Kupujte
XQJNEBONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni

EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEi
The Oldest	KJ^CTORY
Slovene Daily	
in Ohio	OS JTin?
	
Best Advertising	»TAMPS
Medium	iCSffiii
%UME
XXVI.—LETO XXVI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), APRIL 19, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 90
B SENATORJEV NASPROTUJE POLICIJSKI KONTROLI EVROPE
^^cina senatorjev je mnenja, da je treba še počakati z odločno izjavo o tej važni zadevi.
("OČAKATI JE TREBA RAZVOJA POVOJNIH RAZMER
D^^SHINGTON, 18. aprila —^
; .le nastopilo 32 senator-. P''oti nameri, da bi se Zedi-
® države ob tem času izre-®°^elovanje v mednarod-°icijski sili, da se ohrani
kle
svetov:
%
mir.
senatorjev za sodelovanje
je dvajset senatorjev, to ižfeitu	senata, pa se je
Ov Sodelovanje.
iijtoj,^ trideset nadaljnih se-fekln^^^ še ni odločilo ter ni P'la	"ne." Ta sku-
jev_ ^^daljnih osem senator-jih ni moglo doseči, Veij) jih vprašalo po njiho-tilj i	bo vsekakor odlo-
važno vprašanje.
^»zprav
Mu
®®^a-torjev, ki so proti %	je izjavilo,
o tejjj P%i:^vljeni, razpravljati ko. yprasanju, toda pozneje,
°° to ^cirati
k'a naj se odloži
k
Sei
vprašanje moglo pa že sedaj.
senatorja Burtona
burton, republikanec «e iHo^® ^hio, je izjavil: "Mi laro(jo pridružiti ostalim '"to	žele ohraniti mir,
^es	brez ovinkov že
Jasno povedati."
senatorja Van Nuysa
ya,ti Nuys, demokrat jiora g član senatnega od-iivij. ^ Zunanje zadeve, je iz-io ^ .
^kaf men ju moramo ^ fazjvl' vidimo, kakšne bo-%i	končanju vojne.
^ odiJ- proti temu, da bi
ocno
izrekli za ali proti."
Kave Na. vidiku
^	aprila. —
^ ^ administracijo cen bo v bližnji bodoč-
\ .^ord:
2a
na razpolago več
-ue °8ebo, toda začasno o-^ Pet t pri, enem funtu 23 ^ ®<3nov. To bo znamka , Wefo	knjižici št. 1,
Od Or "^ožno kupiti funt ' aprila do 30, maja.
grob
t' dni Poppldne je po tc-.^^.i a j oči bolezni za-trudne oči splošno JWng _ Pionir newburske na-Anov	Smerdel, p. d.
let, n v visoki starosti >' far	bil iz vasi Kle-
„^„®'^vina na Notranj-
NE BO ŠE "TAJEKJEV"
WASHINGTON, 17. aprila — Urad za vojne informacije je prišel do zaključka,: da ameriš^ ki avtomobilisti
vati novih tajerjevTk urnetnega kavčuka pred drugo polovico leta 1944, pa še takrat ni gotovo.
Pobijalec japonskih letalcev
Rusi so odbili sedem nemških protinapadov
STRAŠNI UDARCI ZAVEZNIŠKE LETALSKE SILE PO OSIŠČU
Ameriški bombniki napadli Bremen, Paler-
pobiu 6,2M TadZ:-imo in druga mesta. - 600 angleških bomb-
Poleg tega je bilo uniče- nikov bombardiralo Škodove
nih mnogo nemških letal.	.	^	'
tovarne na Ceskem.
Tekom treh dni so ruske če-
V letalu sedi seržant R. W. Greenwood, ki je sedaj na Gua-lialcanalu. LetcUiti gornjega Utala so sestrelili devdtnajst japonskih letal.
LEPO USPELA KOMEMORACIJA VELIKEGA PETKA JUGOSLAVIJE
Moskva je zgodaj danes zjutraj naznanila, da so ruske čete odbile včeraj na Kavkazu sedem nemških, protinapadov ter ubile 1,400 Nemcev, s čemer je doseglo število v treh dneh pobitih Nemcev 6,200.
Nemci so izvedli protinapade na neko strateško višino, ki so jo Rusi pred nekaj dnevi izpulili iz rok Nemcev.
V tednu, ki je bil končan v
ANGLEŽI SO IZGUBILI 55 BOMBNIKOV
LONDON, 17. aprila. — Tež-*-
ki ameriški bombniki, leteči j i brez spremstva bojnih letal, so: ^ danes z veliko silo bombardira-1 11 nemško Focke-Wulf tovarno;
letal v Bremenu ter sestrelili | medpotoma nad 50 sovražnih j letal, toda pri tem je bilo iz- j gubljenih tudi 16 težkih štiri-1
Dr
je prišel sem
NJ'^koder
^	bil član društva
i^Štva St. 63 KSKJ in sotf^* ^"^Gna. Poleg žalu-u''haf	Johanne, rojene
ijfi ^^Pušča sina Josipa, Lporočeno Strajnar, Vji, v^'^ijo, poročeno Mirtič
vnukinje.

®e bo vršil iz hiše ža-
3536 E, 101 St.,. pri •(
cerkev sv. Lovrenca
|0n ^	ai.,. pn
Ufj V sredo zjutraj ob
V ^lO'w	o v. iuUVl cfiLd
vj Vod^l ^»Ivary pokopališče, Ln	pogrebnega za-
AjT""'« L. Pertolia.
fahka ame-"	preostalim sorod-
' ^ izrekamo naše soža-
Ena najstarejši pionirk umrla
V	soboto večer ob 6.30 uri je umrla ena najstarejših, če ne najstarejša Slovenka — Anna Sajovic, kije bila vdova zadnjih 33 let. Pokoj niča je bila rojena Šetina, doma iz Žužemberka, kjer se je rodila 10. aprila leta 1848, ter je bila ob smrti stara 95 let. Stanovala je pri svojih dveh hčerah, ki ste bile dvojčke, stare 63 let ter stanujoče na 5357 Stanard Ave.
Hiša Sajovic v žužemberku je bila poznana pod imenom pri Ljubljančanu, ker so njih predniki prišli iz Ljubljane in tam kupili dom. Samo nekaj let so bili tam, ko so se naselili v Doljni Logatec pri Vrhniki, kjer so potem ostali vsa leta do odhoda v Ameriko.
