ledeno mrzlih pomaranč nikakor n^ mo^o pregnati. Za namečelc sem	še na stmo ledišče ko sem iskal bližnjo
proti vrhu Tu sem izgubil celo uro. preden sem našel ,z nevarnhgadkihstrmlnn^, na pravo pot. Pot se zadnjih tisoč metrov vzpona povsem izgubi. Zato smo hodili vsak po svoje po sipkih pobočjih, tri korake navzgor, za enega pa s, so Podrča na,a, N,c n b°o uživanja, le tistih neumnih, obenem pa magičnih G000 metrov nas je vleklo proti cilju. Ob enih popoldne smo se zbrali na vrhu Nekateri so bil. prav ubog , ker jih je pestila višinska bolezen, pravo veselje je udarilo na dan sele v taboru, na viš.n. 4800 metrov, ko smo posedli okoli ognja in si dajali duška pozno v noč. V Arequip je čez dva dni izšel v časopisih članek, kjer naj bi »mešana avstrijsko-nemško-jugoslovan-ska odprava dosegla nov hitrostni rekord pri osvajanju Chachan ja«. Res so zabavni ti časnikarji, ki vsako še tako nepomembno novico zagrabijo in jo napihnejo in tako, kot lep rumen balon — vržejo med bralce.
Ubinas (5800 m)
V Arcguipi delule tudi andinistično društvo. Z nekaterimi člani tega društva sem se SDoznal in postali smo prijatelji. Povabili so me. naj se Jim pridružim pri vzponu na Ubinas vulkan ki Je od mesta oddaljen kakih sto kilometrov. Tale naša odpravica je bila podobna pohodom, ki smo Jih bili pri nas vajeni takoj po vojni. »Alpinisti iz Arequipe nimamo opreme, Imamo pa veliko volje in hrabro srce.« To Je držalo, saj smo se kljub temu. da so bili fantje za peruanske razmere iz premožnih družin, na pot odpravili v majhnem poltovornjaku, ki ga Je ljubeznivo posodilo ministrstvo za poljedelstva, kajti nihče od njih nI premogel svojega avta. Za bivak sem bil najbolje opremljen jaz, čeprav tudi moja spalna vreča ni bila vredna počenega groša. V Arequipl Je vedno toplo, zato ne poznajo oblačil, ki bi jih varovala pred mrazom. Moji tovariši so se zavili v ponosene bunde in zlezli v spalne vreče, ki bi jih ščitile pred nočnim hladom na morsk obali, tu 343 zyoraj na pet tisoč metrih, pa so pomagale le toliko, da od mraza niso zmrznili, temveč
so le šklepetali z zobmi. V po I tovornjaku smo se pripeljali na čedno višino — 4400 metrov, tako da nam je do vrha ostalo le še 1400 metrov. Pokrajina je bila pusto valovito pcruansko višavje, le tu in tam so v višino štrleli vulkani. S kamionom smo nekaj deset kilometrov morali voziti po peščenih planjavah, kjer ni bilo ničesar, ne ceste ne rast-
L S° u ine tŽivali- ki prežlvli° na teh 3kü^ih tlfih- 7ve£er smo iz posebnih »n ru	,rastej0 na teLvišlnl in imaJ° visoko kalorično vrednost zakurili
nrifatoiM ininU 1 IV 1 T C?0,"1 °-ddajal toplota Brez lü^lüte reR nfi vem. kako bi moji Up j lih -L i V i i sP?n Kljub tej prijetni toploti nismo veliko spali, nekateri zato ne, M - i, gana' dn;0 pa zavolJ° v"l'častnega prizora, ki se je nam ponujal tedaj li l ^ - Un3' fun°' kakor tu irT>enujejo višavje, se je skrivnostno lesketalo v lunini
nami sal cLn'lh ni^i f J® zabliska,° «" »grmelo. Zanimivi so bili bliski pod nam, saj smo jih opazovali iz drugačne perspektive, kot smo Jih bili navajeni. Včasih
l	"a navidez jasnem nebu in razsvetli so okolico z bledo vijoličaso
svetlobo. Naslednjega dne smo pohiteli, odšli smo na pot takoj po zajtrku da bi uich ugodne pogoje za hojo. Tukaj sem videl, kako vpliva topla hrana na prtu*. Spet sem M HnfvP lahkrv0t PT°, domafi,h hribih- bilo sledu o kakšni izčrpanLtl kot P,ed
' dn . Äh3ni' !la, S5 Čez no6 zmrznila pesek ss nanl ni odiral in lahko smo napredoval, dokaj hitro, okol, desete ure smo že bili na robu kraterja. Mislil sem, da me čaka podoben pogled kol na MistlJu, kjer je na vrhu la velikanski žrelo, v nJem pa Ä" pa t0,kral "i bil° tak0- lz osrčJ« sore so se iz števi nih odprtin «p ' V Pare^ kl-J,° u,,ajala n3prej v ob,lki tallkih curkov dima, nato pa so se ti curki nad kraterjem zdruzili v eno samo velikansko zaveso. Ta proces je povzročal neznanski hrup. Zdelo sa mi je kot da bi na železniški postaji na tisoče parnih oko inotiv bobnelo, piskalo in spuščalo paro.	H .....
Corupuna (C400 m)
Nič določenega mi niso vedeli povedati arequipenski alpinisti o tej gori Zanie ie bila predaleč Zato pa sem od njih dobil le podatek, kje približno ta gora je Sel sam na pot
ka Z nnP°-| r™1 Sem" da ,ni b0d° 'ndijanoi. ki živijo v bližin Corupun^. vede i kaj več povedati o samem pristopu na goro. Premcnjal sem nakaj avtobusov in kamio
4500 matrrSepo.nffe.drt^ ,UCi' Preden -S6m tonl"° stal sredl pLlste W na S n	-a	so tiščali nosove v sipe avtobusa in se pomenkovali med seboj
kiÄ"Ä Puüetiu' kD s,em prosil šoferla' nai zaustavi avtobus v te puščobi l o. L. ^ na vse strani, ravna in enolična. V daljavi se je stegoval v višave bel orjak, ki me je vabil. Indijanec iz avtobusa: »Gotovo boš ime srečo Vsi belci k! so Potovali od okoli, so prej ali slej naleteli na zlato in so obogateli « Znova ie
nnHi["nn m0t°r ^^ in	sem videl ,e še °blak praR'ga e vetir
hd LPl,P T''-POt^ pa ® še t0 Uginil° za obzorj°ni' Ostal sem sam* Mrzlo je S; ni t,eh-.SaP - 6? "iSCm m°9el Skri,i' lc z Sikanjem sem si ohranjal telesno * N ™lbll° Pijemo pri srcu. zato sem prej tekel kol hodil po ravni pampi ■.^n' nfif ti2"6"1 a' San"IOta ,ni 2a™ Pravzaprav mi ni bilo nikoli jasno kako uspejo podvigi takim samotarjem kot je bil npr. Japonec Uemura, ki je šel za več mesecev sam s pasjo vprego na sam severni tečaj. Vse popoldne sem hodil po ravnini potem sem pa prišel do vznožja gore. Ledenik je bil blizu, čutil sem mrzlo sapo. ki je vela od njega. Pod velikim balvanom sem našel zavetišča. Tu veter ni imel taka moči Nanos,! sem si mnogo olesenelaga mahu za kurjavo, natrgal grmičevja in ga položil po
h.7 J?Z ♦ ' m	,Ž3ti, n,aumr2li zemlji Pozna,a se 'e ž* višina- moj korak nI
bil več tako gotov. Na majavih skalah ml Je spodrsnilo, da sem zviška padel na obraz
m bil nekaj časa v omedlevici. Zbudil sem sc z okrvavljenim obrazom in zoprnim občut-"-i ?■ p!"avzsprav "'h*8 nfi,	in mi nihče ne bi mogel pomagati. Noč jc bila
vse bolj blizu L zadnjo svetlobo sem prinesel še zadnji šop mahu, zlezel pod balvan zakuril ogenj In si pristavil večerjo — bila jc to konzerva s hrenovkami, ki sem jo hil vasicl' Preden sern se vkrcal na avtobus. Napihnjena konzerva mi je dala slutiti, da z njo ni vsa v redu. bil pa sem preveč lačen, da bl me to skrbelo Kljub čudnemu vonju sem hrenovke pojedel. Takoj sem vedel, da sem storil napako/Najprej •sam vse skupaj izbruhal, potem pa je prišla še vročina; kuhala me je vso noč Ta vročina m. ja vsilila razmišljanje o smiselnosti mojega početja. Nenadoma sem spoznal da sem pomanjkljivo opremljen, nisem imel niti derez ne cepina, namesto gamaš sem si okoli gleznjev ovil plastične vrečke. Tedaj, ko sem se dobro počutil si zaradi tega nisem delal skrbi, zdaj pa sem postal nemiren. Zaželel sam si tople kraje stran od mraza in vetra. Ves slab sem šel naslednji dan še do ceste, pozno popoldne pa sem bl ze v Andaqui, »dolini vulkanov«. V vasi so praznovali. Spet ,fiesta1. Ti Indijanci izkoristijo vsak dogodek za proslavo, vsaka vas ima svoje krajevne svetnike, ki jih je treba spoštovati in častiti. Preteklost sc meša s sedanjostjo, niso še pozabili starih
344
«a r. sus
mmmhi«
n	i Vda «..-j.
HBMtiaiMnfl»
345
NisVm si	ÄÄÄ a
Zr^''nHainiee Tako^ aovoT/ Idijanci vC Su! Jaz pa sem naslednjega dne
Är Ä pÄJ^s SÄ =&.,nTJ Ä
spustiti do kraja Choe». ki lez ^ Pg ™ 2000 metr i	^	cm
izletov v stranske doline se m Je mas^aio^Ml »	studenr.e. ki so
počitka. Spešil sem po strmi,^^nnhoH^ril dokler nscm končno prišel do sedla, hiteli v dolino, razgled pa se je vedno bo «nI. dokler n»k^ v	,ovl|a
Bilo je že pozno popoldne ko sem se spustil v dir na drugo^ sue ^ p^ noč. Ta dolina je bila še bolj gloaoKa m se ™ j	nobile, ki
so bila tako
zapustil. Zelena polja so se dobesednopr:	^ ^rma_p ^ ^	^
strma, da si moral pazil , sicer bi se zvrnilI v SM'	; kar , bajtah_ kjer
fe starka''^trenjem8 dveh "kosov lesi tala »netiti ogenj. Ponudi, sem ji vžigalice.
mmmmirnrn
sävÄHHJFrtp;-™^;3^" as
pSsiiMültpi sFHisiifš
jabolka več. Ko sem prišel v Choco m mi ih UmTtif . V nobenega granatnega
awrjf	ÄÄS
Zato sam lahko, med^en^ko sem se pVebuia Ä pom?nlbnoat	Položaja,
spletal skoraj vse oopoldnc V h^o ^	k\ sf ie
pot v Cobanacondo, regionalno upravni»redKSžupan? e orosil' d^^"^1 "a dokumente, k iih ie nosil v ta krsi nriiJi« i' župana le prosil, da bi mu na
je od njega zal "val 50 solovali orilS It '2-b' 'ak° d°bih uradno veljavo. Ta ostro ugovarja on dobro vc da nn „ f d',n V "a3Sm denar'u' Indijanec mu je močnim9glasom je govoril o korupcll ^covtift n® aine "računali. Z visokim in Cobenacondi To je župana zmcdlo pa ie orSl ni	b° prlt0,zi , "a sodišču v
je mostnina. Na poti boššel čez mostVnL" " 2 "°V°u "lakt,ko"' "Mostnina in zato bomo potrebovali veliko dciwrja - Kd janec ÄrfdoPdä	T*0*
za obnovo. Peruanskega »kralia na ßotfLv f F? "? VSC1 koncih' kcr «» äenmja človek, brez teg^nl napredka ZaraditXhli "J ganil°' ;Denar ™™ krožiti,
ffJV ÄÄ^H^lS^ Ft® »Mtt
bolje videlo in da bpogovo^nadalSt ^ V prme3tl uc?lo.svetilko. da bi se sem se jim v iupanÄ^^Ä^^^	XT*'
vPeruju^kjerse ti i T je^f/tiPpr^	ČUdne 80 tC -zda,je
obresti še irsto stranskih do h. se v^nfati inTsÄ^^Pn9^8^- da m°r*S do cilja. Ta je bil tudi tak dan, ko sem n o al naredil 've iti n T™ ne pri3pež
g**, „ blHn)h n-Ä-Ä'üWrirrns smrst
346
NAJVAŽNEJŠE O NAJVAŽNEJŠEM PLANINSKEM DELU OPREME
syr&CÄtt ÄÄÄÄÄ «v^SÄrÄTsr^^	sss
w^Mmmmm
rezervno obutev. Dodali so tudi predelek za kruh.
IIrSSSSŠSfl&grglgS
mmmärnrns
L n, «Lku <»,= snlatji so	SÄ2 '
«•ÄSSssssä
^Äsksääää
v višino In širino.
347
V VIOII ivy m «»ii
in še opis takega nahrbtn, a:	armatura, hrbtna oprtnica^äirokega kita^ Än^opora'sethk^^rilagodi. lep in poklopec z žepom, zadr-
qa. Navodilo za polnjenje:	. . ...
-ÄÄ'stfsÄis»^ S - -
SODOBNI NAHRBTNIK
ING PAVLE ŠEGULA
IT* $ pouhodlh set nihče nfi ko srečuje sebi enake planince, otovorjene z nahrbtniki vseh vrst. Planinci brez nahrbtnikov so izjeme, takisto tudi vsi druqi ki prenašajo svoje stvari v raznovrstnih torbah, obešenih čez ramo kot dijaki na poti
nam je zna?0, da je za P|aninca najbolje, če svo|o opremo spravi v nahrbtnik. t hl»nanr„?or,' Tam Pac svoj tovor prenašamo najlaže in na najbolj udoben način, in gibljive	S' mR J° Privoščimo razgledovanje, roke so proste
M\no°n?liZPOd. HMm-a'ajft,', "fri"^0- da ie najlaže, če sc nosilna oprt upira na čelo
nrivadm ÄE?.	J'idfm U način ne ležl naibrž zal° ker se qa je treba
vMtfrn M i■ Pl	se takn otl,remcnjen nosač ne more oz.rati za zanimivostmi.
lm d? > J, nahrbtniku najti marsikaj, zato bomo nekaj tega posredovali tudi bral-
Ddkižnostnp ^lar. str| «dor želi več, naj si skrbno ogleda različne prospekte In priložnostne članke v tujem planinskem čtivu.
f i2de!aV° nsbrbtnikov največ tkanine iz umetnih vlaken. Platno in bombaž sta za nošnjo siccr prijetne sa, vedar sla neprimerno manj trdna in so mokra
maseMmSST1 P01^' P°magajo lafcS. da pod nahrbtnik iz "antične
na hrhpr 9wÄn L ^ ah.PrUu'- Tako t amna umetnih vlaken nc nalega neposredno
tesÄ Ä l ^ ^d0,br0 rlflll0arl,,mere na' bi bile Prir*iene velikosti in meram
ve E aii Äkn|aL^i d°J« "ÄW ß Prav tak0 l,erabfln ali komai raben kot preveliki ali premajhni čevlji, kot obleka, ki nam ne ustreza po velikosti in širini Na to
mislimo, ko izbiramo nahrbtnik, upoštevati moramo, da ga bomo S razlicno obtečeni
348

in imeli zaradi tega ludi preglavice, če ga ne bo mogoče prilagoditi trenutnim potrebam. Osnovno na kar šc danes večina planincev pozabila, je vprašanje enakomerne obremenitve telesa in pravilne razporeditve leže nahrbtika. Običajno nosimo z ran'eni pozah-Ijamo pa. da lahko velik del teže prevzame oprt, ki nalega na predel hrbta tik nad obema kolkoma.
Izkušnje kažejo, da jc taka oprt nujna, če je nahrbtnik težji od 10 kg. Pri lažjih tovorih gre tudi brez nje, pomaga nam jermen, s katerim vezemo nahrbtnik okrog pasu. Sicer pa je ta trebušni jermen koristen predvsem za to, da nahrbtnik ne op'eta na hrbtu, ko hodimo ali smučamo.
Oprt o kateri smo oovorili in jo včasih imenujemo »bočna« ali »kolčna«, mora biti dosti široka in dobro podložena; zapnemo jo na trebušni strani s sponko, ki mora omogočiti hitro zapenjanje in odpenjanje To nam pride prav. če je treba v nevarnost, na hitro odvreči nahrbtnik. Sponka mora imeti razen tega se to lastnost, da nam ornogoca zvezno, neprekinjeno nastavljanje širine oprti, da nas ta cez boke ne t.sci ali da n. preveč ohlapna. Potek oprti skoz sponko naj bo tak, da ne bo drsela in je ne bo treba vsak hip popravljati.
Uporabniki sodobnih nahrbtnikov, vetrovk in anorakov so gotovo že na lastni kozi okusili kako neprijetna je hojo, če naramnice nenehno drse prek ramen. Konstruktorji su tudi to že upoštevali in marsikateri nahrbtnik opremili s prsno oprtjo. k. ne dopušča^ da bl naramnici lezli narazen in navzdol. Kdor te oprti nima, si lahko pomaga s primerno vrvico.
Posebno poglavje je ogrodje.
Prvi nahrbtnik z ogrodjem je kar slara. dobra krošnja. Te so že od nekdaj namenjene za prenašanje težjih in zajetnejših lovorov. Ogrodje daje sla no obliko In stabilnost, biti pa mora dobro in trdno. Spoji med posameznimi deli ogrodja mora|o biti dobri; ce so varieni morajo vari držati brez izjeme, če pa uporabljamo nastavljive mehanizme z zs-gozdami, naj bodo slednje premakljive le po naši želji in potrebi, ne smejo pa popuščati, ko smo na poti.
Krošnja mora bili prilagojena nosaču; pokazalo se je, da so zelo
ali tudi nahrbtniki z orodji, ki imajo na vrhu prečko tik za glavo. Taka izvedba otezkoca
obračanje glave v levo In desno ter dviganje glave.
Največ je v rabi klasičnih nahrbtnikov stare izvedbe. To so nahrbtniki večine planincev pa tudi plezalcev. Tak nahrbtnik leže na hrbet, se mu povsem prilagodi, karJe za majhna bremena lahko sprejemljivo, siccr pa ne. 7ato imajo že tudi te vrste nahrbtnikov bočne oprti, ki nalegajo na koike. Seveda pa mehka izvedba nahrbtnika nikoli ne omogoča. da bi oprt prevzela večji del teže.