V	družini je bilo rojenih sedem otrok, od katerih pa ste samo še dvojčki živi, Mrs. Josephine Hrovat, kateri je soprog Joseph umrl preteklega februarja, in Marija, ki je bila kot oskrbnica matere. S i n Frank je umrl pred šestimi leti. Vkljub častitljivi starosti, je bila pokojniča zelo vneta na staro domovino, in je o njej navdušeno govorila vsakomur.
Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St. v sredo zjuj traj ob 9. uri v cerkev sv. Vida ter nato na Calvary pokopališče.
Naj bo blagi pokoj niči ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje!
Otrok padel skozi okno
V	soboto je padla skozi okno tretjega nadstropja tri leta stara Loretta Mayenchein, stanujoča na 1800 E. 63rd St. O trok se nahaja v kritičnem stanju v bolnišnici, ker ji je najbr-že počila lobanja in dobila je tudi težke notranje poškodbe. O-trok se je igral na oknu apart-menta, kjer je stanoval, kjer je potisnil mrežo iz okna, nakar je padel na komeniti pločnik.
Na operaciji
Operaciji se je moral podvreči Mr. Frank Podboršek, iz Kewanee Ave. Nahaja se v University bolnišnici, soba št. 5009. Obiski še niso dovoljeni, želimo mu skorajšnje okrevanje!
Prekup trgovine
Od poznane Mrs. Perdan sta prevzela grocerijo in mesnico Mr. in Mrs. J. Wright. Postegla bosta svoje odjemalce vedno po najboljši moči. Mrs. Wright je hčerka poznane Mrs. Tekancic, ki je vodila trgovino na Chickasaw Ave.
Včerajšnja komemoracija druge obletnice napada brutalnega nacizma na Jugoslavijo, se je dostojno završila. Spored je zelo spretno in lepo vodil predsednik Pomožnega odbora št. 2, JPO—SS Mr. John Pollock, napreden slovensSi rodoljub in trgovec v Slovenskem narodnem domu, ki je tudi iz svojih sredstev žrtvoval za nabavo pro-gramnih listov.
Po predsednikovem nagovoru je zapela Mrs. Ivanuscheva a-meriško in slovensko himno, ki ju je občinstvo stoje poslušalo. Na klavirju jo je spremljala gdč. Kalanova.
Krasna je bila živa slika, ki so jo improvizirale Progresivne Slovenke; ginljiva recitacija nadarjene gdč Čebulove, je bila zanosna in v srce segajoča.
Baraga Glee klub (dekliški zbor) je prav lepo zapel nekaj lepih slovenskih pesmi, za kar
soboto, so ruski letalci uničili ^^otornih ameriških bombnikov. I
nik" Mr. John Grdina je pokazal na to nekaj čudovitih produktov svojih naglih rok in prstov, katerih gibi so naglejši od očesa. — Sestri Poje sta zapeli v lepem duetu. Marcelene Perko in Josephine Mišic pa sta zaigrali na havajsko kitaro ter spremljali godbo s petjem. Poleg omenjenih je nastopilo tudi j nekaj malih fantičev s petjem in harmoniko.
Pred zaključkom programa je nastopil g. Frank J. Lausche, clevelandski župan, ki je pojasnil navzočim v ginjivih besedah pomen prireditve i% pomen velikega dneva, k čigar komemo-raciji smo se zbrali. Njegove besede so segle vsem globoko v srce. Kakor vselej, tako je g. župan tudi snoči s svojim nastopom dokazal, da je kljub visokim častem in dostojanstvom, ki si jih je stekel s svojo marljivostjo, svojo poštenostjo in svojo zmožnostjo, še vedno o-
. . ,	. .	stal pravi in iskren sin svojega
le zel splosno priznanje. Ker jfe	r- - „	•
L	Z+.i.	G. županu se za njego-
ve vzvišene in ginljive besede
302 nemški letali, dočim so sami izgubili 103 letala. Tekom včerajšnjih bojev pa so uničili Rusi na Kavkazu 25 nemških letal, v bližini Ljeningrada pa osem.
Po ruskem bombardiranju nemških letališč je bilo uničenih 30 nadaljnih nemških letal.
Srditi spopadi se vrše tudi pred Smoljenskom, jugovzhodno od Ljeningrada pa je ruska artileiija razbila dva nemška topa in dva šesterocevna mož-narja.
Naši
fmtje-vojaki
Borhbardiranje škodovih tovarn j
I
Šest sto angleških bombnikov j pa je snoči napadk) velike Ško- Trije sinovi družine Mr. in dove tovarne orožja na Češkem < Mrs. Yerick, 730 E. 157 St., se ter veliki nemški industrijski; nahajajo v vojaški službi. Ru-mesti Mannheim in Ludwigs-; dolph je v New Yorku, Martin
bil to Veliki petek slovenskega naroda, bi bil ples teh mladenk lahko brez vsake škode izostal, zlasti se, ker to niso naši slovenski plesi — kar smo že cesto poudarjali — temveč "plesi, ki so prišli k Slovencem od onih trinogov, ki so povzročili naši domovini ono srahotno nesrečo, katere obletnico smo včeraj obhajali. Ker pa je bil namen vsekakor plemenit, zato prehajamo za zdaj preko tega.
Slovenski kvartet: Samsa, brata Bradač in Lube je krasno in z zanosom zapel "Slove-
Dne 3. maja bo registracija za odmerke žganja
Racioniranje žganja se -bo pričelo najbrže meseca junija. — Koliko ga bo dobila oseba, ni še znano.
haven v Porenju, pri čemer je bilo izgubljenih 55 angleških bombnikov.
Kar se tiče ameriških letalskih izgub, je ta največja; prej največja izguba ameriških bombnikov je znašala sedem letal.
Ruski bonibnild nad Vzhodno Prusijo
v Ypsilanti, Mich., Louis pa v Ft. Leonard Wood, Mo.
želimo jim srečen povratek!
Nova postaja Rdečega križa
Ameriški Rdeči križ bo danes popoldne ob dveh oficijelno odprl novo postajo za oddajanje I krvi, in sicer na 1227 Prospect
Medtem pa so tudi ruski ^ P^^taji bo 16 po
bombniki napadli mest^L Gdansk. ^ ^^elj mesto devetih, kolikor jih
Koenigsberg in Tilsit v Vzhod ni Prusiji, katera so bombardi rali snoči dve uri.
To je bil prvi napad ameriš
je bilo v starih prostorth na 3111 Prospect Ave. Novi prostori bodo odprti od ponedeljka do sobote. V starih prostorih
kih bombnikov na Bremen. Po-	^aro-
leg tega so ameriški bombniki j
na tem mestu v imenu navzočih javno zahvaljujemo.
Po županovem govoru je predsednik g. Pollock zaključil to krasno komemoracijo druge obletnice Velikega petka Jugoslavije.
Naše podmornice pogreznile pet japonskih ladij
nec, Srb, Hrvat" In še dvoje	nadaljm ladj, pa so
pesmi, za kar je žel zasluženo priznanje. Zbor "Zarja" je dal na oder duet in kvartet; na klavirju je spremljal Mr. Poljšak; zelo sta ugajali zlasti pevki v duetu.
tudi prizor, ki ga je podala Slo venska ženska zveza št. 25: Slo vo sina vojaka.
ameriške podmornice težko poškodovale. — Bombniki napadli Kisko.
včeraj bombardirali tudi Brest in Lorient v Franciji, kjer so velike baze nemških podmornic. Akcije letalstva na Sredozemlju
Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 18. aprila. — Danes je bilo uničenih nadaljnih 38 osiščnih letal in pogreznjenih ali poškodovanih nadaljnil\ šest ladij osišČa v Sredozemlju, kjer je osišče noč in dan pod napadi zaveznikov.
Zavezniške pehotne čete se pripravljajo za končen napad na gorske utrdbe Tunisa in Bi-zerte.
Napad na Palermo
Ameriške leteče trdnjave so zopet napadle mesto Palermo v Italiji, zadele v tamošnjem pri-
WASHINGTON, 17. aprila — Lep in ginljiv je bil i Mornariški department je danes
naznanil, da so ameriške podmornice pogreznile petero na-naljnih japonskih .ladij, dve na-daljni pa poškodovale.
Ladje, ki so bile pogreznjene.
Zatem sta imela pomembna
govora Mr. John Gornik, bivši.gQ bjie; ena velika oskrbovalna predsednik pomožnega odbora j dva srednje velika tovor-št. 2, in blagajnik istega odbo-1 parnika, velika' ladja za pora Mr. Okorn.	j laganje min in neka mala straž-Po odmoru se je nabralo; na l$,dja. Poškodovana pa sta nad $600 prostovoljnih darov. I bila neki rušilec in srednje ve-Posebne omeniBe Je vredna Uk transportni parnik.
Mrs. Jeanette Perdan-Cahill, ki je s svojim sijajno izšolanim glasom in ljubkim nastopom zapela troje pesmi. Na čast g. župana je zapela eno najljubkej-ših slovenskih pesmi "Metuljček", za kar jo je občinstvo
S temi ladjami je bilo pogreznjenih izza pričetka vojne z Japonsko vsega skupaj 148 japonskih ladij.
WASHINGTON, 17. aprila — Ameriški bombniki so v enem samem dnevu 13-krat napadli
nagradilo z burnim aplavzom.; Kisko, kjer hočejo napraviti Pevka je pripravila vsem velik | Japonci letališče za svoja leta-duševni užitek. Na klavirju jolla.
je vešče in čustveno spremljala Izza 1. marca so ameriški gdč. Irma Kalanova.	| bombniki napadli Kisko že 96-
Slovenski magij ali "čarov-1 krat.
V Columbusu je bilo v soboto naznanjeno, da se bo pričela v Clevelandu in drugod po državi Ohio dne 3. maja registracija za racioniranje žganja.
Pred registracijo, to je v ponedeljek, 26. aprila, se bo vsem prodajalnam žgar^ja določilo njih zone in kupci bodo lahko kupili žganje samo v prodajalnah svoje okolice, ko bodo predložili dokaze o svojem bivališču.
Racioniranje se bo pričelo v juniju, in sicer na podlagi nakupne knjižice, kjer ne bo kuponov ali preščipanih rekor-i stanišču štiri nadaljne ladje ter dov.	j sestrelile iz zraka 17 nemških
Pričakovati je, da bo vseh 33p®tal.
prodajaln v Cuyahoga okraju deset dni ali dva tedna pred pričetkom ' prodaje racionirane-ga žganja zaprlo svoja vrata.
Da-lt bo dovoljen posamezni osebi kvart ali pint žganja na mesec, to bo odvisno od števila registriranih oseb.
Za zdaj so določene sledeče LONDON, 15. aprila (UP) podrobnosti z ozirom na racij- Jugoslovanski partizani so po sko prociduro:	I hudih bojih zasedli kraj Brlog
Prošnje za racijske knjižice | v oblasti Otočac na hrvaškem se bodo dobile v prodajalnah j ozemlju, 80 milj jugozapadno žganja. -	jod Zagreba. Sovjetski informa-
Prosilci morajo te prošnje cijski urad v Londonu poroča, izpolniti ter jih po POŠTI po-1 da so ubili partizani ob tej pri-slati v prodajalno, kjer so do-1 liki najmanj 100 Italijanov in bili te formularje.	| jih ujeli 80; uplenili so 25 stroj-
Registrantje bodo šli potem nih pušk in 200.000 strelov mu-
Posnemanja vredno
Mr. Vinko Bonač, 1253 East 59th St., je pretekli teden daroval Rdečemu križu nekaj svoje krvi, in sicer jo to storil sedaj že petič. Mr. Bonač je iz znane in ugledne Bonačeve rodbine v Ljubljani, ki lastuje veliko kar-tonažno tovarno in moderno trgovino s papirjem in pisalnimi potrebščinami v Šelenburgovi u-lici.
Pasijon sv. Matevža
St. James' Festival zbor in First Unitarian cerkveni zbor bosta dala danes, 19. aprila ob osmih zvečer, na odru v Severance dvorani, Bachov oratorij "Pasijon sv. Matevže." Sodeloval bo clevelandski simfonični orkester. Vrata dvorane bodo odprta ob sedmih zvečer. Vstopnina prosta.
Jugoslovanski partizani z naskokom zavzeli dvoje mest
ob dnevu, ki bo pozneje naznanjen, v prodajalno svojih zon, kjer bodo podpisali svoja imena
ter kupili racijske knjižice, ki ^40 milj severno od Splita, so
bodo medtem zanje na razpola-
go
Ko se bo pričelo racioniranje,
Poročilo Jugoslovanskega informacijskega centra o junaških borbah jugoslovanskih partizanov.