Spričo navedenega je razumljivo, da je mimo krošnje in mehkega nahrbtnika nastal se nahrbtnik z ogrodjem. To mu daje potrebno stabilnost in je dandanes največkrat iz ozkih, lahkih aluminijastih trakov, ki su uporabni celo kot opornice, ce je treba imobmzi-rati zlomljeni ud. Spričo lastnosti aluminija trakove lahko posamič krivimo in prilagajamo trenutnim potrebom.
Uvedba ogrodja in oprti nam omonoča, da osvobodimo hrbet neposrednega naleganja nahrbtnika in tako omogočimo večje zračenje oziroma manjše znojenje, lo so dobre strani, z vidika plezalca pa moramo povedati, da krošnja in nahrbtnik z okvirom ne sodita v steno, ker se zatikata in nista prilagodljiva.
Vprašanje prilagodljivosti nahrbtnika prostornini tovora je že staro. Gre za to. da isti nahrbtnik lahko uporabljamo za prenašanje različno prostornih hremen. Doslej so stvar reševall z dodajanicm zunan|ih žepov ali pa je bil nahrbtmk podaljšan v višino z možnostjo da vrhnji del zasučemo navznoter, kadar nam ustreza manjši nahrbtnik. Sedaj se pojavlja tretja možnost. Nahrbtnik je po obsegu zasnovan na neko največjo velikost, ki jo po potrebi krčimo z zatezanjem obodnih jermenov. Slednje lahko uporabimo še za obešanje zunanjih žepov in pri nošnji smuči. Pa še nekaj o zapirah.
Od nekdaj smo vajeni nahrbtnika, zavezanega z vrvico in pentljico. Ta nacm jc se danes na široko v rabi, pa vendar ne smemo mimo sodobnih hitrih zapir na vzmet ali na zadrgo. Nahrbtnik je odprt ali zaprt v hipu, kaj pa to pomeni je jasno, ce pomislimo na mraz in druge vremenske nevšečnosti.
Ne bi bilo prav, če ne bi poudarili potrebe, da kupujemo le dobre izdelke. 7ato se praviloma izplača še pred nabavo pogledati prospekte, se posvetovati z znanci in se poglobiti tudi v kak članek Večja ccna res nI vabljiva, cc pa pomislimo, da bo tak nahrbtnik bolje rabil svojemu namenu in nam ne bo povzročal lezav. tedaj se raje odločimo zanj. Ne pozabimo, da nahrbtnika ne kupujemo vsako leto! Iz istega razloga si tudi pozorno oglejmo navodila za uporabo. Svojo opremo izkoristimo 349 do zadnje možnosti!
KAJ JE IN KAM SODI
PROSTO PLEZANJE V NAŠEM ALPINIZMU
IZTOK TOMAZIN
iff™ ctehn,kl ■ ucbemku alpinistične šole in podobni literaturi, piše, kaj le ffirEÄ'.?8 PrVih7 !tV?ri-', s katero «wnanjamo začetnike v alpinizmu, je ravno E	Plezanja. Zato težko razumemo čemu takšne nejasnosti pri razumevanju
pbzal^a v zadnjem'časir^3 P ^ ter ^ imenova"e9a	težavnega prostata
Kai /e prosto plezanje?
ie znan,a dftjstva: prostü P|ezanlfl je tisto, pri katerem plezalec za napredovanje (vzpenjanje ali sestopanje) v skali oziroma steni uporablja In svoio
TJ; u Je 'I naravne, razc|embe (stope, oprimke, poči itd.) ali trenje, ki ga omogoča skala. Vse vrste umetnih pripomočkov, na primer kline, zagozde, bonge. zatiče, kaveljčke ^^ uporablja samo za varovanje, nikakor pa no za napredovanje. Tudi počivan|e oz roma visenje v klinih, stopnje ali prijemanje za kline, vrvni potegi in podobno sodi o "e Pa, t Prostemu plezanju. Izvzeto je seveda morebitno visenje vam-jocega plezalca na slabih stojiscih. saj to ne rahi neposredno napredovanju
Slpr0St° plezanje ,dru9c st°Pnie prav nič ne razlikuje od šeste al sedme stopnje. Pleza sc prosto, razloček jc le kakovostne narave - drugačna je telesna m duševna obremenitev, drugačna je nevarnost, strmina, izpostavljenost itd ^ Preprostega dejstva pa nekateri še niso dojeli. Po prvih prostih ponovitvah so nekateri nasi znani alpinist, spraševali, ali je bistvo prostega plezanja oziroma prostih ponovitev v tem. da ne uporabljamo varovanja, da vrvi ne vpenjamo v kline ali da se vprašanjaSarn° prl,emamo' ne "Porabljamo pa lestvic in podobno. Povsem nesmiselna
kakovo3t in koliöina varovanja ne odločajo, ali je plezanje prosto ali pa ne nlßvani« , ,Pn Pr°Stf^ ln	plezanju načeloma enako. .Klinofobija- in prosto
-I® uSlü "«Posredno povezana. Upam si celo trditi, da pri zahtevnih prostih
^^l Khi-Up0r.üljljam0, bolJSe all vsal tak0 dobro varovanje, vpenjamo več klinov n delamo boljša stojišča kot pri večini drugih vzponov, čeprav tudi pri njih ne zanemar
rb°,i,V,r= tT° "f-FJ* ^ Pleza' ^rajno težka mesta v steni,'na mejf padca a i blizu njega, se zaveda, kako važno je dobro varovanje Razumljivo pa Je, da novejše g banje prostega plezanja teži k temu. da bi v čim večji meri uporabljali take pripo rfmnpMl.nfS*' e ^Poškodujejo skale. To so zlasti vse vrste zatičev, roglim druge skalne oblike Sredstva, ki zahtevajo uporabo kladiva (klini, zagozde itd) nai se uporabljajo le tam, kjer brez njih ne gre.	zaguzoe iraj, naj sc
Ocenjevanje pri prostih ponovitvah: Za zdaj so v evropskih stenah ocene od I do VII S" pa 'odprta navzgor. Te ocene uporabljajo samo za prosto preplezana mesta oziroma smeri. Za tehnično plezanje pa so ocene od A, do A,. Na prvi pogled zelo preprosto, toda v našem alpinizmu so glede tega še mnoge nejasnosti, nedoslednosti in napačne razlage^ še vedno mnogi skušajo iskati kompromise ali pa se ne zaveda o ostre meje med prostim m tehničnim plezanjem. Znanih je mnogo primerov, kjer plezalci plezajo neko smer ali raztezaj prosto, na primer do stopnje V+. kar je tež e pa
Sf10otehnlCn0, ralufaJ Pa .p-0tem ?cen,)° na Prlmer s VI all VI. A,. Do tega n ma|o pravice Occna mora biti resnični prikaz težavnosti, ki so bile premagane posebel
mw l" 1°Sebej V ,tfih"ienem plezanju. Potrebno je pač tudi ne® poštenost nrnstn 7^act t 1'"° pleza" prosto' ne Pa tist°- ^slimo. da je možno prepleza C n	° ?'ia Zf prVRnfVene vzP°ne- kJer ie P'ecej težje doseči na primer
VI stopnjo v prostem plezanju kot v neki drugi smeri, kjer so klini za varovanje že zabiti in so znane tudi približne težave In potek smeri.
S* je' da f P,rJ PrDostih Ponovitvah nekdaj tehničnih ali deloma tehničnih smeri
fl Sl T aPS ZV \/ 'Tr: nrel° Stare 0ccne Vl' nwa ocena na primer VI itd. To pa nI pravilo. V nekaj primerih iz naših sten se je že izkazalo, da je neka
smer, ocenjena na primer s VI, A, in podobno, v prostem plezanju celo laž a, na primer ^az7;ri zLSr.annL mn.UJe	P™>tne ocene. Ocene pri prostih ponovitvah niso
v	nižiih Lh , Zn-ZauC- kot domnevai° nekateri. Res da so nekoliko poostrene,
vi	n J- V V'Si,h mani.,vendar "e odstopajo od težavne lestvice UIAA.
vi. stopnja pri prost, ponovitvi je približno enaka VI. stopnji v pravih klasičnih prostih 350
»šesticah« Vsako realno ocenjevanje mora težiti k čim večji produktivnosti. Se posebej važna jc primerjava težavnosti med različnimi smermi. Kot pri vsakem ocenjevanju pa so tudi pri prostih ponovitvah možne osebne razlike, pogojene zlasti z razpoloženjem in treniranostjo. Vsak izkušen in preudaren alpinist se lahko zaveda, da je osnovni namen pri ocenjevanju težavnosti smeri ali nekih detajlov v čimbolj objektivnem prikazu težav, prirnerjalnost pa je osnovna metoda in značilnost. Zal so danes se pogosti primeri odklonov na tam področju, deloma v smislu pretiravanja z višino ocene, predvsem pa (za zdaj) neutemeljenega zniževanja ocen.
Pojem prosta ponovitve: prosta ponovitev je vsak vzpon v katerikoli smeri, če je bil opravljen v prostem plezanju. Prosta ponovitev jc absolutni pojem — neko smer lahko preplezamo samo prosto ali samo kombinirano (s prostim in tehničnim plezanjem). Tretje možnosti ni. Pri prostem plezan|u ni kompromisov, na moremo zamizati na ano oko in spreqledati kakšen uporabljani klin in podobno. Za boljšo ponazoritev navajam ostar, a značilen primer: če plezamo na primer 1000 metrov visoko smer in se med plezanjem na kakem težkem mestu enkrat primemo za klin 111 potegnemo navzgor (uporabimo ga za napredovanje), potem to ni več prosta ponovitev. Tak vzpon lahko označimo kot poskus prosta ponovitve z uporabo tehnike na enem. dveh ali vec mestih — kolikorkrat smo jo pač uporabili.
Prva prosta ponovitev: to je v stilu prostega plezanja opravljen prvi vzpon po neki smeri, ki le bila do tega vzpona plezana pretežno ali vsaj z delno uporabo tehnika, to je tehničnih pripomočkov za napredovanje. Pri naslednjih prostih vzponih gre potem za drugo, tretjo itd. prosto ponovitev.
Kljub navidez zelo strogim zahtevam pa pri prostem plezanju ne gre za uveljavljanje donmatičnih pravil ali za nekakšno plezalsko puritanstvo (strogost ali prenapetost), pac pa le za dosledno razumevanje in izpolnjevanje natančno opredeljenega pomena in smisla za pojem »prosto plezanje«.
Prosto plezanje težkih smeri jc tudi preizkus poštenosti in samodiscipline. V steni plezalca navadno nihče ne vidi. ali ras pleza povsem prosto, zato mora biti pošten in iskren do sebe in do drugih. NI sramota na težkem mestu uporabi i klin za napredovanje če je mesto pretežko za trenutne sposobnosti plezalca. Lahko pride drugič, ko bo bolje razpoložen ali pa se zadovol|i z dejstvom, da nečasa ni zmogel. Sramotno pa je uporabiti tehniko, na primer prijemati se za kline in se potem zlagati, da smo smer zmoqli v prostem plezanju. Omenjena poštenost, lahko jo imenujemo tudi ple-zalski »fair play-, je zelo važna sestavina prostega plezanja. Pravi alpinist mora imeti izoblikovane določene moralne nazore in norme, ki izhajajo iz morale alpinizma in zajemajo celotno alpinistično dejavnost, torej tudi prosto plezanje. Vsak alpinist se zaveda, kako velik je razloček med prostim In tehničnim plezanjem nekega mesta. Primer: oe plezamo neki previs ali streho z lestvicami ali s potegovanjem (prijemanjem) za kline, gre ob dobrih klinih za razmeroma lagodno telovadbo, ki jo zmore tudi manj izkušen ali slabše pripravljen plezalec. Lahko pa jc isti previs ali streha v pros,em plezanju skrajno težaven, lahko zahteva od najboljšega ali odlično pripravljenega vrhunskega plezalca vse njegovo znanje In moči ali pa je mesto celo nepraplezlpvo v prostem plezanju.
Kam sodi prosto plezanj v našem alpinizmu
Prosto plezanje proste ponovitve nekdaj tehničnih smeri in vsa druga dejavnost v zvezi z njimi [priprave in podobno) sodi in mora soditi v alpinizem. Za zdaj pri nas se ne moremo govoriti o razvitem gibanju prostega plezanja, kot ga že imajo v mnogih drugih državah, vendar zanimanje in tovrstna dejavnost naraščata. Ze sedaj moramo paziti, da se ne ho naše prosto plezanje izrodilo v plezalstvo — specializirano obliko športne dejavnosti, ki je osamosvojena. Izolirana od alpinizma In jo z njim povezuje le se ena osnovnih dejavnosti - plezanje. Dobro vemo. da se je po svetu to ze dogajalo n se še dogaja. Značilni primeri so »skalolazenja« v Sovjetski zvezi p ezanje_ po balvanih (bouldering v ZDA, plezanje v peščenjaku na Češkem in v Vzhodni Nemčiji itd. Polo-l!j tehdejavnosti je danes jasen in uradno priznan: plezalci, kise^vanajonapnmer samo s »skalolazenjem« ali na primer samo s plezanjem po balvanih NISO a pmlstu njihova ozko usmerjena dejavnost ni alpinizem. To ja zelo P^embno dejstvo in dobro se ga morajo zavedati tisti, ki se intenzivno ukvarjajo s prostim plezanjem, kot tudi tisti, ki bi radi to dejavnost kritizirali.
Povsem nekal druqega pa je poglobljeno ukvarjanje s prostim plezanjem v okviru alpi ifzma ozi/oma 9a1Sin,Etična dejavnost, ki jc kvalitetno in kvantitatno obogatena s prostim plezanjem. In ravno za to gre. Nekateri pa si naša prizadevanja napačno razla 53T.n nam očitajo, da uhajamo v plezalstvo. da se odmikamo od alpinizma. Ka, je
slabega v tem, čc se hočemo do skrajnosti preizkusiti v stenah, gorah tudi s prostim plezanjem, solo vzponi itd. To predstavlja le najbolj izpostavljeni del našo alpinistične dejavnosti Ta dejavnost pa zajema prav vse: od turnih smukov, vzgojnega dela, oprav-Ijenja zimskih, lednih in kombiniranih vzponov pa do čisto »navadnih« užitkarskih po tepanj po gorskem svetu. Plezanje po balvanih, zidovih in krajših pragovih predstavlja le skromen del v naši alpinistični dejavnosti. Ni nam samo sebi namen, pač pa predvsem priprava za zahtevnejše vzpone v gorah, nc glede na to ali gre za tehnično smer ali za prosto ponovitev.
Za boljšo ponazoritev navajam primer: dve navezi preplezata dolgo, težko smer v Julijcih. na primer čopov steber. Prva naveza ga prepleza v »normalnem stilu«, to je tako. da v najtežjih raztežajih uporablja Icstvice ali se prijemlje za kline. Vsak se bo strinjal, da je vzpon te naveze res alpinistični dosežek, ki je lahko v čast vsakemu alpinistu. Druga naveza pa prepleza islo smer povsem prosto. In zdaj vprašanje: je njen vzpon tudi alpinistični dosežek ali pa je zaradi čistega prostega plezanja po tem vzponu sama smer (na primer že omenjeni Čopov steber) zdrknila na raven golega plezalskcga problema, balvana oziroma »gužvc«, kot menda nekateri zaničljivo imenujejo balvane? Je vzpon, opravljen s prostim plezanjem alpinistično manjvreden? Vprašanje je otročje lahko in kdor vsaj malo pozna alpinizem, si bo odgovoril: preplezati neko smer prosto namesto tehnično, je vsekakor pomembnejši alpinistični in plezalski dosežek, kvalitetno je zahtevnejši, saj terja večje telesne in duševne napore, boljšo pripravljenost itd.
To vprašanje na3 postavi v območje vrednotenja alpinističnih dosežkov in obenem postavlja nova vprašanja. Med njimi je eno najvažnejših in najbolj perečih: »Ali |e kakovost alpinistične dejavnosti, zlasti plezanja, lahko splošno merilo v alpinizmu? Ali lahko alpinista vrednotimo predvsem ali samo po tem, kako težke smeri pleza? Ali je alpinist, ki lahko pleza VI. in VII. stopnjo zaradi svojih večjih sposobnosti več vreden In bolj pravi alpinist od tistega, ki mu sposobnosti, zdravje in podobno dovoljujejo plezanje največ V. stopnje?« Mislim, da je odgovor kratek, jasen in ulemeljen: Ne. Pri presojanju človeka kot alpinista jc najvažnejši njegov odnos do gora — koliko mu gore pomenijo, koliko zna živeti z njimi in zanje. Vse drugo, tudi kakovost njegovih plezalskih in drugih sposobnosti na lik alpinista vsekakor tudi vpliva, vendar je ta vpliv drugotnega pomena. Tega se moramo zavedali tako »ekstremistl« kot tudi »pohlcvnejši« alpinisti. Obsojanja vredno je zaničevanje manj sposobnih alpinistov, »šodrovcev«. Ko jih ocenjujemo in cenimo kot alpiniste ali ncalpiniste, se vprašajmo najprej po vrlinah iri lastnostih, ki so bistvene v alpinizmu, šele nato jih ocenjujemo s stališča plezalnih in drugih sposobnosti.
Ob rastočem zanimanju za prosto plezanje in druga novejše pojave v našem alpinizmu obstaja možnost, c\r\ bi sg nGkotcrc oblike? zčičgIg rszhajsti z slpinizmom Alpinisti kot posamezniki in naša alpinistična organizacija kot celota si moramo prizadevati, da do tega no pride. Kakršnekoli specializirano oblike plezanja, na primer »skalolazenja« ali plezanje po balvanih, skratka plezalstvo. ne smejo postati same sebi namen, saj je njinovo mesto v alpinizmu. Bodo naj le drobec v pestrem mozaiku alpinizma. Verjamem da lahko vsaj nekaj časa vztrajamo pri alpinistični dejavnosti tudi ob primarni vzpodbudi dejavnikov, ki nimajo dosti zveze s »klasičnimi« nagibi pravega gomišlva. Na primer izrojeno pustolovstvo, ekshibicionizem, častihlepje, ostro izraženi športni nagibi in podobno. Vsak alpinist, ki razmišlja o svojem počelju, si lahko, z nekaj iskrenosti seveda, pride na čisto, ali je res pravi alpinist (»z dušo in telesom« so rekli včasih) ali pa je le omejen plezalec ali zapečkar. ki mu skala, stene in gore pomenijo le predmet plezalske dejavnosti in zadovoljevanja športnih in podobnih motivov, alpinizem pa mu pomeni le »dobro druščino« za razpravljanje o svojih naj-naj-dosežkih, za popivanje ali kaj podobnega.
V zadnjem času so pojavljajo tudi razna »modne muhe«. Vsesplošno »trajerstvo« zajema vse od trakov v laseh namesto čelad, pa do hujših oblik, kot so pomanjkanje previdnosti, zanemarjanja varnosti, precenjevanje zmogljivosti, zaničljiv odnos do lažjih smeri in podobno. Ti pojavi nimajo mesta ne v alpinizmu ne v prostem plezanju. Naša vzgojna alpinistična dejavnost jih bo morala v prihodnje bolj energično zatirati. Toda najprej moramo stvari postaviti na pravo mcslo. Pričujoči članek poskuša to na primeru prostega plezanja.
O smislu poglobljenega ukvarjanja s prostim plezanjem ja morda cclo odveč razpravljati. Če lahko govorimo o etiki (teoriji) in alpinistični morali (praksi), potem ima v njej pomembno mesto človekov odnos do gora, zlasti pa način prisvajanja gorskega sveta oziroma alpinistove dejavnosti v gorah in drugod. Pri neposrednem soočanju človeka z goro (steno), to |e pri plezanju, je najbolj pošteno in moralno utemeljeno prosto plezanje — ko je plezalcc vezan predvsem ali pa samo na svoje telesna in duševne zmogljivosti. Vsakršna uporaba tehničnih pripomočkov, zlasti za napredovanje, vsaj nekoliko razvrednoti vsak vzpon, saj ga olajšuje, včasih celo bistveno. Razmerje člo- 352
Vftk _ gora ali plezalec — stena se pomembno spremeni v človekovo korist Kar je v nabolj naravni obliki gibanja v skali — v prostem plezan|u nemogočo ali zelo težko dosegljivo, postane z uporabo tehnike mogoče, vendar za neko ceno. Nekaterim se zdi ta cena nepomembna, nekakšna lepotna napaka, drugi pa se je zavedamo. Na koncu pa Se nasvet vsem, ki ima|o namen kritizirati pojave v našem alpinizmu f tudi prosto plezanje): »Preden hočem neko stvar kritizirati, jo moram dodobra spoznati. Torej moram kot pravi alpinist odlično poznati alpinizem. Moram pa se tudi vprašati, zakaj bom kritiziral - zaradi osebnih pobud, zaradi odpora do nekega pojava, nerazumevanja itd. ali pa zaradi nečesa drugega. In če gre za nekaj drugega, se lahka zberem, razmislim in napišem kritiko, po možnosti konstruktivno.«
IZGORJELA GRUDA
Izgorjela Gruda je le eden izmed vrhov Pren|a. Toda s 1835 metri nadmorske višine in s steno, ki je široka poldrugi kilometer, dosega pa višino 600—650 petrov, je sirsi alpinistični |avnosti še vse premalo znana. V njej so doslej plezali le bosansko-hercegovskl alpinisti. Toda tudi oni so preplezali vsega šele pet smeri in dve varianti. V steni ki se kot bariera razteza v smeri vzhod—zahod (razlikovati je mogoče SZ, b in SV steno), pa so še številne možnosti. Predvsem za ekstremne vzpone in tehnične smeri.
353
Izgarjela Cruda [IS3S m) s smermi: 1. Dllber-Zahirovič, 2. Kavkaška smer, 3. Husanskn smer, 4. Desna zajndn, 5. Steber Izgorjele Grude, 6. Kamin. 7. Smer Mulahusič-HlieiSIn	Toto Muhamed Slšlč
Ima pa stena Izgorjele Grude eno slabost — najprimernejši dostop je iz Jablanicc. železniške postaje na progi Sarajevo—Mostar, zahteva pa kar pet ur pešačenja po slabo markirani stezi. Tudi planinske postojanke ni v bližini. Je pa lovska koča (Milanova koliba, iz katere je do stene okoli tričetrt ure. Rezervacijo je potrebno urediti s podjetjem »Parkovi« — Lovstvo, Mostar, ključ pa je poleni mogoče sprejeti pri lovskem čuvaju Peru Manigodi v Donji Jablanici.) Povsem sprejemljivo pa je tudi bivakiranje pod steno ali šotorjenje, najprimernejša mesta za to so označena na grebenski skici. Pa še na nekaj moramo opozoriti! Vode ni in je potrebno topiti sneg, tega pa se pod steno ne manjka vse leto.
Ni pa v tem delu Prenja plezalsko zanimiva le stena Izgorjele Grude. V neposredni bližini je še Burln Klis (1680 m) z okoli 250 metrov visoko steno, v kateri sta za zdaj le dve smeri (ocena V/IV). Zanimiva je tudi SZ stena Celine (1992 m), le dostop izpod stene Izgorjele Grude je nekoliko bolj težaven in dolg. Višina stene je zelo različna, na najvišjih mestih pa dosega višino tudi do 500 metrov. In še nekaj je 3ila pomembno. V njej so bili doslej opravljeni šele štirje vzponi, dva poleti in dva pozimi. Toda niti ena od teh štirih smeri doslej še nima ponovitve.
in še napotek za sestope z roba stene izgorjele Grude. Za smeri od 1 do 4 je najbolje sestopiti desno (če gledamo z vrha stene!), vzhodno, do položnejših vesin na stikallšču z Burinim Klisom. Naravnost navzdol po levi strani, nekje na sredi sestopa pa je potrebno prečiti v desno in se trikrat po vrvi spustiti k vznožju stene. Za druge tri smeri pa velja kreniti proti jugu do bolj razčlenjenega dela stene in se spustiti navzdol plezajo po policah in prodlščlh. Oba sestopa trajata okoli eno uro.
1.	Diagonalno smer sta prva preplezala llija Dllher in Faruk Zahirovič in sicer 2. avgusta 1966 v šestih urah, ocenila pa sta jo s V/IV, 550 m. Prvo ponovitev sta skušala opraviti 26. septembra 197G B. Maltarič in N. Logič. Toda morala sta obrniti 50 metrov pod robom stene. Uspela je šele naveza B. Maltarič-M. Mulaosmanovič 20. avgusta 1973 (v petih urah). Opis smeri |e bil objavljen v Naših planinah 5—fi, letnik 1968.
2.	Kavkaško smer sta po dveh poskusih (leta 1974 In 1975) preplezala Miodrag Rakič in Muhamed Sišič. 25. ter 26. septembra 197G. Posvetila pa sta jo Bedalovu, Čulidu, Tabakoviču in Vrdoljaku, hrvatskim alpinistom, ki so se 25. julija 1974 ponesrečili v Kavkazu. Smer sta ocenila z -VI, A2, IV—V, A,, 600 m, plezala pa sto 19 ur. Smer še
ni bila ponovljena, čeprav sta opis objavila (Naše planine 1—2'1977).	354
3.	Bosansko smer sta prva preplezala Rašid Mulahusič In Faruk Zahirovič, 11. avgusta 1957. Ocena: V, 600 m. 7 ur. Prvo ponovitev so opravili B. Maltarič. M. Mulaosmanovič in A. Vatrenjak. 27. maja 1979, drugo Dž. Abaza, B. Kovačevič in M. Rakič, 7. julija 1979, tretjo pa Č. Goran, S. Pandžič in M. šišič, 4. avgusta istega leta. Njih ocena je V/— IV, 600 m, 7 ur.
4.	Varianto Desna poklina sta preplezala Rašid Mulahusič in Muhamed šišič, 21. julija 1973, potem ko sta se do njenega začetka spustila z roba stene po vrvi. Varianta še nI hila ponovljena, opis pa je bil objavljen in sicer v Naših planinah 7—8/1974. Ocena: V/lil, 200 m, 3 ure.
5.	Steber sta prva preplezala llija Dilber in Faruk Zahirovič, 29. in 30. julija 1968 (pri prvem poskusu junija 1968. leta je .sodeloval še Hilčišin) in ga ocenila: mesta VI in V. večina III, 650 m, 16 ur. Prvo ponovitev so opravili B. Maltarič, M. Mulaosmanovič in A. Vatrenjak 26. maja 1979, 10 ur. drugo pa Mukrim in Muhamed šišič, 21. julija 1979 (do zaključka težav sta potrebovala štiri ure). Njih ocena je V/IV.
6.	Varianto, imenovano Kamin, so prvi plezali Borica Radoševič, Muhamed šišič in Faruk Zahirovič, 24. septembra 1974 v osmih urah (za kombinacijo z originalno smerjo so potrebovali skupaj 12 ur), ocena VI/V, 200 m. Prvo ponovitev sta opravila B. Maltarič in A. Vatrenjak 13. junija 1979 (v skupnem času 6 ur). Opis je bil objavljen v NP 11—12/1972.
7.	Smer po grebenu sta prva (in doslej edina) plezala Petar Hilčišin in Rašid Mulahusič 2. avgusta 1966. Ocena: III, 500 m, 5,30 ure. Opis je bil objavljen v NP 3—41967. Zapis je pripravil Branimir Maltarič-Bueo, ki je narisal tudi grebensko skico. Fotografijo je prispeval Muhamed šišič.
Za Planinski Vestnik priredil Franci Savenc.
DOŽIVETJE
JANEZ KOVAČ
Luna tiplje skozi oblake in ustvarja nepozabne prizore v steni Brane. Temna silhueta Planjave se dviga nad nami in nehote nas preplavi tiha spoštljivost. Korak za trenutek zastane, oko se noče naužiti nočnih lepot...
Slednjič se znajdemo pred kočo. Tihota noči je kriva, da me nič kaj ne vleče v gnečo zimske sobe, vendar me Nuša, Eli In Stane le prepričajo, da bi bilo dobro pred Jutrišnjim »šihtom« še malce zadremati. V siju sveče nekaj časa prisluškujem zaspani melodiji, potem pa zaplavam v svet sanj, ledu in modrega neba.
Še v trdi temi utoneva s Stanetom v gozdu pod Kamniškim sedlom. Prvi svit naju pozdravi že visoko v Repovem kotu. Sama sva. Le stene in sonce so z nama. Grizeva v strmino, dereze odlično prljemljejo. Vstop najine smeri je globoko pod snegom, zato se odločiva za strm žleb, poln ledu in snega. Lepo nama gre od rok, le padajoče kamenje nama kvari veselje. Sonce je zaeelu žgati kot poleti, to pa je bilo za -skalce« le preveč in so hotele po najkrajši poti v senco. 2al pa je držala ta bližnjica ravno mimo naju, zato sva jo kar najhitreje ucvrlo na levo v »plate-. Dereze so romale v nahrbtnik, saj je stena nad nama kar puhtela od vročine.
Blesk nekje nad mano me opozori na potek smeri. Zlezem do klina mu zaupam življenje in se odplazim dalje. Med nogami za hip ugledam Stanetovo čelado, nasledn|l trenutek pa se že razveseli široke police in pokličem prijatelja ... Pogled zdrsi po steni navzdol, se za sekundo ustavi na žarečem snegu in zelenih slapovih Repovega kota in čez Zeleniške špicc pozdravi Snežnik, ki kot ribja plavut gleda iz megle... Spet sem doma, v svetu, ki me bogati, ki mi podarja čisto lepoto, doživeto na poseben način, ravno zaradi boja s samim seboj. Udobje doline je daleč In kdor hoče razumeti govorico hrapavih skal. mora zanjo žrtvovati bitko s slabostmi. Vsak si v življenju izbere svoj cilj. svoja hotenja hoče uresničiti na sebi lasten način. Morda bo v očeh ljudi čudak, morda celo samomorilec, toda šel bo naprej, saj doživetja in preizkušnje, kjer se človek potrjuje pred samim seboj, dajejo življenju neizbrisen pečat... Iz misli me prebudi rdeča čelada. Stena kar žari, od vročine namreč, saj se resni detajli šele začenjajo. Po lepi polički se spustim do zajede. Ko je Stane pri meni, zagrabim sivo skalo in se potegnem navzgor. Svet postane malce krušljiv, vendar nič 355 ^ato. saj je raz kot iz betona, višek vsega pa je votlina s krpo snega, ki še edina priča,
da smo v začetku marca. Pogasim si žejo in udobno varujem Stenča, ki pohrusta tisto krpo, da ostane le šc temna lisa. Čez neroden prag mc šc kar hitro zanese, večji problem pa je stvar za Stenča. ki ga nahrbtnik kar pošteno ovira ... Krasna zajeda se pno nad nama. Lotim se je in kmalu ugotovim, da me videz res ni varal. Ko se na vrhu zakoballm čez je mera polna. Hočem zavriskati, pa je grlo suho kot poper. Ne gre. Ker se mi hoče Izviti nekak čuden pisk, se ne trudim več. Oko ml obstane na previsu, ki privede v lažji svet. Za boljše počut|e se vpnem, popraskam po malo čudnih stopili in že sem čez. Na razu si uredim stojišče In že je vrsta na Stenču, da se poigra z gravitacijo .. . Težak nahrbtnik ga je prikrajšal za resnično lepe užitke. Tam, kjer se najina smer sreča s smerjo »Humar-Škerja«. vrževa vase nekaj mokrega, hip zatem pa se že dajem z zajedu, ki ji ne želim konca. Toda ona ui mojih misli, poda mi hrapavo roko in adijo. Usedem se pod zadnji problem smeri in Stenč je kmalu pri meni. Nič se ne obotavljam, čimprej hočem ugrizniti še v zadnje trdo jabolko. Srce mi nekoliko hitreje ulriplje, ko se pojavim na izstopni polici. Tudi Stenču jc malce topleje, vendar naju vse bolj prevzema veselje. Na koncu mora prijatelj šc v posebno pozo, da pričaram še nekaj na filmski trak za vsakdanjost doline ...
Ko že v noči sediva na vrhu Planjave in zreva v mesec, se spomniva vseh prijateljev ki bi jima rada podarila del tega, kar občutiva tisti trenutek. Iz stene sva odnesla doživetje, ki naju bo krepila na življenjski poti.
Opomba: JV stena Planjave. Sobotna smer. 2. ZP, plezala S. Poljak AO Lj.-matica in J. Kovač AO Impol, 1 3. 1980.
MOJ IZLET NA TRIGLAV*
DANI FELE
Na naši šoli deluje pionirska šola. Naš vodja planinske šole je tovariš Bakovnik. Planinsko društvo je organiziralo izlet na Triglav. Tovariš nam jc to povedal. V šoli sc je vzbudilo veliko vzdušje. Midva z bratom sva najprej vprašala doma. če lahko greva. Mati se je le vdala. Pustila naju je. Bil sem zelo vesel.
Šli smo v petek 29. avgusta. Na postaji se nas jc zbralo največ »pionirjev planincev«. Zraven nas je šlo še nekaj članov PD. Z avtobusom smo se peljali do Ljubljane. Ko smo prišli v Ljubljano, smo si jo malo ogledali Šli smo po sladoled. V neki trgovini smo videli dobro planinsko opremo. Bila jc zelo draga. Tam smo si šc kupili vse potrebno. Prišel je naš čas, hitro smo »rukzake« naložili na avtobus. Na avtobusu je bilo veliko ljudi. Zanimivo, da je neka skupina bila zmeraj pred nami. Prišli smo v Mojstrano. Odložili smo nahrbtnike. Šli bomo v maksimarket Zares zelo dobro založena trgovina. V Mojstrani imajo zelo dobre ribe. S prepolnim avtobusom smo se peljali v Vrata. Peljali smo se mlmn slapa Peričnik Malo so morali tudi pritisniti avtobus. Ko smo prišli v Vrata, je bilo že vse skoraj zasedeno. Potem smo le dobili postelje Jaz sem spal z mojim prijateljem. Spal sem zelo dobro. Neki moški se |a zalo razjezil. Ampak ne nad nami. Zjutraj smo že ob 4. uri bili pokonci. Vsi smo se lepo zbrali pred kočo. Neki ljudje so že bili daleč. Krenili smo lepo po poti. šli smo mimo velikega spomenika. Tam smo se za kratek čas ustavili. Šli smo Čez Prag. Nekateri so šli po Tominškovi poti. Tominškova pot jc malo bolj naporna. Zmenili smo so, da se dobimo pri studencu. Na poti do Staničeve koče je bilo kar prccej klinov. Med našimi vrstami je bilo mulo strahu. Prišli smo do Staničeve koče. Tam smo pomalicali in poštcmpljali knjige. Vsi smo se slikali. Sonce je zelo močno pripekalo, šli smo naprej. Od Staničeve koče je bila pot zalo snežena. Rilo je tudi malo ledeno. Kar naenkrat se pred nami pokaže planinski dom na Kredarici. Zares velik dom. Tam je bilo zelo veliko planinccv. Ko sem jo zagledal, mi je dalo še več poguma. Na Kredarici smo počivali uro in pol. Hitro sem sa namazal in se šel sončit. Na poti sam se že kar precej vžgal. Šel sem v dom in si ga razgledal. Kako mora biti mrzlo pozimi In koliko snaga. Prišel ja čas zadnjega naskoka. Na Triglav. Vsi veseli gremo na pot. Od začetka Je bila pot zalo ledena. Ampak pot je bila zelo zavarovana. Gremo počasi naprej. Neka skupina gre po polževo naprej. Mi jo prehitimo. 2e od daleč vidimo Aljažev stolp. Na vrhu se je gnetlo veliko ljudi.
* Sas'.avek objavljamo za vzpoiijudo. da b se s podobnimi doživetji oglasili tudi drugi vrstniki — šolar|i. Besedl a jezikovno nismo popravljali.