Tukajšnja radio postaja Columbia Broadcasting System, je zabeležila poročilo angleške radio oddaje, da so jugoslovanski partizani z naskokom zavzeli nazaj več postojank blizu Konjic, važnega mesta, ki leži 28 milj jugozapadno od Sarajeva. Boji so besneli tam štiri dni ;— sovražne čete so bile sestavljene iz nemškega, italijanskega in ustaškega vojaštva. Radio Moskva poroča, da so nekatere skupine jugoslovanskih partizanov, katerim je pomagalo domače prebivalstvo, izsilile pred
nicije.
V kninskem okraju, ki se na haja v Dinarskih Alpah, komaj
partizani popohioma porazih in
uničili bataljon Italijanov; v
Veliki Tihonici, kraj, ki so ga j kratkim prehod preko reke Dri-bodo prodajalci v teh prodajal-' nanovo zavzeli, je poginilo v ne v centralni Jugoslaviji in da nah označili v vsaki knjižici da- divjih pouličnih bojih 160 nem- {so se zdaj razvili srditi boji na tum in toličino prodaje.	|ških vojakov.	I desnem bregu reke.
*5TRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
19. aprila, 19^
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO 6231 ST. CLAIR AVENUE - HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier to Cleveland and by Mall Out ot Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):
for One Year — (Za celo leto) ____________________________________________________ jg 50
Por Half Year — (Za pol leta)_______________________________3 50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) _____________________
............................. 2.00
By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)________
Por Half Year — (Za pol leta)________
for 3 Months — (Za 3 mesece)_________
naroda. In to nam prizadevajo ljudstva, ki so nekdaj po-1 užitku skupnih pašnikov in po- zgrajene iz lesa in zato niso višia cena plačana od katere-
dsrilcl SVfitU RdllinPr-lii in r^rkafl-io-io T^onfrt 4^* T 01» ' f^nVin^m ^nnan -ia irrt/liT	______i_- y______,	. '	J ir tC®
jgakoli drugega naroda v
^	v o	7 ^	r' j	v j/v djeiiu I46 icbd, in
aarila svetu bchiller-ja in Goethe-ja, Dante-ja in Leonar- ^dobnem. župan je vodil zboro-: vzdržale zoba časa.
do da Vinci-a. To delajo narodi, ki so zamenjali ideal su- i" držal kot znak svoje o- j Bogata tradicija cehov | b^u "za" svobodo "sveTa"; ako u-: rove sile za moralnost, harmonijo in večno lepoto. Ako	v rokah palico. Kadar soj	skupino pravnih sta- poštevamo razmerje, s celok#,,
narobe-vzgoja zavede celokupen narod po krivih potih v	zarezova g asove., pa tvorijo številni dokazi u-lnim prebivalstvom. A kljub i
1 •	I	»	_	^	na enem. ivOri%;ii nA11^	j	^ —	j liorC« '
,	..	:rin pa tvorijo stevum aoKazi u-,""" jjieuivaiistvuiu. ^ —j-
osamljenost, ne le gospodarsko, temveč tudi duševno in val glasove^^'S"^nf (SSem dejstvovanja cehov pri nas. Zna-'mu se še vedno naprej Wre. ^
moralno osamljenost, se nemoralnost dvigne in postane pa glasove proti. Ta, palica je	S^^tilne, na katerih i "Ni dvoma o tem, W
""1—	----- .	, . , , °	^	^ ^	^ •* ;So še danes ohranjene slike, ki Jugoslavija sta si zasiuzw^^^
______$7.50
---4.00
______2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countrlei: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
POi" One Year — (Za celo leto)_________
Por Half Year — (Za pol leta) ...............................................
. -..$8.00 ______ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, __Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
INSTITUT ZA VZGOJNO REKONSTRUKCIJO V CENTRALNI IN VZHODNI EVROPI
Clair
of
zakon. Posledica pa je propadanje celokupnega organiz-	bila roš ali rovaš. i . : ,.v r 7 v j
ma človeštva.	! simbolično prikazujejo naloge čudovanje nas vseh m
^ . , . ' ^	I Lipa s kmečkim; kamni pa je gostinstva. mesto v zgodovini in ^
Waj Dl nas institut, ki je obravnaval dolgo serijo	ohranjena v Prešernovem roj-. Največ ostankov cehovskega; narodov nove Evrope P"
vzgojnih problemov, ki so se danes pojavili ne le pred	stnem kraju v Vrbi. Pod lipo si- življenja pa se je ohranilo v gi"
posameznimi narodi, temveč pred celoto človeštva, ozna-	^er ni kamnite mize, pač pa ce- škof ji Loki. Tam je praznoval	Bennett Camp
nil vsemu svetu v imenu Amerike: dolžnost vsega člov^-	vrsta velikih kamnov, ki so ceh kovačev, ključavničarjev in
stva je, da obnovi znanstvene Institucije in vzgojo v onih i^-^Po^tavljeni po ^ati okrog liy kleparjev praznik svetega Eli- , _ , .
rlP7Pla>i Vi* or.	i.„v. - J	JI • P®- Zemljišče, na katerem stoji gija 25. junija. Čevljarji pa so Senator Clark je cm"/"
. I	....	^ ^ podlagi lipa, je občinsko. Še sedaj je praznovali sv. Krišpina 25. ok- i vega komiteja za zunanje
vzgoje in pre-VZgoje izruje iz sveta m prepreči zopetno ohranjenih osem takih kamni- tobra. Na te praznike so obrt-jšaje. Njegova izjava je " pojavo nacističnih in fašističnih doktrin, ki so najnevar- tih sedežev, drugih osem pa so niki slovesno odkrili cehovsko i nejše od vseh družbenih in duševnih bolezni.	j žal zazidali pred nekaj leti v skrinjo, pregledali stare listine
To bi morala biti temeljna misel demokratičnega saškem mlinu, ki stoji v bližini, svoboščin in volili novo upravo.
•fQvi'o	j Ta lipa g kmečkimi kamni je Manjkalo tudi ni dobre vinske
senate- ^ odno-.
Charterja.
UREDNIKOVA POŠTA
i najbrž še edini ohranjeni pri mer v Sloveniji.