356
GcrnjegrajsKi mladi planinci na Triglavu
Gremo šc hitreje. Začnem hrepeneti po vrhu. In končno, prišli smo na vrh. Najprej smo se malo spočili. Bila je res naporna pot. Jaz sem bil prvič na Triglavu. Zelo sem bil vesel in navdušen. Napočil je čas. ko nas krstijo. Mene je udaril naš voditelj. Druge pa Nina Ona je bolj malo udarila. Na vrhu smo tudi malicali. Potem se posnetek z vrha Triglava Zares enkraten posnetek. Vreme je bilo zelo lepo in je bil lep razgled. Nad nami je krožilo letalo. Mi smo mu pomahali. Potem smo sc tudi kepali. Čakala nas je pot nazaj. Sli smo do planinskega doma na Doliču. Dom je bil zelo velik. Na poti je bilo povsod polno ljudi. Skoraj največ pa na Doliču. Eno uro smo se zunaj pogovarjali. Potem smo šli spat. Noč je bila dolga in mrzla. Zjutraj ob 4. uri smo že bili pokonci. Vsi zaspani smo odšli na pot. Ta dan nas je čakala najdaljša pot. Na poti smo videli sončni vzhod. Bil je enkraten. Ko smo prišli do začetka Triglavskega parka, se nam je odprl lep razgled. Na poti smo na Zelnarci videli cel trop gamsov. Neka skupina se je napotila proti Zelnarci. Gamsi so se hitro razbežali. Pred nami se nam je pokazalo tretje jezero. Nenadoma pa planinski dom na Prehodavcih. Se malo naprej drugo in prvo jezero. Vsi smo si napolnili čutara. V jezerih je voda zelo čista. Hitro smo se odpravili h koči na čaj. Tam smo šo malicali. Na poti sem videl tudi »mulotjero«. Čez eno uro smo zagledali največjo jezero Ledvičko. Zares najlepše |ezero kar sem jih videl. Zaceli smo metati kamne. In tekmovati, kdo bo vrgel največ. Seveda so vrgli največ starejši. Malo si počijmo. Potem nas čaka šc dolga pot. Vreme je bilo soparno, zato sem bil brez majice. In glej pokaže se koča pri Sedmerih Triglavskih jezerih. Stečem k jezeru. Pravzaprav k dvojnemu jezeru. Naš voditel| nam je predlagal, če bi šli na Tičarico. Dejal je. da nas tam čaka prijetno presenečenje. In res. Gremo. To je bilo zame največje presenečenje. Planike. Pogled na jezera. Zares enkratno. Tega_ ne bom nikoli pozabil. Na poti sem srečal gada. Zelo sem se ustrašil. Ko smo prišli k domu smo odšli k zadnjemu jezeru. Črnemu jezeru. Zelo globoko jezero. Tam sc je nekdo kopal. Od črnega jezera pa čez Komarčo v Bohinj. Pot jc bila zelo nevarna. Šil smo tudi k slapu Savice. Z avtobusom smo se peljali mimo Bleda v Ljubljano. V Ljubljani smo šli ponovno na sladoled. Ob 10. uri pa nazaj v rodni kraj. Ob 11. uri smo bili doma. Ta izlet mi je ostal tako v spominu, da ga nc bom nikoli pozabil. Ti dnevi so nam bili 357 naklonjeni. Vreme jc bilo prijetno. Zelo sem ponosen, da sem bil na Triglavu.
KAMNIŠKA BISTRICA
JE GOSTILA PLANINCE LJUBLJANSKIH PD
(Zapis ob X. planinskem ttiboru v organizaciji ljubljanskega MDO in PD Ljubljana-Matica)
25. maj. Dan mladosti. Oblaki so se podili, kot da bi želeli zagrniti čudovito panoramo Kamniških Alp številnim planincem, ki so sc namenili, da bodo ta dan prebili v njihovem osrčju, v Kamniški Bistrici.
X. tabor jc bil širokopotezno pripravljen, saj je razgibal takorekoč vsa planinska društva ljubljanske regije, poseben poudarek pa je veljal mcsecu mladosti in pa 35-Ietnici osvoboditve Pokrovitelj tega planinskega srečanja pa je bil medobčinski svet SZDL ljubljanske regije.
Najvažnejše iz vsebine tega srečanja:
Predsednik MS SZDL Jože Novak |e med drugim v svojem nagovoru, približno 2000 planincem, povedal tudi tole:
»Danes je Dan mladosti, Titov rojstni dan. ki ga letos prvič praznujemo brez našega ljubljenega TiLa. a vendar bolj kot kdajkoii prej s Titom. Kruta smrt nam ga je iztrgala, ostalo pa jc njegovo veliko delo, ki nas vse zavezuje.
Dneva mladosti smo se vedno veselili, saj je to dan, ko se je rodil naš največji prijatelj Tito. To je dan, ko smo vedno pokazali nove uspehe v našem razvoju; dan, ko so mnoge aktivnosti mlade generacije dosegle svoj vrh. Na današnji dan so mnogi pionirji postali člani Zveze socialistične mladine; dan, ko so se vedno tkale nove vezi bratstva in enotnosti, ko se Je vedno krepila naša pripravljenosl, da še nadalje razvijamo in utrjujemo naš samoupravni socialistični sistem. Dan mladosti je priložnost, ko obujamo spomine na preho|eno pot, ko negujemo in razvijamo tradicije in pridobitve narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. Na ta dan se odvijajo mnoga srečanja, na katerih utrjujejo naše medsebojne vezi. To je bila vedno priložnost, ko smo se odpravili množično v naravo.«
Te misli, ki so jim navzoči pozorno sledili, so popestrili tudi nastopajoči v kulturnem programu. To so bili — mešani zbor Svoboda Iz Mengša, godba na pihala iz Mengša, folklorna skupina »Kamniška Bistrica«, posebej pa so navdušili mladi planinci iz Osnovne šole v Stranjah.
Ob vsem tem dogajanju pa Je prireditelj organiziral še vrsto vzporednih akcij. Naj omenimo le najvažnejše: očiščevalna akcija ob bregovih Kamniške Bistrice, otvoritev peš poti Kamnik-Kamniška Bistrica, organizirali pa so tudi zbiranje obveznic za obnovo
S »prejema gostov na X. planinskem taboru MDO in PD Ljubljana-Matica v Kamniški Bistrici
358
Mladina na odru v Kamniški Bistrici na X. planinskem taboru
Triglavskega doma na Kredarici. Najimenitnejša zanimivost pa je bil vsekakor vlak, tak klasičen s parno lokomotiva, s katerim se |e v Kamnik pripeljalo nad stiristo planincev z namenom, da bi prisostvovali v tej prireditvi v Kamniški Bistrici. Ob tej priložnosti je bilo slišati mnogo enakih mnenj, naj bi tak vlak večkrat vozil jia tej progi Želeti bi bilo, da ne bi ostalo samo pri želji mnogih, ampak naj bi ta zelja v bližnji prihodnosti postala tudi — vsaj kdaj pa kdaj — tudi resnica. Planincem jc na slovesnosti spregovoril tudi predsednik MDO ljubljanskih PD Peter Lavric. Dejal je: »MDO ljubljanskih PD združuje 52 planinskih društev s 24 708 člani kar predstavlja četrtino organiziranih slovenskih planincev... Deseti tabor ljubljanskih planincev sovpada v prve razprave v srednjeročnem obdohju, ko do leta 1985 programiramo nase delo na področju družbenih, planinskih, naravovarstvenih, telesnovzgojnih In izobraževalnih aktivnosti, kar ima jedro v naši vsesplošni ljudi obrambi v graditvi samoupravne socialistične družbe s poudarkom na humanih odnosih med nami in odgovor-nostnim odnosom do delovnih in družbenih obveznosti.«
Na taboru so podelili tudi spominske diplome tistim planinskim društvom ki so doslej organizirale tabore in pa dosedanjem predsednikom MDO ljubljanskega območja. Ob sprejemu gostov v Domu v Kamniški Bistrici pa so prejeli posebna državna odlikovanja tile planinski delavci:
Cvgen Lovšin, red dela z rdečo zaslavo. kot priznanje za dolgoletno plodno delo na
planinskem področju, predvsem ne področju planinske publicistike.
Vilko Mazl, red zaslug za narod s srebrnimi žarki, kot priznanje za dolgoletno planinska
delo na področju planinske publicistike in za vidne uspehe na področju planinske
kartografije.
Jože Dobnik red dela z zlatim vencem, kot priznanje za dolgoletno uspesno vodstveno delo v PD PTT Ljubljana in za uspehe na področju povezovanja in sodelovanja med planinskimi društvi.
Anton Skrainar. red republike z bronastim vencem, kot priznanje za dolgo etno delo v planinskih društvih in za uspehe, ki jih je dosegel v utrjevanju gospodarske osnove planinskih domov.
Marlian Krišeli. red zaslug za narod s srebrno zvezdo, kot priznanje za prizadevanja in uspehe na področju propagiranja množičnosti v planinstvu in na področju planinske vzgoje.	, _,
Peter lavrlč red dela s srebrnim vencem, kot priznanje za uspesno delo na družbenopolitičnem področju in za uspehe, ki jih je dosegel v delu v planinski organizaciji. Jože Trpin, red dela s srebrnim vencem, kot priznanje dolgoletnemu planinskemu delavcu in alpinistu za uspehe na področju likovnega oblikovanja in potrebe planinske 359 propagande.
Planinska publika na X. planinskem laboru v Kamniški Bistrici
Tistega dne sc oblaki niso spustili nad glave veselih planincev. Ostalo je sve?e in prijetno tja do poznega popoldneva; dokler se niso poslovili od teh gora, teh panoram in zelene radosti, ki je je v Kamniški Bistrici na srečo še vedno na pretek. Naj za konec dodamo tudi, da so X. planinski tabor počastili, poleg predstavnikov PZS s predsednikom Tomažem Banovcem in častnim predsednikom dr. Mihom Potočnikom' tudi prijatelji, sosedje — predstavniki planinskega odbora mesta Zagreba, predstavniki občinske planinske zveze iz Reke in pa predsednik PZH Božo Škerlj.
V okvir planinskega dogajanja, ki mu je X. planinski tabor dajal še posebno obeležie je bila vključena tudi seja GO Planinske zveze Slovenije, na kateri so razpravljali o dokumentih SZDL, o zaključnem računu PZS za leto 1979; na programu jc bil tudi Mnancni načrt dela za letos, pregledali so elemente za srednjeročni plan, sprejeli pravilnike komisij. Potrebne pozornosti je bila deležna »Akcija Kredarica«.
M. K.
3G0
DRUŠTVENE NOVICE
20. ZBOR PLANINCEV PIT JUGOSLAVIJA
V mladinskem naselju Fruškogorskega partizanskega odreda Letenka na Fruški gori je bil od 1. do 3. maja 28. zbor planincev PTT Jugoslavije. Pokrovitelj zbora je bil generalni direklor Skupnosti jugoslovanskih PTT Gojko Sckulovskl, organiziralo pa ga |e Planinsko društvo »Poštar« Novi Sad. Udeležilo se ga je 500 PTT planincev iz štirinajstih PTT planinskih društev. Navzoči niso bili edino PTT planinci iz Titograda. Prvič so bili na zboru planinci PD »Poštar« Drčko. ki je bilo ustanovljeno pred kratkim in člani Iniciativnega odbora za ustanovitev PD PTT Priština. Iz slovenskih PTT planinskih društev nas je bilo 85.
Ljubljančani smo se odpeljali na zbor s posebnim avtobusom. Zato smo se lahko med potjo na zbor ustavili v Jasenovcu. Pri veličastnem spomeniku — ogromen cvet. ki je zrastel iz prelite krvi nad posavsko ravnico — smo počastili spomin nesrečnih žrtev ustaškega nasilja, si ogledali še spominski muzej s pretresljivimi dokumenti, fotografijami In predmeti žrtev. Zvečer so nas na Letenki sprejeli gostitelji.
Prvega maja smo se zbrali na prireditvenem prostoru. Na zborovanju so govorili predsednik PD »Poštar« Novi Sad Milenko Vukadinovič, predstavnik Planinske zveze Vojvodine in generalni direktor Skupnosti J PTT, ki je zbor tudi odprl. Izredno bogat kulturni program, posvečen predsedniku Titu, NOB in delavskemu prazniku, so izvajali člani drame in opere Novi Sad in folklorne skupine iz okolice. Pesem »Dru-že Tito, mi ti sc kunemo ...« so povzeli tudi planinci.
Popoldne prvega maja so bila tradicionalna planinska tekmovanja v orientaciji In streljanju z zračno puško. V bližnjem po-štarskem počitniškem domu pa je organizator pripravil sprejel in razgovor predstavnikov vseh planinskih društev PTT Jugo slavije z generalnim direktorjem Skupnosti J PTT Gojkom Sekulovskiin, na katerem sta sodelovala tudi glavni direktor SOZD PTT prometa Vojvodine Joško Horvat In direktor PTT podjetja Novi Sad Nikola Proda-novič. Predsednik PD »Poštar« Novi Sad Milenko Vukadinovič je seznanil navzoče z organizacijo zbora in se zahvalil generalnemu direktorju Sekulovskemu za pokroviteljstvo, predsednik meddruštvenega odbora planinskih društev PTT Jugoslavije Jože Dobnlk je orisal vlogo, pomen In delovanje planinskih društev v PTT kolektivih in se zahvalil generalnemu direktorju, organom upravljanja Skupnosti JPTT in vsem PTT organizacijam v državi za mo ralno in finančno pomoč pri organizaciji
vsakoletnih zborov in partizanskih maršev planincev PTT Jugoslavije. Generalni direktor je pohvalil resno delo planinskih društev in poudaril velik pomen njihovega dela za spoznavanje krajev in ljudi širom po naši državi, za krepitev bratstva med narodi in narodnostmi ter tovarištva in sodelovanja med PTT kolektivi vseh republik in pokrajin.
Drugi maj je bil namenjen izletom. Del planincev si je pod vodstvom turističnih vodičev ogledal zgodovinske in kulturne zanimivosti Petrovaradina, Sremskih KarI ovce v, Stražilova in Irlškega vcnca. Drugi del planinccv pa smo v osemurnem pohodu spoznali precejšnji del Fruške gore. Zvečer jc bila seja delegatov planinskih društev PTT Jugoslavije. Ocenili smo organizacijo letošnjega zbora in sklenili, da je treba pri prihodnjih zborih še bolj skrbno in 'acionalno uporabiti finančna sredstva, ki jih prispevajo PTT kolektivi. Na seji smo podpisali dodatek k samoupravnemu sporazumu o medsebojnem sodelovanju planinskih društev PTT Jugoslavije, s katerim se jc dosedanjim štirinajstim društvom pridružilo novo PD »Poštar« Brčko. Ugotovili smo tudi, da bo v kratkem ustanovljeno še PD PTT Priština. Dogovorili smo se o tridnevnem partizanskem maršu planincev PTT Jugoslavije, ki ga bo septembra priredilo PD »Poštar« Novi Sad po partizanskih poteh Fruške gore. Na njem bo sodelovalo GO PTT planincev iz vse države. Določili smo organizatorja prihodnjega zbora. To bo PD »Poštar« Zcnica. ki bo zbor organiziralo na Dan borca 1981 na planini Vranduk.
Sklenili smo tudi, da delovna skupina strokovnjakov pripravi nov pravilnik za orientacijska tekmovanja na zborih PTT planincev.
Predstavniki vseh društev smo se organizatorju zahvalili za dobro organizacijo zbora, od njega pa smo prejeli spominske plakete. Gostitelji so spustili z droga zborno zastavo In jo izročili PD »Poštar« Zenica. Tako je bil 28. zbor planincev PTT Jugoslavije končan.
J	Jože Dobnik
JUBILEJ PREDSEDNIKA PD PADFČC
Upravni odbor PD Radeče je v zadnjih dneh aprila imel praznično sejo na Ga-šperjevi koči pod Velikim Kozjem. Tam smo čestitali svojemu dolgoletnemu predsedniku, tovarišu Stanetu Koselju, za njegovo sedemdesetletnico. Tovariš Koselj je prišel izpod gorenjskih planin v Radeče žc pred 32 leti. Tu je že tri leta kasneje postal predsednik PD in bil vsa ta leta idejni »oče« marsikaterega
dela, ki so ga opravili radeški ljubitelji gora. S posebnim razumevanjem zna vedno prisluhniti tudi mladim ljubiteljem gorskih strmin ter n|ihovlm željam in potrebam in že od nekdaj je znal prijeti za delo prav tam. kjer je bilo najbolj potrebno. Danes smo člani I'D Radeče uprav-Ijalci planinske postojanke v Triglavskem pogorju — Zasavske koče na Prehodavcih. Seveda ima tudi pri tem eno glavnih zaslug ravno predsednik društva, ki je bodril in organiziral delo kljub vsem težavam, ki so nastajale zaradi oddaljenosti matičnega društva od postojanke Devetindvajseta obletnica vodstva PD je torej pri tovarišu Koselju letos združena z njegovim sedemdesetim rojstnim dnem. Poleg iskrenih čestitk vseh članov UO našega društva je na seji slavljencu čestital v Imenu PZS njen podpredsednik, tovariš Bučer, tovariš Sajovic pa mu je v imenu meddruštvenega odbora Zasavskih planinskili društev izročil zlato odličje za njegovo plodno, dolgoletno delo na področju planinstva. Vsi člani društva iskreno upamo in želimo, da bi nas tovariš Koselj še vrsto let vodil in se z nami srečeval tudi na gorskih poteh, še posebno v okolici Trenta in naših Prehodavcev.
M. L.
MO NOVA GORICA
V začetku letošnjega leta so mladi planinci Iz Nove Gorice in njene okolice zborovali. V dvorani »Soča» se je zbralo kar 300 mladih gornikov. Poročilo o delu MO govori o pestri dejavnosti mladih; organizirali so številne izlete, tabor, delovne akcije, vzgojna tečaje in seminarje MK. širili akcije pionlr-planinec in ciciban-pla ninec, poglabljali sodelovanje z OTK itd Da bi dokazali, kako jim je med planinci resnično prijetno, so prebrali nekaj vtisov iz dnevnikov. Ob vsem tem pa so ugotovili tudi, da bi bilo potrebno vzoojo kadrov še bolj poživiti, okrepiti pa tudi vključevanje v orientacijsko tekmovalno dejavnost. Temu velja posvetiti vso pozornost že zato, da bodo v prihodnje imeli dovolj izšolanega kadra, ki bi pomagal mladino še bolj vključiti v delo. Program za letos poudarja predvsem udeležbo na vzgojnih akcijah MK in sodelovanje na Vojkovem memorialu na Nanosu, predvideva pa tudi 15 izletov, dve izmeni tabora v Pologu, predvidena so razne delovne akcije (Krnsko jezero, Bavšica Kckec, še naprej pa bodo tudi akcije pionir-planlnec in ciciban-planinec. Planinsko šolo bodo organizirali na 4 okoliških osnovnih šolah (šempas, Šempeter, Solkan in Dornberk)
Na zboru so podelili tudi 28 znakov in priznanj.
Novi načelnik MO PD Nova Gorica je Štefan Čuk.