Zopet ogenj na farmah
Madison, O. — Pretekli te-den je zopet nastal ogenj na ' farmah in sicer pri Slovencu. I Dne 14. aprila, ko je prišel ! moj sin Eddi domov iz dela, sem ga prosila, da me pelje o-
Na zaključni seji instituta za vzgojno obnov'o, je po govoru dekana pedagogične fakultete newyorske univerze, g. E. George Payne-a, govoril g. minister Sava N. Ko-sanovič:
Kakor vsaka nalezljiva bolezen, izkorišča tudi fašizem zmede in zablode, katere je vrgel v svet in skuša z
.	v.	i- tL	2>cm ga piu»iia, ua. me pcije u-
njimi razsinti okuženo ozemlje. Se predno so bili znani biskat prijatelje, katerih nisem vzroki in simptomi bolezni, in še predno se je svet zave- i videla že vso zimo. Tako smo del neposrednih posledic okuženja, je fašizem, podoben se podali in koj zvem, da je zju-parazitu, pognal na tisoče korenin in prevrtal z njimi oku-i	gorelo na far-
ženi organizem kar najbolj mogoče.	™ Jennie
Po teoriji, uničuje bacil fizičnih bolezni slabotneže, mineva (T dočim napada bacil fašizma ravno najmočnejše. V social- j Takoj smo se peljali tja. Ko nem pogledu je nosilec semenov fašizma bolj nevaren ne- zapel jamo notri, je bil žalosten go oni, ki bi nosil v sebi bacile kuge. Sedanja vojna je pogled. Mr. Košiček pravi: posledica tega, da nismo znali sprevideti te temeljne res nice. Obe zadnji desetletji sta pripravljali sedanjo vojno
Mestni vrt
kapljice, ki so jo točili iz mo I gočnega cehovskega vrča. Od I Ker je bilo pod starimi UpaJl^*^ tradicije škofjeloških ce-mi nek„kšno vaško sodišče,	marsikaj ohranjenega,
.ponekod Hpe tudi same imele
Iznake, ki najbipojasnjevale'^^^.^^T^^^^'^^^^'^^'Ghoy.
. , .	, skimi svečami
Cleveland, Ohio. _ Z vsakim!^-^-^':.')«^ ^raja. mjublest:
dnem se bližamo vstajenju ^a-!	nosi krsto umrlega kapucina v
rave. Solnce še ni vzbudilo na- j ^ f ®	^ t Loki, ker so kapucini opravljali
rave od zunaj, toda le v mest-1	^	pritrje-	pastirstvo v tem
nem vrtu se nudi ravno sedaj f^Iezje ah del venge. Prav
prilika, da si ogledate krasnei^^'^^J)^ ^	^'"l Samo ta skromen drobec iz
rože. V velikem številu prihaja-i P	^ nekakšen sra-	ostankov slovenskih
jo obiskovalci vseh stanov	^"7®' pravnih starin najlepše priča o
poklicov od daleč in od blizu. Lodfšče obsodilo	^^=^°ibogatem življenju naših predni-
ca mestni vrt se mi vidi tako |' oDsoauo.	| kov, ki so vedno izrazili v svo-
kot svetišče. Zakaj ? Pride znan-1 Sramotilni stebri	j jih navadah lepe misli in globo-
st^mk, Ravnik, profesor, grel	sramptihiih stebrov življenske nazore. Hkrati po-
v duhu od roze do roze, pn eni ^ili ugotovljeni v trinajstih °tete pravne starine naj-se ustavi, je nežno prime z vso krajih v Sloveniji, in sicer v	dokazujejo, kako nujno
ljubeznijo, JO poduha, oči se za- Krškem Lembergu Loki p-i Potrebna je bila misel zbrati vse svetijo, ustnice se drže na smeh. : Vdanem mostu, Motniku Pil- «=tanke in jih ohraniti ^de stara gospa, išce rožo,:gtaj,iu, Podsredi, Ptuju, Ptujski dok jo-zti^soco se roko	Rečici
Savinji, Sv. Petru pod Sv.
ganutja. Mlado dekle nervozno G^^ami in št. Lenartu v Slov.
hodi sem m tam, dobila je ti- goricah.
sto rožo, katero je želela, ži- j
vot se stresne, ustnice nekaj za-: listin pa je mogoče ugoto-šepetajo, barva na obrazu se i	sta bila tudi v Ljubija-
spreminja. Skoro v vsakem obi- dva sramotilna stebra, in e-skovalcu je v njegovem srcu' ^en v Kranju. Poznamo seveda
Glej, Jennie, kako smo nesrečni". Povedali so mi, da je zgo-
Kako Mj obrazložimo švojo nezmožnost, da" spoznanj	N°ajbTj S
zdlavniske vede ne znamo uporabiti tudi v političnem in jim je za traktor, ki je bil sko-
socialnem življenju? T^oj ko se je začela širiti v enem ro nov. v garaži so imeli umet-delu sveta doktrina o večji vrednosti tega plemena na- "o gnojilo, in baš so kupili pram onemu, o pravici "boljšega" plemena do njegove- krompir za seme. Ne vem koli-pi "Lebensraum-a," o dolžnosti plemensko "nižje stoje-	vem pa, da stane
čih," da žive siromašno in umro v bedi, o svetosti vojne,	^ 100 funtov. Dan pre-^	_	_
češ da ie edina primerna za nravep-a mny« _ takni ko - - fekadih meso dveh pra-1 skrivnostna ljubezen do rože. ^ ^'^^hcne oblike sramotilnih ste-
so se te dol'ti'inp z^čpIp Si,4H V 4 i	i -i L	i™ J® tudi zgore- j Za vzrok ve vsak sam, kakšno	Osnova pa je vedno že-
e doktime začele ^llltl, bi se bilo moialo človeštvo lo, m še mnogo drugih stvari.' vlogo je igrala roža v njegovem: ^ezje za vklepanje vratu, pritr-
vznemii jati in biez odlašanja začeti pripravljati in zbi- Hiša jim je ostala.	'ali v njenem življenju.	| jcno na kratko verigo.
rati svoje sile v s vrh o obrambe. Toda kaj se je zgodilo ^ večer pred nesrečo sta bi-1 Zato je ljubezen do rože ^ Navadno i b'l t " l • mesto tega? Kamnaii so one, ki so bili plat zvona in jih	^^o^iček in Mr. Klaus o skrivnost in simbol — zato go-'pritrieno k zMu ^otovž«^^vrT
prepustili na milost in nemilost fašističnim tolpam.	" " '	' '
''"'"i?™ 1'°'' režimom Lige narodov dopu-	rSi.'in CkIr%b°ioT%odnjm
Židov, napad na Kino, pokolje v Abe-	jutranjih urah, je prišlo do 100
tJniji, uničenje španske demokracije — vse to, še predno	ljudi, ki so jim pomagali gasiti
se je začela sedanja vojna? Strašilo sovjetsko-ruske ne-	vzelo je tri ure, predno se
varnosti na zaparlni svet, naj bi nam to raztolmačila. A	J® posrečilo dobiti ogenj pod danes ruska Armada brani to zapadno civilizacijo! V ti
za-
mancem, ki se bodo še mnogo bolj kakor mi potopili v pridobitvah civilizacije in izgubili zveze z življenjem naših prednikov.
stem času se je nahajal pameten demokrat v tragičnem položaju dl'. Semmeiweiss-a, ko se je zaman trudil, da bi prepričal neverni svet, da pomenijo umazani kirurgični instrumenti neizogibno smrt matere pri porodu.