Maura Furlan
PRVI MAJ NA ČAVNU
Aprilsko vreme jo je krepko zagodlo ajdovskim planincem. Sredi mrzličnih priprav na prve načrtovane delovne akcije pri obnovi Bavčarjevega zavetišča na Čav-nu jiin je sneg zametel vse poti, na cesti s Prcdmeje pa so bili kilometre dolgi in tudi do meter visoki zameti. Gozdarji so se preselili na dostopnejše terene in ker planinci nimamo denarja, da bi naročili pluženje ceste do koče, ki jo obnavljamo v glavnem s prostovoljnim delom, pač čakamo na lepo vreme in na sonce. Pa res čakamo? Nc, marljivo kot čebele smo staknili glave in sc odločili; tradicionalni kres ob prvem maju mora zagoreti, koča mora biti odprta in oskrbovana! Na popoldne pred praznikom so Ajdovci in slučajni potniki z zanimanjem opazovali veliko skupino mladih, v gojzerjih, rdečih nogavicah, pumparlcah, karirastih srajcali in živopisanih vetrovkah, ki so se zbirali ob pravkar obnovljenem starem hotelu, nasproti planinskega društva. Kup raznobarvnih nahrbtnikov jc bil tako velik, da skoraj ni bilo videti debla stare lipe, ki raste v kotu bivšega hotelskega vrta. Še več hrane, pijače in drugih nujnih potrebščin pa je našo skupino čakalo pred Ressloviin spomenikom na Predmeji. Kot naši himalajci in njihovi šerpe, smo si na hrbte oprtali klobase, konzerve s kislim zeljem, gajbico pivu, mleka, nafte, vina, kruha, sadja, da o kleparskem orodju, plinskih jeklenkah, kitarah, trobenti in pozavni niti ne govorimo. Ekspedicija je krenila po markirani stezi. Hodili smo po mehkih smrekovih iglicah, le tu in tam je noga stopila v okoli 25 cm debelo snežno zaplato, ki se nam je položila na pot. Čez dobre pol ure smo prišli na cesto In skoraj nismo mogli verjeti svojim očem. Sneg v gozdu, pod skrivenčenimi bukvami, je že skoraj skopnel, na cesti pa ga je bilo še pol metra. Na Veverici o snegu ni bilo nobene sledi več, kajti veter, ki bi lahko tu imel mlade, tako kot burja na nanoški pleši, je opravil svoje, še nekaj korakov v tišini, v zavetju grebena In naša odprava je dosegla svoj cilj. V napol obnovljeni koči je zadnje »šerpe« že čakal topel čaj. ki so ga skuhali prvi. Po dolgem času Je Čaven kazal pravo planinsko podobo: Pred kočo in v njej več kot 50 Ajdovccv, Lokav-čanov, Vrtovincev, črničanov, pa nikjer naokoli, kjer jih ponavadi kar mrgoli, nobenega avtomobila.
Ena skupina je šla pripravljat kres. Poznalo se Je, da so v njej izkušeni taborniki. Kres je dolgo v noč oznanjal veselo praznovan|e. Videli so ga tisti iz Vipavske doline, pa z Gora, z Nanosa s Krasa. Veter je menjal smer že po nekaj sekundah in vrteli smo se okoli ognja kot mačke okoli vrele kaše. Zazvenele so strune, za-donela je pesem, privrela nam je nek|e Iz globin, iz srca. Utihnila je le. če nam je nenadni sunek burje nasul v usta prgišče 362
Isker in velike količine dima, ki je dražil oči in izzival solze. Iz vlažnih oci je kapljalo srca pa so nam veselo utripala. Spodaj, daleč pod nami. so se lesketale luči našega mesta, vsako vzpetino, vsak griček je krasil svoj kres. Živel prvi maj Druga skupina je medtem pregledala, kako je novogradnja prestala zimo. v vseh prostorih smo zakurili peči. da bi se zidovi jogiji. odeje in blazine čimprej posušili. Tretja skupina je pripravila krajši kulturni program: socialna lirika ob spremljavi kitare, nastop dueta s trobento In pozavno in podelitev priznanj najbo'j zagnanim graditeljem koče. Kres je še tlel. ko je bilo treba »pogasiti« prijetno vzdušje okoli žareče žerjavice, u katere je veter nosil iskre na vse strani. Hišni red začasnega oskrbnika je bil neizprosen. Vesela družba je pogasila ogenj In zlezla na skupna ležišča, sobe pa prepustila starejšim. 5c nekaj časa se je iz spalnih vreč oglašal smeh, nato pa |fl bilo slišati le še junaško smrčanje. Veter, ki nI mogel v kočo, se je zunaj vso noč pogovarjal s ščlpom in ni dal miru do ranega jutra. Nismo se že dobro pretegnlll in z vročim čajem pregnali jutranjega mraza, ze so bili na Čavnu prvi hribovci. Gora je oživela. Ko je sonce osvetlilo njene mogočne teme, so jo že oblegale trume planincev Prihajali so od vseli strani. Iz Lokav-ca s Prcdmeje, s Stomaža, iz Kameni pa sreduječavenski, čez Kucelj, od Golakov. Pomešali smo se v koči, pogovor jc stekel Pohvalili so kres, se ma!ce potoži i čez burjo in sede pri topli peči opazovan skupine, ki so se odpravljale še na tradicionalno delavsko srečanje in smučarske skoke na Predmejo.
Tomaž Kranjc
S KOLFSI PO POMURSKI POTI
Na dan 1. maja. ko je v Bcitincih bila kolesarska dirka — priložnost za mlade, smo se beltinski planinci odpravili s kolcsi_ po Pomurski poti. To je bila naša letošnja prva kolesarska akcija. Vsekakor tudi v zimskem času nismo povsem počivali. Poleg tega, da se redno sestajamo, skrbimo tudi za telesno vzdržljivost. Vsako lepo nedeljo smo Izkoristili za izlete v naravo in sicer zahajamo v bližnjo Sloparino in Krtačo, dvakrat smo šli peš ludi v Dokležovje. Zdaj pa smo se odločili, da bomo proslavili praznik dela z obiskom nekaterih točk Pomurske poti na Gorickem In tako je skupina petih deklet in štirih fantov Šla izpred Baligačeve domačije na pot. Prva postaja je bila v Bodonclh, od tam pa smo pot nadaljevali proti Gradu. Zal je bil muzej zaprt. Zato smo si samo od zunaj ogledali grad, ki ga jc že močno 363 načel zob časa. Naša pot jc držala skozi
Slaveča, kjer smo sa ustavili na domačiji enega Izmed udeležencev izleta, se tam okrepčali in malo odpočili, potem pa nadaljevali pot proti Srebrnemu bregu. M -mogredc smo se ustavili tudi na karavll Trdkova. kjer smo obiskali vojaka iz Ljubljane. ki je tudi planinec. še preden smo prišli na karavlo, je začelo počasi, a vztrajno deževati. Ko smo v Martinju dobili žig. smo k hub dežju nadaljevali pot proti Doliču. Močilo nas je do Cankove, proti domu pa smo se zc skoraj posušili.
Prijetno utrujeni in veseli, da razen enega popravila nismo imeli nobene nezgode, smo se vrnili domov.
Večina udeležencev je bila zdaj prvič na Goričkcm. vendar bodo po navdušenju, ki so ga pokazali, kaj kmalu spat sli na ostale točke Pomurske poli. ki so se na Goričkem.
Milena Zver
USPEŠNI IN USTVARJALNI — A NE NA VSEH PODROČJIH ENAKO
V marcu so ludi prevaljški planinci zborovali. Poleg številnih planincev, ki so napolnili dvorano v gasilskem domu. so sa občnega zbora udeležili tudi gostje — predstavniki krajevne skupnosti Prevalje in člani sosednjih planinskih društev. Poročila so govorila o delu PD v minulem latu o težavah pa tudi o uspehih, ki jin ni bilo malo. Delo z mladino je lepo napredovalo na osnovni šoli, kjer imajo dve marljivi mentorici. Mladina bo letos skušala oživiti orientacijsko in izletniško dejavnost, več pozornosti bodo posvetili vzgoji kadrov.
Gospodarski odbor jc bil lani izredno delaven saj je veljala posebna pozornost proslavi 60. obletnice PD Prevalje. ki so jo praznovali na vrhu Uršljc gora. skrbel pa je tudi za nabavo nove opreme, za prevoz živil in pijače na postojanko ter sodeloval v zbiralni akciji za obnovo planinskega doma na Kredarici. Za letos je najpomembnejša naloga — zgraditi prizidek pri Domu na Uršlji gori. Denar jc. čeprav ga jc malo, zato bo treba to in ono postoriti tudi z udarniškim delom Bilanca poslovanja Doma na Uršlji gori je bila lani pozitivna. Temu je prav gotovo prispevalo dejstvo, da je bilo veliko prostovoljnega dela. Ob tej priložnost so se domenili, da bodo povečali število članov za sto, organizirali bodo izlete in predavanja, izvedli bodo očiščevalno akcijo na Gori ter uredili okolico koča, še bolj pa bodo pospešili prostovoljno delo.
Odločili so se tudi, da bodo članarino povečali na 80 dinarjev.
Andreja Cibron
Zavetišče pod 6piSkom
fotocbafije
jaka čopa v tolminu
-Kdor šc ne ljubi naših nora, jih bo vzljubil, ko si ogieda to razstavo.« Tako je v podplsno knjigo zapisal eden od obiskovalcev razstave mojstra planinske fotografije Jaka copa v Tolminu. Razstavo ki jc bila od 18. do 23. aprila, je organiziralo HD Tolmin v počastitev praznika OF in 1. maja.
Doživela jc zelo velik obisk, njen avtor Jaka Cop pa številna topla in iskrena priznanja.	v
»Nekaj našega ...« Ali pa: »Naše gore so enkratne . ..« »Res, raj pod Triglavom .. « To je i e nekaj izrazov priznanja našemu mojstru, ki so mu jih namenili obiskovalci Razstava je bila vsebinsko razdeljena na vec krajinskih delov: Baska grapa Trenta. Bohinjski kot. Vršič. Planica. Krma Vrata. Lahko smo občudovali mojstrovine ki jih je Jaka Čop s tenkočutnim posluhom za pravi trenutek v naravi ujel v svol objektiv.
Prepadne stene, domovje Zlatoroga pre-viharjeni vrhovi, meglene reke. živi pai-čolani, cvetoče preproge, mir pred viharjem. prestol bogov In šc in še. Skozi vse te kompozicije se nam kaže Človek ki le do dna okusil opoj gora in njihovega ve-licastja; človek, ki je ta naš lepi košček zemlje neštetokrat prekrižaril podolgem in poccz in ki pozna na obrazu te svoje domovine vsako njeno gubo in gubico, vse skrite kotičke njenih lepot.
S temi svojimi »Spomini z gora« je Jaka Cop prikazal ljubiteljem planin, koliko lepote v gorah lahko tudi prezremo, oziroma koliko lepote jc v tem neuklonljivem qor-skem svetu, če jo znamo videti.
Mira Pagon
nova koča pod spičkom na križišču planinskih poti
Leta 1933 so Italijani zgradili v edinstvenem okolju pod Jalovcem. Ozebnikl in Pelci nad Zadnjo Trento lesenjačo, imenovano Rifugio Efrem Desimon [2050 m) z enkratnim pogledom na Prisojnik, Razor in Tr glav. Po vojni so planinci z Jesenic zaceli obnavljati tudi kočo pod Špičkom nekdanjo »Rifugio Efrem Desimon« To se je dogajalo med leti 1947 do 1953, ko so poleg italijanskega vojaškega objekta pri zviru Soče, pod vodstvom Ivana šavllja In Antona Blažeja, obnovili in usposobili tudi zavetišče pod Špičkom. Mala lese-njača, velika le 3X4 m, je zahtevala veliko naporov in sredstev za obnovo Zavetišče pod Špičkom je postalo izredno priljuhijeno in je bil zato ta trud kmalu poplačan. Tu se namreč stekajo številne poti — z Vršiča, iz Bovca skozi dolino Bale, Bavšice in Korltnice. čez Kanja sedlo ali pa cez sedlo Brežič, čez škrbino za Gradom. Spominska vpisna knjiga v Zavetišču pod špičkom Je bila kmalu polna pohval. Ob hvali pa se začenjajo ponavljati tudi zelje po nujni povečavi skromnega zavetišča.	364
Planinci Iz Jesenic so prisluhnili tem željam že leta 1965 In začeli resno razmišljati o povečavi tega zavetišča. Leta so minevala, na Špičku pa je bila stiska iz leta v leto vedno večja In tako je zdaj prišlo na vrsto tudi to Zavetišče pod Špičkom.
Že letos bodo končali gradnjo koče v izmeri 6X8 metrov. Nova koča pod Špičkom bo brez dvoma omilila prenočitveno stisko v tem delu naših yora, prav tako pa bodo visokogorski turni smučarji s
pridom izkoriščali čudoviti gorski svet med Mojstrovkami, Travnikom, Siti, Jalovcem in Ozebuiki. V novi koči pod Špičkom bodo dobili svoj prostor tudi plezalci in alpinisti, kajti v stenah Jalovca, Ozebni-kov, Pelcev, Bovškega Gamsovca In v Srebrnjakih je še dosti neznanih alpinističnih ciljev.
Nova koča pod Špičkom bo tako bolj pogumno vabila planince v svoj gorski svet, saj so prav od tu možna številne manj znane ture.
Uroš Župančič
IZ PLANINSKE LITERATURE
KRUTA GORA ALI POIZKUS NAPISATI DRUGAČNO KNJIGO O RAZTRESENI ODPRAVI
(Marjan Raztresen: Kruta gora, Žepna knjiga, Cankarjeva Založba, LJubljana 1979, 245 strani, cena BD din)
Za začetek nekaj besed o dejstvu, da se ocena te knjige šele zdaj pojavlja na straneh Planinskega Vestnika. Preteklo je že skoraj leto dni, kar se je knjiga pojavila na vrtljivih podstavkih v naftlh knjigarnah in to leto, ki Je preteklo, prav gotovo ne priča o ažurnosti, ki bi opravičevala solidno podjetje, še toliko manj, ker naš knjižni trg prav gotovo ni zabasan s tako literaturo, čeprav bi se z veseljem »zgo-voril« na tovrstno preobloženost. Toda gre za situacijo, ki presega naključje ene same knjige (konkretno te). Kot je to vsakemu bralcu, ki že leta nazaj zasleduje PV, takoj jasno, PV prav gotovo ni mesto, kjer bi sistematično in tekoče sledili knjigam in publlkacl|am s tega področja vsaj naših založb, kaj šele tuje literature. Če se od časa do časa le pojavi kakšne ocena ali razmišljanje, je to le plod čisto osebnega zanimanja, nikakor pa nc priča o urejenih razmerah in o sodelovanju, ki se zdi samo po sebi umevno. Mar ni ravno Planinski Vestnik mesto, na katerem bi bilo najprimerneje seznan|atl z novo literaturo? Saj so ravno bralci PV prav gotovo prvi bralci te literature; že samo dejstvo, da čitajo PV. priča tudi o njihovi bralni naravnanosti. Toda to, ker se zdi samo po sebi razumljivo, ne deluje na tak način. Založbe ne pošiljajo recenzentskih izvodov na uredništvo PV. kljub temu da jih pošiljajo na nekatere druge naslove, ki so mogoča v primeru te literature manj poklicani, da opravijo tako dalo (če so ža uredništva Dela. Dnevnika. Radia LJubljane vsaj zaradi »publicitete«, ki jo s svojim dnevnim kontaktiranjem s publiko ves čas vzdržujejo. mesta, ki so nedvomno za založbe
privlačna, pa je s to rečjo v primeru recimo revije Sodobnosti, s tem, da imamo v mislih, da je PV nekako zapostavljen, že drugače). Da bi PV to literaturo kupoval, zato da bi potem o njej sporočal, kaj takega si zaradi omejenih finančnih možnosti prav gotovo ne more privoščiti. Prav gotovo pa hi bilo v interesu založb, da o teh knjigah pišemo na straneh PV. Torej je v njihovem interesu, da pošiljajo na uredništvo PV recenzijske izvode. Toda zdi se, da ni tako. Težave so šc toliko večje, ker v določenih primerih izidov sploh ne spremljajo tiskovne konference; pa tudi kadar pride do teh tiskovnih konferenc, vabila na konferenco pogostokrat zamu|aJo ali pa sploh na pridejo, če pa že pridejo, potem navadno tudi zgrešijo človeka, ki naj bi šel na tiskovno konferenco, kajti zavedati se je treba, da PV nima profesionalnega uredništva, ki bi svoje delo opravljal kot redno zaposlitev in bi imelo za to tudi čas. Tako bi bilo šc najbolje, ko bi založbe poslale recenzentske primerke, saj je vsekakor priporočljivo, da ravno PV piše o tovrstni produkciji. Jasno je, da so bralci PV prvi potencialni kupci, ko gre za kako knjigo. Toda kljub pisemski ponudbi k sodelovanju, s katero smo se pri PV obrnili na založniške hiše, ni s strani založb prišlo do nobenega zanimanja. Tako smo morali pri PV iniciativo prevzeti v svoje roke in rezultat te akcije sta zdaj prvi dve knjigi, ki jih tu obravnavamo. Gre za sodelovanje s Cankarjevo založbo in za knjigi tc založbe: Kruta gora, avtor je Marjan Raztresen, In Sfinga Anteja Mahkote.