Ta serija konferenc, katero sta organizirala newyor-ska univerza in komite Zedinjenih držav za obnovo vzgoje, s sodelovanjem centralno in vzhodno evropskega
T'' ""i- °
" " o "i"«!'. W osta-1 je bilo železje pritrjcfto k lese-nejo v spominu celo življenje, nemu kolu ali h kamnitemu ste-Mestni vrt je odprt vsak dan i bru, ki je bil posebej v ta na-od 8. ure zjutraj do 4. popol- ^ men postavljen. Drug način kaz. dne, ravno tako ob nedeljah. novanja pa je bil ti da so Iz-Anton Ferfoha i postavljeno osebo zaprli za mre-1250 E. 71 St. : žo iz železnih palic in jo vtak---—	' nili torej v nekakšno sramotilno kletko. Včasih je bila kletka
kontrolo.
Pozdrav vsem zdravim in bol-nini!
Mrs, Jennie Shivitz R. 2.
Narod naš dokaze hrani...
Izjave ob prilik? druge obletnice napada na Jugoslavijo in Grčijo
Ob priliki druge obletnice na-cifašističnega napada na Jugoslavijo in Grčijo, so nekateri kongresni prvaki podali laskave izjave o vztrajnosti in hrabrosti vseh balkanskih narodov in njihovi brezpogojni volji do svobode. Prinašamo nekatere važnejše teh izjav:
Senator Elberf Thomas of Utah
Senator Thomas je član sena-tovih odborov za vojno in za zunanje zadeve. Njegova izjava je bila naslednja:
"V- pomladanski sezoni 1941 3o bili izgledi onih redkih de-
nja:
se.
nacistična vlada njegovo čast in
da
so
Kupujte vojne bonde in vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo ' tako velika, da je Šlo vanjo osišče in vse, kar ono predstavlja! ; Cclo VeČ OSeb. Tako kletko naj-
Prevaljah. Obseg debla znaša	Valvazorjevi sliki ljub-	„ ..............
skoraj 12 m, čeprav je lipa vi- ^J^^skega rotovža poleg sramo- niokracij, ki so se še borile, ja soka le 23 m. V višini kakih 15 ^'^nega stebra. V tako kletko ko mračni, in čas je bil zanje
.------o -	__metrov od tal pa raste na moč- zapirali osebe, ki so vzbujale ^ najdragocenejša stvar.
A lanning Board-a, nam je pokazala, da je vzgojni prob- Pravnp	, ni stranski veji smreka, ki ie	zgražanje, na primer noč-i "Grki so se bili uprli italiian-
1---------,	-	vne stanne	visoka približno 1 m. Koliko je {^^ajače, pijance, tatove i. skemu napadalcu in ga vrgli
kaz naše narodne samobitnosti.
blu. Ta votlina
lem najbolj življenjsko važna naloga povojne rekonstrukcije. Ako človeštvo po katastrofi, ki je zdaj zadela ljudi,
ne bi našlo moi alne obnovitve s pomočjo skupnega vzgoj-1	nedavnim je pod okri-
negc. napora v ges.u: spostovanje do posameznika in do	ij™ Prosvetne zvie predaval
CiOvesk^ga dostojanstva — bo ostalo bolno tudi še po	prof. dr. Josip žontar o sloven-
zmagi. Vzroki naše današnje bolezni se nikakor ne sme-	^kih pravnih starinah, ki so metra v premeru,
jo prenesti na novi, pomlajeni organizem.	P^^v gotovo eden najbolj zna-
Sti okovnjaki tega instituta so se bavili predvsem s	^^pih dokazov naše
problemi vzgoje v jugovzhodni in centralni Evropi. Naš	samobitnosti. Hkrafi primer najbolj jasno kaže usodo žrtev, ki so imele mo-
ralho m Iizicno hrabrost, da se upro naci-fašistični inva-	lepše pričajo o caši preteklosti
ziji. Pustosenja, katerih žrtve so bila in so še vedno,	'n » življenju naših prednikov.
ozemlja Grčije, Čehoslovaške, Poljske in Jugoslavije, v	P^'^davatelj se je lotil težke na-
.....-_______ r*'* _ J J • X « , , ^	Y_
stara ta lipa, seveda ni mogoče . ^®katere kletke so bile.n^izaj preko svojih meja in se
v	111 lilUgULc	I ^ ti r- v T vjxii nicjcl lil Sc
ugotoviti, da pa je vzdržala sto-'	celo tako, da so se da- ] niso udali niti takrat, ko jih je
letja, najlepše dokazuje velika vrteti. Ljudj^ ki so hodili; napadla Nemčija.
zvezdata votlina v njenem de-	lahko zabavali
tem, da so "ujetega tiča"
kletki vrtili.
"Pred dvema letoma nemška pošast začela vali Jugoslavijo. Par dni popr®J' 27. marca 1941, je bil vanski narod uvidel, da je r
ifl J® f jjt kvizlinge, ki so bili skleni ^ z Nemčijo, zavrgel .ugi se odločil za boj z tolpami.
"Nikdo izmed onih, ki ^ ^ živeli to fazo sedanje bo mogel pozabiti usodo grada — nepotrebno tega in mnogih drugib ženih "odprtih mest" in krajev.	jj
"Jugoslovanska armada ^ branila junaško, toda naciS^^^ se valili preko vse dežele, : povodenj ali požar, in s mehaniziranimi valovi vso zemljo, katere slabo o ^ ženi Srbi, Hrvati in Sloven^ so mogli braniti.