Najprej Kruta gora Marjana Raztresena
Kruta gora je izšla kot medzaložniška Žepna knjiga in sicer kot prispevek Cankarjeve založbe. Gre za potopisno knjigo, ki opisuje in spremlja jugoslovansko ekspedicijo na Everest leta 1S79. kakor jo je do-
žival Marjan Raztresen, ki je bil odpravi priključen kot novinar, da bi v sprotnih člankih obveščal bralce v domovini d poteku in razvoju načrtovanega vzpona. Ti članki so bili osnova, iz katere je pozneje nastala knjiga, ki leži pred nami. Zavedati se je treba, da Raztresen ni imel lahkega dela. Ni dolgo tega, kar je pri Mladinski knjigi Izšla knjiga z naslovom »Himalaja, rad te imam«, ki jo je spisal dolgoletni spremljevalec jugoslovanskih odprav v Himalajo novinar Zoran Jerin in s katero je ustvaril raven, ki jo bo le s težavo moč preseči, članki, ki smo jih imeli priložnost citati v dnevnem časopisju. so kazali, da jc Raztresen kaj slabo nadomestil svojega starejšega kolego Je-rina, zdelo se je, da reportaža ne presega začetne ravni, saj je bila pisava okorna, posiljena, stavki so si sledili, ko da se z muko vzpenjajo vzdolž stvarnega dogajanja na gori in ob njenem vznožju. Ko sem prebiral njegov himalajski dnevnik, sem močno podvomil v njegovo pisanje, tako da sem vzel. če sem hotel ali ne, njegovo knjigo v roke s slabim okusom v ustih. Toda, naj povem to žc na tem mestu, knjiga ni opravičila mojega pričakovanja. Pokazalo se je namreč, da gre za solidno delo, okorno nizanje stavkov iz reportaže se je opililo v tekoč, privlačen tekst, ki ne zaostaja za ravnijo Jerinovega plsan|a. še več kot to: če upoštevamo dejstvo, da smo narod, ki kot kulturno dediščino kljub vsemu uporništvu, s katerim si vsaka nova generacija ustvarjalcev izbori svoje zamisli, pristope, svoja pojmovanja in izvirna In brezkompromisna literaturna načela, vedno znova nosi na svojih plečih tisto stereotipno usrediščenost, ki sebe Imenuje tudi zmernost, spodobnost, primernost, umirjenost itd., ki se vedno znova vsiljuje kot edina resnična mera. po kateri naj bi se v tej deželi poprečnosti podeljevala nekemu spisu njegova literarna ustreznost, tej literaturi pa status resnega in odgovornega početja Ta ista konfliktna situacija velja seveda tudi za planinsko literaturo. Če pa se zares spustimo globlje v ta zakrita in prikrita polja, koder se tekst prek mehanizma prirejanja in usklajevanja spušča v kompromise, ki ga zvodenijo in razbremenijo vsake izvirne teže. potem lahko takoj preberemo, da gre za klasične moralistične tabuje, ki kot vedno izključujejo vsako pisanje o vsem. kar sega prek meje meščansko spodobnega. Sem seveda spada vsako pisanje o spolnih potrebah In mehanizmih o trenutkih na tistih mestih, kamor gre -tudi cesar peš«, kot so temu rekli naša stara mati, o vseh psihičnih In kolokvijalnih izpadih, kot je recimo psova-njc. itd. Seveda bi temu lahko hitro našli zgodovinske in socialne korene, toda z analizo takih psihosocialnih cenzur se tu ne mislim več ukvarjati, ker bi mi to pač zavzelo preveč prostora, pa tudi preveč bi zavil od osnovnega namena tega spisa.
Torej, če upoštevamo, da je bilo znotraj nekega že uveljavljenega prostora z Jeri-novo knjigo doseženo že skoraj vse. kar se na tej ravni da doseči in če v luči tega konteksta zdaj premišljujemo Raztresenovo knjigo, potem je vsekakor treba zapisati, da smo s to knjigo predrli v nov prostor, saj se s tovrstnim sledenjem znajdemo onkraj konvenc.ionalnega, v pol|u veliko bolj pristnega In neposrednega komuniciranja z neko situacijo na gori vseh gora. Toda sledimo sami knjigi. Celoten tekst Je razdeljen na posamezna poglavja, ki so bolj ali manj urejena v skladu z geografskim napredovanjem proti gori in na sam vrh, vmes pa vdirajo posamezne Intervencije, ki nas seznanjajo bodisi s stvarmi, ki zadevajo goro, bodisi z zadevami, ki mučijo posamezne alpiniste. Taki vložki govorijo recimo o kitajskem pristopu na vrh Sagarmathe, razmišljajo o jetiju ali pa razpravljajo in zapisujejo težave, do katerih pride, če so možje in fantje za dalj časa brez žena in svojih deklet. Pri tem sc ne zaodeva v simbolično govorico, ki bi računala na bralca, ki Je že Izurjen v branju prek aluzivnih lokov in med vrsticami, ampak piše o teh zadevah neposredno in naturalistično, brez spodletavih zavor in svobodno govori o praznenju črev na gori, o problemu opravljanja velike potrebe na višini 8000 m, Itd. S stenografsko natančnostjo. kot da bi natančno prepisoval z magnetofonskega traku, beleži pogovore med posameznimi alpinisti na gori, zabeleži vsako psovko in vsako pošiljanje »u mater božjo«, ne izogne se sporom in nesporazumom, spretno lovi odtenke, iz katerih beremo težave, s katerimi se spopada taka velika organizirana skupina, ki Jo druži posel v tako težavnih razmerah in na tako kruli gori. Ne pozabi tudi korektno, toda dosledno zapisati čisto osebnih težav, v katerih se je znašel vodja odprave, ko mu jc vsa zadeva začela uhajati iz rok. Osebne tragedije, ncuspeTti, ki so hkrati tudi veličastni uspehi, saj žrtve nekaterih odpirajo pot drugim, dokler končno ne stojijo na vrhu. Nato pa peklenski sestop, noč in potem zdrs Ang Phuja pet metrov proč od plezalcev, ki so vršni skupini prišli nasproti. da jim izčrpanlm pomagalo na poti v dolino. Toda tudi tu ni nobenega pretresljivega sentimentalizma, ampak golo in žalostno dejstvo, grenka pilula za na pot nazaj v domovino.
Kruta gora Je nedvomno uspelo in zanimivo napisana knjiga o odpravi, ki Je uspela po svo|l smeri doseči streho sveta, knjiga, ki je na dosedaj neznan in izviren način uspela prebiti nekaj tabuiziranih plafonov, hkrati pa tudi tako napisana, da bralca ves čas drži in mu tako omogoča, da tistih nekaj ur preživi v družbi z berljivim in hvaležnim čtivom.
Iztok Osojnik
SKRIVNOST IN Sl'ORT NA SF1NGINEM NOSU
(Ante Mshkota-Slinga, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979, 4S0 strani)
Z letnico 1979 v kolofonu se je v začetku 1980 pojavila v knjigarnah dolgo napovedovana in pričakovana knjiga izpod peresa novinarja in nekdanjega vrhunskega alpinista Anteja Mahkote-Sfinga, s podnaslovom »Zadnja skrivnost triglavske stene«. Precej obsežno delo, vezano v platno In z ovojnico, na kateri je barvna fotografija Sfinge Iz severne stene Triglava, kombinirano s fotografijo plezalca, ki visi na vrveh pod grozljivim previsom. Fotografije so uvedene tudi v notranjost knjige, toda reči je treba, da ne dosegajo kakšne posebne kvalitete, niso niti likovno zanimive, niti —- razen nekaterih — ne predstavljajo kakšne posebne atrakcije. K temu Je pripomogla tudi tehnična ureditev in postavitev teh slik, sa| so občutno premajhne in preveč natlačene druga poleg druge. Bolje bi bilo manj slik pa tiste boli izbrane in večje. Učinek bi bil nedvomno boljši.
Knjiga je razdeljena na šest oddelkov, vpelje pa jih krajši avtorjev predgovor, ki Je toliko pomembnejši, ker omogoča, da ob nekaterih navedenih stavkih lahko začnemo konkretno razmišljali o statusu in problematiki tovrstne literature (planinske, alpinistične literature), o njenem mestu znotraj tega, kar imenujemo z Izrazom literatura. Toda prepustimo te misli nekemu drugemu članku, ki ga že pripravljam, zdaj pa se napotimo po straneh same knjige.
Prvi razdelek Ima nekam s pretirano skromnostjo naznačen naslov: Otrok. Tu srečamo avtorja kot alpinista, ki šele začenja svojo kariero v stenah, vendar jo že na samem začetku začenja v zgornjem težavnostnem razredu plezalnih smeri, saj je recimo prva smer. ki jo zleze, že kar tretja ponovitev Rumene zajede v južni steni Kogla. Tako tudi nadaljuje. To leto še pleza z Markom Dnlarjem-Durosom. Njegov prvi zimski vzpon spada že v vrh takratnega alpinizma. Z Alešem Ku-naverjem pozimi preplezata Dolgo nemško smer v Steni 3 štirimi bivaki, kar je vzbudilo med tedanjimi plezalci obilico polemik. Nato sreča Nadjo Fajdlgo In začne plezati skupaj z njo najtežje smeri v naših in tujih stenah. TI vzponi so opisani že v drugem poglavju Giljotina. Prvo poglavje pa se konča z opisom srečanja s Sfingo, s tem mogočnim, gladkim in previsnim tristometrskim strebrom nad Jugovo grapo, ki je postal Mahkotov plezalni cilj. Toda najrazličnejši vzroki so botrovali dejstvu, da jo je zlezel šele veliko let pozneje. Drugo poglavje opi3uje vrhunske vzpone, ki sta jih opravila Mah-kota in Fajdiga. vzpone njunih najbližjih prijateljev in tekmecev Durosa, Šariča Ku-
naverjevega poba, Levsteka. Juvana, prvi pristopi v obraz Sfinge. Nato pa Smrt, poglavje o smrtni nesreči prijatelja Dularja v Herletovl smeri v Ojstrici, nesrečno bombardiranje s kamenjem v severni steni Matterhorna, ko je uspelo izplezati samo Mahkoti in Fajdigi, drugi dve navezi pa je razbilo in pobilo, grozljivo štiridnevno bivakiranje v viharju, ujeti na visečem ledeniku v steni Grand Charmoza, ko je že vse kazalo, da Je smrt že stegnila svojo plahto nad Fajdigovo in Mahkota ter njunega nesrečnega pozne|e živčno razrvanega dunajskega prijatelja Petra z rdečo brado. V četrtem razdelu, pod naslovom Kajn, je na dolgo in na široko opisano Mahkotovo vandranjc po Keniji, ki se je steklo v solo vzpon prek ledenika Decken na vrh Klba (Kilimandžaro, Tanzanija, 6984 m). To poglavje, kjer je tudi edino fllozofično mesto v knjigi In sicer ravno na temo svetopisemske zgodbe o Kajnu in Abelu, pa se v drugem delu prevesi v reportažo o jugoslovanski odpravi v Pamir, ko so se za petdesetletnico oktobrske revolucije povzpeli na 7130 m visoki Pik Lenina in sta Ekar in Mahkota opravilo prečenje od Pika Raz-delnaja do sedla Krilenko. In še za konec knjige nekaj vzponov iz 19CG. leta. Dolomiti s Petrom Ščetininom, steber Sit z Grudnom, z Juvanom grebene po vrhovih Rochefort. potem pa v sedlo pod Jorasses in za konec Sfingo s Petrom Ščetininom. Toda, preden opiše prvi vzpon prek Sfinginn-ga obraza, se vrne nazaj na vse poskuse, ki jih je v vseh teh letih opravil v te| steni z Nadjo, Šaro. Vidom Mesarlčem. Juvanom, Sazonovim in to leto še s Petrom Ščetininom končno po 11 urah plezanja po Sfingi na vrh na Plamenice, obarvane s plameni zadn]ega sonca, ko se je to ravnokar spuščalo za Montaž, v morje. Knjigo zaključuje poročilo o avtorjevih plezalnih (prvenstvenih in podobno) vzponih, dodani pa sta še dve tabeli, na kateri so prikazani klini in razni vozli, da bi si morebitni bralec lahko bolj nazorno predstavljal, kako je s plezalčevo železarljo. Kar se tiče tekočega in živega pisanja, to je treba takoj povedati, se vidi, da gre za profesionalnega pisca, novinarja In vrhunskega plezalca, torej za vsestransko kvalificiranega avtorja, ki mu je uspelo napisati mogoče najbol|še tovrstno avtobiografsko plezalsko kroniko, kar jih sploh imamo.
Če zapišem kaj o vzponih ki jih knjiga popisuje, potem lahko mirne duše rečem, da gre za alpinista, ki stoji v vrhu plezalske elite 3vojega časa. ne samo pri nas, ampak tudi v tujini. Treba je seveda pomisliti na dejstvo, da so bili v tem ča3u splezali tudi že nekatere smeri, ki nedvomno prekašajo težavnosti Sfinge (pomislimo samo na smeri v Yosemitih, toda pri tem moramo tudi upoštevati, da ima plezalec pri nas le malo možnosti, da bi se ves posvetil alpinizmu, saj se ne more preživljati samo s
plezanjem po porah, kar je recimo možno v tujih gorstvih gorskim vodnikom (o čemer razmišlja tudi »vodnik« Ante Mahkota).
Poudariti je treba še eno novotarijo, ki jo lahko razberemo iz Mahkolovcga teksta. Gre namreč za povsem nov temeljni odnos du plezalskcga podjetja. Mahkota ne pleza več kot panteist, ki je našel svoj stik z vesoljno dušo v divjih in prepadnih gorah, tudi ni emotivno zatežen filozof, ki gore doživlja kot krutega sovražnika, ki ga je treba z nadčloveško voljo premagati; ni romantični filozof, ki bi trosil svojo modrost v zanosnem premagovanju grebenov In osvajanju velikih vrhov. Nič od tega ni. Svoje dejanje razume kot športno udejstvo-vanje, poleg Nadjc Fajdige in Durosovih zanosenjaških idej ga je v gore gnala tudi ambicija, ki se ji reče šampionstvo, to je biti prvi med prvimi. Kdo bo prvi, kdo bo najboljši, kdo bo preplezal najhujše? Odgovor, ki ga Je postavil Mahkota, je bil jasen: Mahkota. In kot nam pripovedujejo tisti, ki so ga v nekem času poznali bolj iz stene kot pa pri kozarcu, je bil takrat resnično najboljši on, najboljša pa Nadja Faj-diga. Toda, kar je bilo sprva športno tekmovanje med vrstniki (Dular, Schara. Ku-naver, Lcvstck in mogoče še kdo], se je po toliko in toliko prebranih straneh (po 94 prebranih straneh) spremenilo v nemi in skrivnostni izziv Sfinge, poslednjega problema Triglavske stene. Zdaj gre za to poslednjo skrivnost, ki ji notica na platnicah pripisuje tudi kar simbolen pomen, bogsigavedi od kod, za teh 200 metrov previsa, ki visijo tam nad Jugovo grapo. Vedno znova se vrača v njene ozke poči, pod Giljotino, pod strahotne previse, ki Jih povzema Sfingin nos, dokler po skoraj desetih letih poskušanja In naskakovanja končno ne uspe. Tako se na koncu knjige, po vseh veličastnih vzponih (športnih uspehih, ki jih Je Mahkota opravil, z vsemi tistimi, ki so omahnili v smrt, po dolgih samotnih urah na Kibu. itd.), izkaže, da jc vsebina tega športiranja po stenah ravno v tistem, kar se je predrlo —- če je to sploh možno — v tistih 11 urah leta 19RR. ko je preplezal Sfingin obraz. Da Je temu na nek način vseeno tako. še vedno čutimo po vseh teh letih (13), ki 30 pretekla od takrat, ko je to, o čemer piše knjigo, živelo.
Tako je s Sfingo pred nami plezalčeva avto-biografija, osvobojena vse romantične krame, ki slovenstvo bremeni še bolj kot Triglav, uspel in privlačen tekst, na tre nutke gola in brezobzirna sonda v tkivo plezalskcga dejanja, tudi kruta priča nekega ambicionizma, včasih polna cinizma, včasih pretirano podcenjujoča (ko govori o Nadji Fajdigi), vsekakor neobremenjena z eventualnim emocionalnim nabojem, toda tudi na določenih mestih napokana, da se zdi, da je nekje še ena plast, ki jc mogoče zaradi »privlačnosti, napetosti, za-
radi loku, bi rekel« zamolčana, prikrita. Tako da sc zdi. da tisto, kar zapiše avtor sam — »V vsaki zgodbi je junak. V pričujoči sem pač jaz.« — ni čisto ves Jaz avtorja, ampak, da vseeno gre za ravno tisto »romanslrano dokumentacijo«, v kateri nI zajeto neko polje, ki še čaka kakšnega bodočega pisatelja.
Iztok Osojnik
KNJIŽICA MALIH GRAFIK Z MOTIVI IZ BOHINJA
Prava poslastica za ljubitelje drobne grafike pa tudi za planince in turiste je miniaturno knjižica z naslovom »Bohinj«. Velika je 42 x 5G mm, v lesorezni tehniki prikazani motivi pa komaj 20 X 35 mm. Zbranih je 32 motivov, ki so povezani v to okusno opremljeno miniaturko, zavarovano s ščil-nim ovitkom, na katerem je v dveh barvah odtisnjen lesorez z delom Bohinjskega jezera in ccrkvijo Sv. Janeza. Posebno dragocenost knjižice je tudi v tem, da lesorezi niso odtisnjeni iz tiskarnlških kllše-jcv. ampak neposredno Iz grafičnih plošč. Zato knjižica »Bohinj« ni samo Izredno posrečena predstavitev planinskega konca Slovenije, ampak ima tudi posebno grafično vrednost.
Avtor in založnik miniaturne knjižice je Kä-roly Andruskö Iz Sente. Pri nas in v tujini znani grafik samouk je bil že velikokrat v Sloveniji, ki jo je upodubil na mnogih lesorezih in linorezih. Pred leti jc pripravil tudi miniaturno knjižico »Slovenija«. Posebej jc K. Andruskö velik prijatelj naših gora, kamor je nekoč veliko zahajal. Zato je bil vesel tretjo nagrade ob razpisu grafik na temo »750 let Kamnika«, o katerih je Planinski Vestnik že poročal v januarski številki letos. Za nagrado je prejel večdnevno brezplačno bivanje na Veliki planini. Ljubezen do gora veje tudi iz majhnih lesorezov z motivi iz Bohinja in okolice. Če pomislimo, da jc treba v lesorez velikosti okrog 3 cm zarezati veliko silno nežnih črt, potem si lahko predstavljamo, da je za izdelavo 32 lesorezov treba poleg znanja še nekaj več, predvsem veliko ljubezni do prikazanih motivov. Kar zamislimo si grafika, kako se sklanja nad povečevalnim steklom in z ostrimi noži zarezuje v trd les. Kar vidimo ya, kako pri tem delu obuja spomine na potovanja po Sloveniji, po Bohinju in Bohinjskih gorah
V	miniaturni knjižici »Bohinj« se srečamo s pogledi na Bohinjsko jezero, vidimo hotel in brunarico na Voglu, slap Savico, Sv. Janez ob jezeru s štirimi srčnimi možmi. K. Andruskö |e v kn|lžicl prikazal vrsto zanimivih stavb: značilne hiše v Ribčevem Lazu, v Ukancu, v Stari Fužini. Ni pozabil na Cojzovo hišo v Stari Fužini ali hišo, v kateri jc Muzej NOB v Bohinjski Bistrici.
V	knjižici srečamo Hudičev most, pogled na Triglav in vrsto drugih gora. celo planika In encijan sta notri.