"Nacisti so mislili, -jo zares osvojili. Toda j* v svoje presenečenje uvi ® ^ je podjarmljenje Ju^"® naloga, ki nima nobenega ca. Kmalu so se pojavili ce ^ pq^neje pa partizanske ce > ustvarili različne točke ki so imeli v planinskih ^ nešteto oporišč. Te skuP^J^^ pomikov so se spojile v no armado, ki zdaj . 0. Ijensko važne organe n3.ci pošasti, ki je hotela ^ hovo zemljo. Kmalu Jugoslovani s pomočjo nikov pregrizli ven v sonc in svobodo.	r
"Kadar pride ta dan,
mena jugoslovanskih P® ^^)jii nov zapisana visoko na seznama onih, ki so ceni i in svobodo višje nego vse go ha svetu.«
f yen"
Senator Joseph Guffej' ® sylvania
Senator Guffey je

tovega komiteja za zuna J ^ deve. Njegova izjava
je
slednja :
leto'

"Ko se je pred dvema p. zrušil odpor redne vojsk® . j, goslaviji, so nacisti misy^ bo njihov takozvani
v
ima
skoraj 2
s! "Ves svet je zrl na Jugosla-V vijo, katere narod se ni bil še nikdar umaknil v obrambi svoje svobode — to je narod, ki je v zadnji vojni jedel volkove, a je Zmanjšana oblika take klet- vendar v svojih gorah vztrajal
l^riVAfiA rln lrr»Qa in	Ifolrr*	_______• ,.
Pekovske košare v Ljubljani
Zgodovini nimajo piimere. Sistematično iztrebijevanje	j^ skušal zbrati še o-
n:iwih	ni-,______4„:i.	^hranjene pravne starine in je
naših izobražencev, uničenje naših vzgojnih institucii in	^
],, '.J,,,,,..-i	,	■' zaojal novo brazdo v dosipi ya-
ku.tuinih spomenikov, m poleg vsega tega se množični nemarjeno ledino
pokolji, zasledujejo dvojni cilj: pripravljati pot "novemu redu" za slučaj zmage in za slučaj poraza nacizma in fašizma-, pa onemogočiti vsako obnovitev takozvanih manjvrednih plemen.
Narodi, proti katerim so naperjeni ukrepi tega bru
Stare lipe
Po Sloveniji stoji še vse polno starih lip, o katerih se da
Vaške lipe stoje sredi vasi ali na odprtem prostoru, včasih .Udi v .osebni cerXvc. Po ,e.;ke ..We^eTo
gi znatilne so dalje tudi lipe za:|lat. V tako košaro so bili po-	^ P ^^peii zavez
aajene na vzpetmah ali majhnih stavljeni v Ljubljani svoi čas gričkih, večinoma tudi v bližini, tisti peki, ki so prodajali kruh cerkve in končno lipe pri grado- preslabe mere ali teže. V kletko
.	i zapi tega peka so za kazen po-
Mnoge od njih so še posebej, tapljali pod Trančo v Ljubljani-označene. Tako imajo nekatere co. Kletka s pekom je bila pri-V svoji senci postavljene velike trjena na vzvodu, ki je bil vrt-kamnite mize. Drugod najdemo | Ijivo pritrjen na stebru. Ce so le se ostanke miz ali pa tudi le j vzvod pritisnili na eni strani vehke kamne, ki so bili najbrž navzdol, je kletka na drugi kamniti sedeži. — Kamnite mi-! strani šla kvišku. Ko so vzvod ■'.e — sodne mize — so se še: spustili , pa je telebnila košara največ ohranile pod lipami v kakor gugalnica navzdol narav-
aH po ustnem izročilu ali pa -po
. , .......... -'- -J- "-fi" Pi-anih virih ugotoviti, da so bi-	'ajvci: unmnuu poa lipami v Kakor gugalnica navzdol narmv.
talnega uničevanja, so naiodi dus^evnih velikanov, ki so znamenja za zbirališča, na	Beneški Sloveniji. Tam so celo »ost v vodo. še preden
temeljni kamni naše civilizacije. To ao narodi, ki sto ro- ^^^terih je srenja razpravljala	koncu 19. stoletja zborovali pek napil vode so ea sevedTzf
o raznih skupnih zadevah. Pod	kamnito mizo gospodarji so- pet počasi dvignili in nato zo-
hpami so so urejala pravna	seske, ki jih J« sklical župan. potponavIjali^avgotoZčI
razmerja m razsojale pravde.	Razpravljali so o upravnih za- kovito kazen potapljanja, ško-
temeljni kamni naše civilizacije. To ao narodi, ki ao ro dili Sokrata in Platona, Ro.;er Boskoviča in Nikola Teslo. Jana Husa in Tomaž Masaryka, Nikola' Kopernika in Madame Curie.
To so narodi neznanih junakov — navadnih ljudi iz
TP • . .... . .. . J . "	------- ftuviLu Kazen potapljanja. Sko-
,Ena najstarejsih m najbolj mo- devah, zlasti o popravilu občin- da je, da nobena od takih ko-
goonih hp stoji «0 nad Črno pri mtnv. o mejnih sporih, o .šar ni ohranjena, ker s6 bile vse
niki in v Vardarski dolini zadali centralnim silam smrtni u-darec.
"Jugoslovani so strmoglavili svojo apizarsko vlado, ostali zvesti svojim pogodbam in zavrnili grožnje dveh ogromnih velesih Obe deželi sta bili napadeni dne aprila in sta plačali strahotno ceno za svoje medsebojno prijateljstvo in za zvestobo idealom, za katere se zdaj bori 31 zedinjenih narodov. Njihova mesta so bila porušena, na tisoče civilnega prebivalstva je bilo pokošenega od strojnic in njiliove dežele so bile oropane vsega, kar je sovražnik le mogel odnesti. Mili jon Grkov in milijon Jugoslo vanov je poginilo — kar je naj
suženjstva in kmalu obveljal
v tej za je Ježeli. Toda volja do ostala neokrnjena v ji, K je v vsej svoji
- -•< - viorb®""' pokazala, da je dežela D v
<•
sti, katere ljudstvo gre i) smrt nego v sužnost in J j,j bo »za večne čase obsoj® življenje plazilca, ako se P ^ iz strahu pred brutalnost tiranja.	. j s"
"Jugoslovanski	p)
kmalu začeli svoje Mf nacistično in fašistično cijsko armado. Posledica da so morali Nemci in ^ držati tam velike sile. j i®
"Tako je dokazal borbeni narod Jugosla^^^ še ni pokorjen in da zvani novi red nacisto^ na pesku in se bo in razpadel."
BONDS
ii9. aprila, 1943.
EN AKOPRAVNOST
^TRAN 3.