Čeprav Je večina malih knjižic (naklada je 500 izvodov) namenjena udeležencem mednarodnega eksllbris kongresa v Linzu, upamo, da bo knjižica prišla v roke tudi planincem in drugim obiskovalcem Bohinja, ki bl tako odnesli Iz tega lepega dela Julijskih Alp resnično svojevrsten spomin. Ob Andruskovih prikazih Bohinja in oko-
lice kar čutimo šumenje Savice, nežno valovanje Bohinjskega jezera, nad katerim se sklanja drevo z brega. Ob teh drobnih sličicah se spomnimo neštetih prijetnih spominov in si kar zaželimo v Bohinj. Takšne dragocene drobne spominke hI si želeli še z drugih delov naše domovine.
dr. Rajko Pavlovec
VARSTVO NARAVE
OZNAČEVANJE ZAVAROVANE NARAVNE DEDIŠČINE
Z zavarovanjem družba ohranja naravne znamenitosti, vendar pri tem ne smemo pozabili tudi vzgojno-izobraževalne in turi-stično-rekreacijske funkcije naravnega spomenika. V ta namen morajo biti zavarovane površine in objekti naravne dediščine na primeren način označeni. Obiskovalcu morajo te oznake nuditi vsaj osnovne podatke o naravni znamenitosti, hkrati pa ne smejo z videzom ali neprimerno lokacijo zmanjševati vrednosti spomenika. Na Zavodu SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine so izdelali enotno metodologijo označevanja naravne dediščine, po kateri oddelek za varstvo narave
pripravi fotografsko predlogo označevalnih tabel v naravni velikosti. Tako sta zagotovljeni enotnost In primernost označevanja. Fotografske predloge v tovarni Lesonit Ilirska Bistrica vlivajo v trpežne mela-nitne plošče. Prav tako sla predvideni tudi enotna oblika nosilcev in način postavljanja.
Za vzorčni primer je tako označena naravoslovna in gozdna učna pot v krajinskem parku Rakov Škocjan, kjer so spomladi letos, v sodelovanju z GG Postojna, obnovili opozorilne in pojasnjevalne table. V načrtu je oprema alpinuma Juliana in Divjega jezera, v skladu z zanimanjem uporabnikov pa seveda tudi drugih zavarovanih površin in naravnih znamenitosti.
Peter Skoberne
369
i AI
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA
KRAJINSKI PARK
RAKOV ŠKOCJAN
NARAVOSLOVNA IN GOZDNA UČNA POT
ZAVAROVAN Z ODLOČBO O ZAVAROVANJU OKOLICE RAKOVE KOTLINE"	URADNI LIST LRS. 27-171/49
ZAVAROVANJE ŠKOCJANSKIH JAM
Škocjanske jame uvrščamo med najpomembnejšo naravno dediščino Slovenije, saj s svojo edinstveno sliko, mogočnimi udornimi dolinami, velikanskim podzemskim kanjonom reke Reke in značilno arhitekturo kraških vasic Škocjana, Betanje in Metavuna predstavlja znamenitost brez primere.
Vendar se zdi, kakor da ta naš izredni biser veliko bolj cenijo tujci, ki so nad Škocjanskimi jamami zelo navdušeni. Radi si |ih ogledajo tudi planinci, sa| drži tod mimo Slovenska planinska transverzala št. 1. 2e vrsto let jame životarijo, vsaj kar se tiče turističnega obiska, prav malo je bilo vloženega denarja za njihovo ureditev [komaj, da so dobile asfaltirano cesto in po do'gem času spet gostilno). Da bi bila mera še bolj polna, jih že kakšnih 15 let pesti hudo onesnažena Reka, voda, ki jih je nekoč ustvarila. Namesto, da bi jim dajala pravi čar, jih s svojim smradom in tem-norjavo penasto vodo samo zastruplja ... Krivec onesnaženja in tudi odganjanja tako lurislov kot možnih investitorjev je dobro znan: to je industrija v Ilirski Bistrici, ki ji, kljub neštetim peticijam in protestom, ne znamo (ali mogoče nočemo) stopiti na prste. Obljube in zatrditve, da |e onesnaženje že precej zman|šano, izpodbija kalna in smrdljiva voda.
Kar zadeva varovanje same znamenitosti pa je bilo storjeno nekaj novih pomembnejših korakov: sprejet je bil nov urbanistični načrt Škocjanskih jam. hkrati s smernicami o varovanju naravne in kulturne dediščine, v razpravi pa je občinski odlok o zavarovanju.*
Škocjanske jame naj bi odslej veljale za naravni in kulturni spomenik. V ožji, strožje varovani del spomenika, bo vključen ves podzemeljski svet, Velika in Mala dolina ter sklepni kanjon Reke od Malnov do vhoda v Mahorfiičevo Jamo. Hkrati bi imel spomenik tudi širšo varovano okolico, predvsem udorne doline Globoščak, Sokolsk, Lisično in Sapendol, območje naselij Beta nje. Škocjana in Metavuna ter soteske Reke od Famelj navzdol. Vasi v neposredni bližini jame bi morali čimprej oživiti, seveda tako. da bi ohranile vse značilnosti starih kraških naselij brez novih gradenj, ki bi pokvarile značilno sliko naravnega spomenika.
Nova turistična pot po jami bi potekala takole: s parkirišča v Matavunu do vhoda v Globoščaku bi uredili prevoz z manjšimi avtobusi, turisti bi hodili peš kot doslej po Tihih jamah, po soteski podzemske reke v Veliko dolino In nato naprej skozi Malo dolino in Mahorčičevo jamo mimo ponora Reke do Malnov, kjer bi jih spet čakal motoriziran prevoz do Škocjana. Pešpot bi bila dolga dva kilometra, kar ne bi bilo
" Predlog odloka |e bil sprejet no skupščini občine Sežana 23. 5. 1S8U.
več vzponov, ki so doslej turiste utrjevali. Hkrati bi lahko vključili v turistično ponudbo tudi Škocjan, ki je do zdaj po krivici ostajal ob strani. V pripravi je tudi predlog za vpis Škocjanskih jam v seznam svetovne dediščine pri UNESCU. Na ta način bo z razmeroma majhnimi investicijami, brez večjili posegov v naravo in kulturno krajino, lahko postal naš izjemni spomenik veliko privlačnejši za turiste in vse druge ljubitelje narave. Seveda, prosto po Ciccru. pa moramo na koncu spet pristaviti: »Ceterum censeo, Reka mora biti očiščena!«
Matjaž Puc
ALPINETUM NA TREBEVIČU NAD SARAJEVOM
Kar je Šmarna gora za Ljubljančane, Avala za Beograjčane, Marjan za Splitčane, Med-vednica za Zagrebčane, je 1629 m visok Trebevič za Sarajevčane. Zato ni čudno, da je priljubljena izletniška točka in da se je že pred drugo svetovno vojno rodilo ideja, da rastlinsko bogastvo približajo obiskovalcem in da jih z njim seznanijo. Ta zamisel se jc delno uresničila leta 1939, ko so na pobudo znanega botanika in kustosa v sarajevskem muzeju Karla Malya začeli delo v vrtu. Prišla je vo|na In po njej od vrta nI ostalo ničesar. Obnavljati so ga začeli že leta 1943. šele leta 1955 pa je alpinetum v resnici zaživel. Vrt obsega površino 1B ha in je sestavljen iz dveh ločenih delov: večji del leži tik pod vrhom Trebeviča. manjši del pa na Tabački ravni. V njem uspevajo najznačilnejše vrste s samega Trebeviča, njegove bližnje okolice pa tudi mnoge endemlčne in reliktne rastline, ki |!h po jugoslovanskih gorah ne manjka. Tako v njem lahko vidimo naše znanke Iz Julijcev. Kamniških Alp in Karavank, Istočasno pa manj znane rastline z Bjelašnice, Treskavice, Jahorine, Ozre-na, Prenja. Cvrsnice. Čabulje, Durmitorja, Prokletij. Šare...
Za potrebe nasadov, parkov in vrtov pa v alpinetumu v drevesnici vzgajajo sadike Pančičeve omorike, cemprina, grškega Javorja in mnogih drugih. Balkanski polotok je prava zakladnica tako imenovanih paleoendemitov — ostankov starih rastlinskih vrst, ki so bile v terciar-ju splošno razširjene po Evropi. Med ledenimi dobami pa so severno od verige Alp propadle, zaradi ugodnejših podnebnih jaz-mer pa so se lahko ohranile v južnih predelih Evrope, zlasti na Balkanu. Kako bogata je naša rastlinska odejo, nam pove že podatek, da uspeva v vsej Evropi okron 15 000 višjih rastlin, samo Jugoslavija jih ima okoli 7500, torej polovico. Delček te raznolikosti z gorskih predelov lahko vidimo prav v alpinetumu. Med najbolj zanimivimi Je nedvomno sestoj osemdesetietnih Pančičevih omorik (Picea omorlca). To reliktno smreko iz
terciarja je odkril v prejšnjem stoletju znani srbski botanik J Pančič na Tari. Vitka, ozko piramidasta omorika ima zelo majhen areal v srednjem toku Drine v okolici Višegrada, Foče, na lari in na Zvezdi.
Pred nekaj leti so posadili tudi moliko (Pinus pence), bor, ki je prav tako kot omorika terciarni relikt centralnega delo Balkanskega polotoka. Pri nas v Jugoslaviji uspeva na silikatni podlagi v Črni gori, Metohiji in Makedoniji, njen arcal pa se širi čez mejo še v Bolgarijo, Grčijo in Albanijo.
V alplnetumu lepo uspeva še en predstavnik iglavcev — munika (Pinus hcldreichii). Ta bor ima v mladosti gladko, belkasto skorjo, kasneje pa postane pepelnato sivo in razpoka. Raste po strmih in skalnatih pobočjih v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Spada med ends-mične vrste osrednjega In zahodnega Balkana ter južnega dela Apeninskega polotoka.
Hrvaška sibireja (Slhlrea croatica) je listo-padni grm, visok do enega metra, spada v družino rožnlc. Prav tako je tcrciarni relikt z maloštevilnimi nahajališči na sc vernem in južnem Velebitu ter na Čabulji in Čvrsnlci. Uspeva v subalpinskem pasu
v skalnih razpokah ali na grobih meliščih. Majhni, beli cvctovi, so združeni v deset centimetrov dolga socvetja. Naštejmo še nekaj vrst. ki v vrtu lepo uspevajo: ruševje, dlakavi in rjasti sleč, macesen, jereblka in jelka. Med zelnalimi rastlinami bo nedvomno pritegnila nošo pozornost bledo rumena albanska lilija (Ullum albenicutn), ki se od naše živo oranžne kranjske lilije loči po barvi cvetov, in prokletijska vulfenija {WnHenia rohlenae). Rod vulfenija je balkanski; omenimo pa koroško vulfenijo s krnišklh skal v Karnskih Alpah, ki so jo odkrili že veliko prej kot druge vrste tega rodu. Poleg mnogih drugih v alpinetumu najdemo še košutnik ali rumeni svišč, bosansko lilijo, grozdasti kamnokreč. bosansko peruniko, dinarski svišč. planiko. Kitaibe lov in kranjski jeglič, srebrno krvomočnico in avrikelj.
Vrt bomo zapustili bogatejši za nekaj izku šenj. Ob izhodu nas bo spominska plošča spomnila na ustanovitelja vrta. no Vojina Gligiča, ki |e skupaj z mnogimi sodelavci z veliko truda in z ljubeznijo presajal In gojil rastline, da bi jih čim več ljubiteljev narave spoznalo, vzljubilo in ne nazadnje tudi spoštovalo.
N Praprotnik
ALPINISTIČNE NOVICE
kancčendzenga 1980
V Nemčiji so prvič zvedeli za Kangčcndzen-go iz pionirskih del P. Bauerja (1929 in 1931) ter G. O. Dyhrenfurtha (1931). Ta čas je neka ekspedicija DAV premagala 8438 m visoki Yulung Kang (zahodni vrh) in s tem nadaljevala nemško tradicijo zanimanja za Kangčcndzengo. Pred Nemci so leta 1975 prišli na ta vrh Japonci. Z letošnjo majsko ekspcdicijo na Kang-čendzengo, osvojila naj bi glavni vrh (8598 m), bo postavljen nov mejnik v osvajanju tretje najvišje gore na svetu. Ekspedicijo jc pripravil »Nemški inštitut za raziskovanje v tujini«. Vzpon je predviden iz doline Yalung. Smer se bo razlikovala od poti, po kateri so šli prvi osvajalci te gore, Angleži (leta 195b) po tem, da bodo od tretjega tabora naprej ubrali povsem novo smer — direktno na vrh! Poleg čisto alpinističnih nalog bo posebna ekipa znanstvenikov no trimesečni poti opravila vrsto medicinsko-znan-stvenlh, farmakoloških in višinsko-psiho-loških testov. Med nalogo »Everest 197G«, to je bila jubilejna ckspedicija »Nemškega inštituta za raziskovanje v tujini«, se jc začela vrsta znanstvenih študij, ki jih
nameravajo zdaj na Kangčendzengi zaključiti.
Posebnosti ekspedicije na Kangčendzcngo: Na Kangčendzengo se bodo prvič povzpele tudi alplnistke.
—	V ckspediciji bodo trije zakonski pari, katerih obnašanje med potjo In vzponom bo predmet posebnega študija in analiz.
Med člani ekspedicije je tudi 64-letni planinec in kvalificirani smučarski tekač Michel Anderl (Bad Tölz). Izpolnila sc mu bo davna želja, da bi priplezal na več kakor 8000 m visoko goro.
—	Večji del ekspedicijo bo poskušal priti na vrh gore brez dihalnih aparatov. Tudi obe poljski planinki se hočeta vključiti v ta naporni poskus.
—	Ekspedicijo bosta spremljala dva snemalca. Posnela bosta film o ekspediciji v obliki dialoga o psihičnih problemih, ki jih povzroča taka himalajska ekspedicija. Oba profesorja, člana ekspedicije, bosta znanstveno sodelovala pri pisanju snemalne knjige za ta film.
—	Medicinsko-znonstvene in vlšlnsko-psi-hološkc študije bodo v vseh pogledih pozorne na nova zdravila, ki vplivajo na dovajanje kisika v možgane in 3 tem tudi na pojav ter stopnjo višinske bolezni. Učinke
teh zdravil na posameznih višinah bodo skrbno preverjali s posebnimi testi. — Poleg tega bodo vse udeležencc med potjo redno zdravstveno kontrolirali. S pomočjo kolesa-ergometra bodo snemali elektrukardiograme pod obremenltvlio na različnih višinah. Planincem bodo preiskovali kri z minifotometrom ter z minicentri-fugo, da bi ugotavljali število eritrocitov In vsebino hemoglobina (število rdečih krvnih telesc in odstotek krvnega barvila). S poskusi bo mogoče.ugotoviti, koliko jc akli-matizaclja posameznih planincev v danem trenutku že napredovala. Gre za ugotavlja nje nevarnosti, ki grozi planincem (predvsem pornrznitev), in za ukrepe, da bi v višinah nad 7000 m preprečili pitje velikih količin tekočino (do 5 litrov na dan).
F. L.
na lhotse — v dvoje
To pomlad ima »super mini ekspedicija«. ki jo sestavljata dva Francoza, namen, da se bo povzpela na Lhotse (8511 m) po čudoviti južni strani. Vod|a ekspedicije, zdrav nik in gorski vodnik Nicolas Jaeger, ki ga v alpinističnih krogih dobro poznajo po akciji, ki jo je imenoval »operacija preživeti« — 60 dni je sam prebil na višini 6700 m v Huascaranu — se namerava po-vzpeti po južni strani na Lhotse z George-som Bettembourgom. ki je tudi vodnik in Je bil že trikrat član himalajske odprave, z Yannlckom Segneurjem pa sc jc uspešno povzpel tudi na Broad Peak (8048 m). Kasneje se bo Nicolas Jaeger poskusil sam
povzpeti še na Everest po zahodnem grebenu po poti, ki jo |e pomladi 1979 odprla jugoslovanska odprava. Francoska alpinista načrtujeta za vsak vzpon približno 8 dni. Hodila bosta sama. brez pomoči ekipe iu višinskih nosačev; vzpenjala se bosta brez kisika. Zato pa bosta več kot mesec dni porabila za prilagajanje na višinske pogoje in za treninge In manjše vzpone ob vznožju obeh himalajskih velikanov. Spomnimo se. da so Lhotse osvojili prvič leta 1956 člani švicarske odprave, ki jo je vodil Albert Eggler. V istem času po so Francozi osvojili Everest drugič v zgodovini.
Od tedaj so Lhotse osvojili šc trikrat. Slc-na. ki jo želita preplezati francoska vod-nlnika, je .1200 m visoka in zahtevna. Lahko |o primerjamo z najlepšimi in najtežjimi stenami v Alpah, toda trikrat višja je in je visoka blizu 8500 m. Leta 1981 pa namerava dr. Nicolas Jaeger izvesti nov višinski preizkus Skupaj s še tremi člani skupine, med njimi je tudi zdravnik in je opremljen z materialom za preučevanje reakcij v nenavadnih pogojih, želi preživeti mesec dni na višini 7300 m. Ta 33-letni zdravnik-alpinist — je prepričan. da je zmožnost prilagajanja človeškega organizma neslulena. Prepričan jc. da dovolj močna motiviranost, dobra organizacija in pogosto bivanje v velikih višinah omogočajo prekoračiti meje vzdržljivosti, ki štejejo danes še za nepremagljive.
B. B.
RAZGLED PO SVETU
še o zimski olimpiadi
Zimske olimpijske igre leta 1984 oziroma 1988 Je treba organizirati tam, kjer bi bilo treba za športne naprave žrtvovali nHjmanj terenov, namenjenih sprostitvi človeka.
Nemško planinsko društvo, katerega glavna naloga je varovanje gorskega sveta, ocenjuje olimpijske Igre kot pomembno šporlno in gospodarsko pobudo za državo gostiteljico. Nikakor pa olimpijske Igre ne smejo biti izgovor, da bi dragocene naravne parke iu rekreacijska središča uničili s tehničnimi napravami. Posegi v cone, ki so določene za rckreacijo, so v skladu z načrti o Alpah bavarske deželne vlade najstrožje prepovedani. Iz teh razlogov je Oberstdoi f preklical svojo ponudbo oziroma kandidaturo za organizacijo iger, še vedno pa veljajo ponudbe Allgäua. pokrajine Berchtesgaden in Gar-
misch-Partenkirchena. Nemško planinsko društvo podpira kandidaturo Garmisch-Par-tenkirchena. Nemško planinsko društvo podpira kandidaturo Garmisch-Parten-kirchena, kajti na tem področju so že zgrajene vse potrebne naprave, medtem ko hi jih morali v vseh drugih krajih večinoma graditi na novo in seveda na račun že sicer skromno odmerjenih krajev za rekreacijo. Takšno stališča DAV ima svojo osnovo tudi v gospodarskih interesih krajevnega prebivalstva. Gre mu za zdrav razvoj tujskega prometa ter za možnosti lokalnega rekreiranja prebivalcev v bavarskih mestih. Z veliko skrbjo in žalostjo že zdaj ugotavljajo in opozarjajo, da so že zdaj v mnogih občinah, ki se ukvarjajo s tujskim prometom, proste površine zdrknile pod polovico celotnega ozemlja občine. Nove žičnice, ccslo in parkirni prostori, prostori za tisoče novinarjev, spremljevalcev, trenerjev in 372
funkcionarjev, vse lo bi icrjalo velikanski davek v že sicer pomanjkljivem rekreacijskem prostoru, če bi olimpijske igre organizirali kje drugje na Bavarskem, ne pa tam, kjer te naprave v bistvu že imajo.
F. L.
KITAJSKE POTI NA HIMALAJSKE VRHOVE ODPRTE
Po poročilu pekinškega Obzornika z drie 26. novembra 1979, bodo kitajske oblasti v letošnjem letu omogočile tujim gorni kom dostop na osem različnih vrhov. Med njimi so posebej našteti Mount Everest Shisha Pangma (8012 m), Muztagata (754S m) in Kongur (7719 m). Devetčlanska odprava nemškega alpinističnega združenja se bo tako skušala letos kot prva tuja skupina povzpeti na Shisho Pangmo.
M. A
POSEBEN REŽIM ZA VISOKOGORSKE ODPRAVE V ČILU
Kot poroča letošnja druga številka revije »Deutscher Alpenverein«, potrebujejo visokogorske odprave na čilska mejna področja, po sporočilu čilskega zunanjega ministrstva. za svojo pot posebna dovol|enja. Prošnjo za vsako odpravo je treba poslati najmanj 90 dni pred njenim odhodom najbližjemu čilskemu poslaništvu ali konzul-latu. Prošnja mora obsegati imena in priimke vseh udeležencev odprave, naslov društva ali skupine, ki se poteguje za dovoljenje, nadalje poklic, starost, državno pripadnost, število potnega lista, kraj bivanja in dejavnost, ki jo bo vsak udelcženec opravljal v času, ko bo odprava trajala. Navesti je treba tudi imena področij in krajev, ki jih odprava namerava obiskati, smer potovanja in njegovo trajanje ter uvozno deklaracijo za opremo in za znanstvene instrumente.
M. A.
NOVOSTI ZA PLEZALCE
Z novo generacijo plezalskih čevljev, to so čevlji z gladkimi podplati, ki zelo povečujejo trenje, so se prijavili v gnrah docela novi problemi in nevarnosti. Ža dostop do smeri in sestop z gore bi bilo treba tako poslej uporabljati drugi par čevljev, ki bi ga bilo treba vlačiti s seboj skozi vso steno. Toda tudi v prenekateri skalni sleni srečamo zaplate snega ali travnato rušo. oboje pa |e zelo težko premagati z novimi čevlji Te težave sc spremenijo v pravcato nevarnost ob nepričakovanih spremembah vremena, ki jih tudi v Evropi ne moremo prištevati med redkosti. Mokro skalo ali cclo rušo pa je mogoče z gladkimi podplati premagati le s skrajnim tveganjem. Na drugi strani prinašajo novi lahki in prilagodljivi plezalski čevlji tudi velike prednosti — plezati |e mogoče z veliko manj napora in zaradi boljšega slika s skalo tudi varneje.
Da bi navedene nevarnosti izločili in hkrati ponudili prednosti novega plczalskega čevlja, je podjetje Hanwag izdelalo čevlje, ki se imenujejo Hanwag »Crack Safety«. Izredne lastnosti dosegajo ti novi čevlji s posebno oblikovanim vihramskim podplatom. ki dosega enake vrednosti glede trenja kot dosedanji gladki podplati, vendar pa izključujejo vse dosedanje pomanjkljivosti. Hkrati je mogoče podplate, ko se izrabijo, zamenjati. Tako je mogoče s čevlji »Crack Safety- opraviti vzpon in sestop tudi pri vremenskih spremembah v mokri skali, kot je možno doseči razmeroma trdno stopinjo tudi na mokri travni ruši. Čevelj tehta 550 gramov, izdelan pa je iz velurjevega usnja in ščiti gležnje, ima pa seveda tudi najsodobneje oblikovano ležišče za spodnji del noge. Njegova edina pomanjkljivost jc v tem, da profiliranega podplata ni mogoče tako zlahka očistiti kot pri modelih z gladkim podplatom. Siccr pa so tudi v tej smeri že izdelali vmesno stopnja čevlja z gladkimi podplati In s profillrano peto.
M. A.
Pismo, ki ga je ob smrti našega maršala Tila posIhI Planinski zvezi Slovenije dr. h. Stewart Kimbal, predsednik »SIERRA CLUB« iz San Francisca. Ta zastopa eno največjih planinsko popotniških organizacij v ZDA s 150 000 člani. Od leta 1970 so vsako drugo leto v jugoslovanskih gorah:
6. mal isan
Izvedeli smo za novico o smrti vašega velikega voditelja Tita In z vami vred žalujemo ob tej izgubi. Četudi smo jo pri-
čakovali In bili nanjo pripravljeni, nas ta dogodek navdaja z veliko žalostjo. Vzljubil sem Jugoslovane kot svoj lasten nurod in verujem, da Vas po pripravah in vodstvu Tila čaka veliko bodočnost in da boste skupno delali zanjo. Pošiljam vam vsem skupaj lepe pozdrave in vas prosim, da sporočite vsem, ki jih poznam v Ljubljani, moje najboljše želje.
Stewart Kimball
'RENDEZ VOUS HAUTES MONTAGNFS'
Kako deluje in kaj načrtuje to združenje al pinist k
Znana alpinistka Felicitas von Reznicck piše v letošnji majski številki revije »Der Bergsteiger-, da zastopnice nežnejšega spola razpravljajo o enakih temah, tudi če so alpinistke. Poglejmo torej kaj, kdaj in kako načrtujejo svoje nadaljnje podvige. Poljakinji Krystyna Palmowska in Anna Czerwinska se bosta udeležili Herrligkof-ferjeve odprave na Kangčendzongo. Vodja te odprave spioh rad pomaga tistim alpinistkam, ki zaradi deviznih ali tehničnih težav ne morejo tako zlahka sodelovati na dragih odpravah.
V letošnji jeseni pripravlja Vera Komarko-va. ki se je leta 1978, skupaj z Ireno B. Miller, povzpela na Annspurno, poskus vzpona na Dhaulagiri samo z ženskami. Sodelovala bo tudi znana Švicarka Heidi Lüdi, ki je lani zmogla zelo težavno smer na Mount McKinley.
Wanda Rutklewlcz, prva neazijka na Mount Everestu [197B), se z žensko skupino odpravlja v Karakorum. Njen cilj je K-2 brez moških, le s skromnim številom nosačev — ki so tudi pri Komarkovi načrtovani samo do baznega taborišča — in brez kisika.
Wanda seveda ni tako fanatična, da bi se takšnega podviga lotila brez vsake varnostne rezerve. Pri tem se drži mnenja
slovitega višinskega zdravnika dr. Griffitha Pugha, ki sodi. da je več kot neprevidno, če bi se odpovedali majhni zalogi kisika za primer najhujše potrebe. To mnenje je seveda v nasprotju z Reinholdom Mes-snerjem, ki bi uporabo kisika najra|e kar prepovedal. On sam ima pač srečo, kajti, če je njegov tovariš Habeler zapisal resnico, tedaj so se tudi pri Messnerju po gotovo občudovanja vrednem podvigu kazala znamenja odpovedovanja, ki so na srečo ostala brez posledic pri obeh alpinistih — ne pa tudi pri enem izmed šerp. ln tako smo pri bistvu vroče razprave: osemtisočuki brez kisika. Kaj pravijo k temu članice mednarodnega »Rendez-vous Hautes Montagnes?« Kdor zmore, ta naj to počne! Toda izsiliti tega gotovo ni mogoče. če želimo preprečiti najhujše. Zato so alpinistke proti. Zf> Izraz -by fair means- — s poštenimi sredstvi — ni sam po sebi pošten. Ce se hoče kdo dosledno držati tega gesla v Himalaji, bi pač ne smel uporabljati niti letala, marveč bi jo moral primahati iz Evrope kar peš! In še nekaj je v središču razprave med alpi-nistkami. V gore hodimo, pravijo same. ker nas to veseli, nc pa zato, ker bi hotele postavljati kakršnekoli rekorde. Gore niso zato tu, da bi o nas govorili, prav tako pa bi jih ne smeli imeti zgolj za plezalsko ogrodje.
M. A.
NA KRATKO..
SKROMNA ŽELJA
Kako bi bilo, če b! naša televizija izkoristila priložnost In bi predstavila našim gledalcem tudi nekatere najbolj znane, ali pa manj znane pa dobro označene planinske poti, ki vodijo po naši domovini, mimo spominov iz naše revolucije, skozi parke in rezervate ...
Planinci ugotavljajo: Naša televizija je premalo pozorna na teme. ki zadevajo naše planinsko delovanje, čeprav je to ena izmed najmočnejših množičnih organizacij pri nas ... (S tiskovne konfercncc ob X. planinskem taboru ljubljanskih planinskih društev, dne 15. 5. 1980.)
LJUBLJANSKA MLADINSKA POT — OBNOVLJENA
LMP, kot s kratico rečemo tej poti, je zdaj spet na voljo ljubiteljem narave v okolici Ljubljane. Manjka edino še viseči most čez Iščico. Pot imata na skrbi PD Ljudska pravica in PD Delo.
PD POLZELA
Ob 27. aprilu, prazniku OF, 1. maju in ob 35-letnici osvoboditve so na skupni seji krajevne konference SZDL in skupščine krajevne skupnosti Polzela prejeli bronasta odličja. značke OF, planinci delavci, člani PD Polzela: Ernest Jelen, Jože Pur in Božo Jordan.
TABORI LJUBLJANSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV
Postali so že tradicionalni, saj letos beležimo že X. Prvi je bil na Jančah. potem na Planini, ki ga je organiziralo PD Vrhnika, na Slavkovem domu — PD Medvode. Mengeška koča v organizaciji PD Mengeš in PD Železničar, PD Obrtnik je imel na skrbi organizacijo na Govejku, PD Vevče na Klic!ju, PD Rašica na Rašici, Logatčani na Kališu, Ljubljana-matica pa letos v Kamniški Bistrici.
Kova prizidka koče »Razor«
PSH — BILTEN »VIJESTI«
V četrti številki objavljajo: O poteku akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki so jo zaključili konec Junija. O težavah oskrbovanja planinskega doma Miroslav Hirtz. Poročajo o seminarju za zaščito narave, ki ga je organizirala Planinska zveza Hrvatske. Govore o posvetovanju o zagorski planinski poti. o skupščini planinskega odbora Slavonije. o skupščini alpinistov v Paklenici, ki predstavlja eno največjih alpinističnih manifestacij pri nas. Potem še o Zboru vodičev PSH, o mednarodnem tečaju za vodiče, o srečanju z danskimi planinci in o novem planinskem listu Bilogorski planinar, ki jc naslednik dosedanjega »Planinam«. Izdaja ga Planinsko društvo »Bilo« iz Koprivnico.
I'D TOLMIN
PD Tolmin je letos prejelo »priznanje OF« in sicer za prizadevno delo na področju planinstva. Podelila mu ga je Občinska Konferenca SZDL Tolmin ob letošnjem 375 27. aprilu.
NOVE KNJIGE. 1. četrtletje 1980
Rossi: Alta via delle Dolomiti. Jaroslav Janku: Cesky räj, Carinlhia II. 1979, PS BiH: IzveštaJ o planinarskom partlzanskom pohodu »Bratstvo i jedinstvo 79« Blhač— 2abljak, Slovenski etnograf, 1. XXX. 1977, Vi Nach: Das Werden einer Stadt. 1971, 110 Jahre Alpenverein Villach.
Seznam: M. Kurnik
PD BOHOR. SENOVO
To društvo je zelo marljivo. To kaže tudi dejstvo, da so na zadnjem občnem zboru podelili svojim članom pet pohval društva, eno priznanje društva, dva mentorska znaka, sedem bronastih častnih znakov PZS, tri srebrne častne znake PZS, devet zlatih častnih znakov PZS.
PD TOMOS, KOPER
Tovarniško glasilo Tomos, Koper posveča veliko pozornost planinski dejavnosti njihovega društva. Mekaj naslovov iz leta 1979; Na Kojnlk. Od motela v Rižani čez
Podpeč, Naši planinci, za Tomosovih 25 Int. Mladi Smarčani v I'D. Naša pot na Triglav; pasebna rubrika: Planinske vesti, v kateri je objavljena pravljica o Zlatorogu in rezultati akcije Kredarica.
REGISTER EVROPSKIH REK:
Šesta letošnja številka Alpinismusa prinaša tudi Register evropskih rek, ki so primerne za kajaški šport. Med njimi Je tudi 12 jugoslovanskih! Slovenske reke zastopajo ISONZO! (vsekakor Soča), KORKA (najbrž Kokra, ker druge reke pri nas s podobnim imenom nil). RACA (Bača) in IDRICA (Idrijca) . .. Kako težko je pravilno napisati imena znanih rek.
I'D PTT LJUBLJANA:
28. zbor PTT planincev je minil tudi v znamenju tekmovanj. V orientaciji je med moškimi ekipami zmagala ekipa PD PTT Beograd II, Ljubljana I je bila sedma, Maribor osmi, Ljubljana II deveta. Med ženskimi ekipami je zmagalo PD PTT Sljeme Zagreb, ekipa Ljubljana II je bila tretja. LJubljana I pa peta.
Tekmovali so tudi v streljanju z zračno puško. V tem tekmovanju je bila ekipno prva »Lička« PD PTT iz Reke. Ljubljana je bila druga, Maribor tretji in Celje šesto. V strelskem tekmovanju je bila med 30. posameznicami Andreja Zabukovec iz Ljubljane prva, Eva Brdnik iz Maribora tretia; med 48. posamezniki so bili Branko Kic drugi, Franc Šamperl šesti in Roman Paj-sar deveti, vsi iz Ljubljane
ZTKO SLOVENIJE — OBVESTILA, MAJ 1980:
Majska izredna številka prinaša celoten ponatis govora Marjana Lenarčiča, predsednika ZTKOS, ki ga je imel na žalnem zboru v spomin preminulega predsednika SFRJ, maršala Josipa Broza Tita.
Novice zbral M. K.
PRISPELE REVIJE V CENTRALNO PLANINSKO KNJIŽNICO. 1. četrtletje 19R0
Die Alpen, Zürich, 1, 2 1980
Alpinismo gorlziano 1 1980
Alpinismus, München 1, 2, 3 1980
Alpinistični razgledi. KA PZS št. 3 jan. 1980
Bergflits, Den Haag št. 1, 2 1980
Der Bergsteiger, München Salzburg št.
1/1980
Eho. Sofia št. 1. 2, 3, 4 1980 lamesäk, Bratislava, št. 1, 2/1980 Krasy Slovenska, Bratislava, št. 1, 2 1980 Latu ja polku, Helsinki, št. 1/1980
Lovec. Ljubljana, št. 1, 2, 3 1980 Naše planine, Zagreb, št. 1—2.1980 Natural History, New York, št. 1 1980 Der Naturfreund. Wien, št. 1. 2 1980 Nos montagnes. Zurich, št. 573Jan. 1980 Obramba in zaščita. Beograd, št. 1 19«0 Obzornik. Ljubljana, št. 2, 3 1980 Osa. Zagreb, mladinska sekcija PD železničar, šl. 3, 4 1980
Proteus. Ljubljana, št. 5 jan., 6 febr. 1980
Ribič, LJubljana, št. 1. 2 1980
Rodna gruda Ljuhljanu, št. 1. 2, 3 1980
Suunistaja, Helsinki, št. 1 1980
ŠŠD, bilten rep. centra za šolska društva
I jubljana, št. 2. 3 1980
Tabor, Ljubljana, št. 1, 2, 3 1980
Der Tourist, Wien, št. 1, 2 1980
Der Tourist. Dresden št. 1, 2 1980
lurista na cestu. Praha, št. 1, 2 1980
spd triglav:
Iz letošnjega delovnega programa — 24. julija izlet na Triglav, v avgustu nameravajo opraviti turo na Aroso-Weissharn, v septembru bodo organizirali skupni piknik SPD Triglav in SI' Planika. Prav tako bodo v septembru organizirali izlet v Atzmeiiig — Wald. Podčrtano: Aktivno in tvorno sodelovanje s SP Planika iz Winterthura.
ZA PLANINSKI VESTNIK SO PRISPEVALI:
1. dr. Miha Potočnik. Ljubljana — namesto venca za pok.
J. Avčin	1000 din
2.	prof. Tine Orel. Ljubljana — namesto venca za pok.		
	J. Avčin	1000	din
3	Vlasto Kopač, Ljubljana — namesto venca za pok.		
	J. Avčin	1000	din
4.	Miran Mihelič in Olga. Bovec — namesto venca za pok.		
	J. Avčin	1000	din
5.	Miroslav Zolnir, Velenje — namesto venca za pok.		
	J. šišernik	500	din
	— prispevek ob 100-letnici		
	prvega pristopa na		din
	Škrlatico	1000	
6.	Janez Duhovnik, Medvode	1000	din
7.	dr. France Avčin, Ljubljana	400	din
8.	Andreja Člhron, Prevalje	100	din
9.	ing. Dušan Krapež, LJubljana	100	din
10. Ferdo Schweizer. Ljubljana		30 0	din
		7400 din	
Vsem se iskreno zahvaljujemo. Uredništvo.

rQj

aO -A?


o6 ^


/ O9 fTo^
A*

SGP
SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA
dejavnost podjet|a:
■	nizke In visoke gradnje h avtoceste
■	mostovi a predori
■	letališča
■	stroji in oprema za kamnolomB in gramoznice
■	projekti
in inženiring za vso dejavnost
Vse informacije dobte brezobvezno v SGP »SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA" Ljubljana, Titova 38
tehnična komerciala — telefon (061) 316 967
rW^
OD TRIGLAVA DO EVERESTA V PLANINSKIH ČEVLJIH
alpina*