Občinsko dete
ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič
Kot vam pravim, je bilo to ^Beogradu. Nekoč se spreha-™ po Kalimegdanu, a bil sem ^ oblečen in bi dejal, bil sem s! dečko, bi dejal, ne tak-1 kakor sem — zdaj ... Ko sprehajam in je bilo že
Sam	je svet razšel,
^ ° na eni klopi sedita še dva, ill ženska, on lep člo-jg ' ^ še lepša. Res lepa gy, . ^ po gosposko in lepo čistftT^'	na drugo klop,
"jim	s hrbtom proti
sliši	naredim kot da ne
govorita, a vendar sngj ®^®al vsako besedo. — Po-»lož razgovora, da sta to in slišim, da hoče ^jutraj potovati z vla-"R ^	opravkih.
on njej,
DjlJ® v mojem predalčku, pred ^ v i^ijuč, jaz pa pridem ali b	v Niš, pa ne vem,
daj	tisti večer ali drugi
Šiij) ^'"šil opravek. Ako izvr-"PošIt! takoj telegrafiral: ajf denar!" in ti vzemi de-
Dim	S3, pošlji telegrafič-
potom!"
kaj ^J^°bro," pravi ona, "a za-boj?» ^zameš denarja s se-
načrt	"to jG
Hjiuj , ^ • uelati se hočem pred
to,
' " ačrt: č
ac iiUUCiii piCU
)l(o	nimam vinarja, pa
o ne pomaga, mu pore-si telegrafski iz-
posodil od tvojega očeta, pa mi je poslal, kolikor je mogel, a nekaj mu vrnem jaz, ko se vrnem v Beograd."
Tako sta se pogovarjala, a i jaz ti napnem ušesa, ker, dragi moj, tu gre za nek denar, ki je v predalčku, in ki ga mogoče jaz lahko pobašem v svoj žep.
Vstala sta in šla, a jaz tako od daleč za njima, da vidim, kam gresta. Spremim jih prav do doma, da vidim, kje stanujeta. Drugi dan grem na kolodvor in se prepričam, da je tisti gospod odpotoval. Hudirja, zdaj pa skočim na noge in se poučim na vseh koncih 6 vsem, kar mi je potrebno.
Najprej zvem, da sta v hiši, kjer stanujeta, vsega skupaj dve sobi, ena z ulice, a druga z dvorišča, in da so iz sobe v sobo vrata, a vsaka soba ima zopet vrata na hodnik. Nato zvem, da spita v sobi iz ulice in da ni nikogar mlajšega v hiši. Streže jima neka deklica, ali ona gre zvečer k svoji materi in spi pri njej. Torej vse kot treba in nalašč pripravljeno zame.
Potem zvem, da je tistemu gospodu, ki je odpotoval, ime Mladen Petrovič, a njegovi ženi Lenka.
Ko sem tako vse zvedel, sedem in napravim načrt, kako bi prišel do denarja. Da razbijem
vrata ali okno in vderem v hišo in s silo izvabim denar, nisem hotel, ker je to razbojniško, jaz pa nisem bil razbojnik in nisem hotel biti. Hotel sem le na lep način priti do denarja.
Preskrbim si torej star telegram-pa vzamem gumo in izbrišem, kar je na njem stalo, potem sedem in napišem sledeči telegram: "Lenka Petrovič— Beograd. — Takoj ko dobiš to brzojavko, pa naj bo magari o-polnoči, mi pošlji denar telegra-fično. Mladen."
Sklenil sem tako: Okrog polnoči pojdem in potrkam na o-kno sobe, v kateri spi Lenka, in ko bo odprla okno, ji izročim telegram. Ona, še vsa zaspana, ne bo zapazila, da je na papirju izbrisan nek stari telegram in j nov zapisan. Zatem jo bom vprašal, ali naj počakam na odgo-jvor, ter sem telegrafski sluga, ;in jej rad napravim uslugo. O-[na mi bo ali verovala in me po-1 klicala noter, in ko sem enkrat j v sobi, in nisem vdrl šiloma — j potem mi je lahko — brez de-!narja ne odidem; ali me bo pa j naprosila, naj jo počakam, ako !bo hotela iti sama v telegrafski i urad, ker bi jo bilo okrog polnoči strah, da gre sama. Jaz bi 'jo spremil in jej že kako vzel denar; to je moja stvar.
j Da bi bil še bolj varen, grem zvečer v telegrafski urad in se predstavim kot sluga Mladena Petroviča in povem, da je on v Nišu, pa me je poslala njegova gospa, naj vprašam, če ni zanjo kakega telegrama. Hotel sem se prepričati, ako že ni slučajno prišla kaka njegova brzojavka, pa še pristavim razna-šalcu:
"Ako pride nocoj kak telegram, nikar ne hodite gospe
budit, ker pridem jutri na .vse zgodaj sam po telegram."
No, tako sem vse uredil in čakal, da pade noč."
Tu je pretrgal policij Rista nit svojega pripovedovanja, a župan in Jova nista niti mrd-nila; komaj sta dihala in nestrpno pričakovala nadaljevanja, ker zdaj bo, kar bo. Rista naroči kavo, strese pepel s cigare, malo zazdeha in pripoveduje dalje:
"Pade noč, takšna, kakor da sem jo naročil; nikjer zvezde, temveč mrak, gost kot testo, in veter vleče in puha, kot da ga je kdo naročil. Grem v kavarno k "Oraču" in izpijem dve kavi, da preženem spanec; a vina niti ne pokusim, ker hočem biti trezen, ko imam takšne o-pravke.
Popijem tretjo kavo, pogledam na uro, vidim, da je četrt na dvanajst. Ajd, rečem, čas je. — Da zabrišem vsako sled, vprašam natakarja: "Boga ti, kje je od tu najbližja pot do vo-ja'ške bolnišnice" ? On mi pove, plačam kavo, krenem na ulico, pa ajd pred Mladenovo hišo!
Pogledam levo in desno, nikogar ni. Najprej se prekrižam, da pokličem Boga na pomoč pa: kuc, kuc, kuc na okno.
Postojim malo in komaj diham. Okno se tiho odpre in pokaže se ona, gospa Lenka pri o-knu, a z lepo golo roko mi ponuja ključ.
Ves sem zmešan in ne vem, kaj bi, a ona zašepeta:-
"Tu je ključ od hodnika, pazi, hodi po prstih, ker je tukaj v drugi sobi moja tašča."
(Dalje prihodnjič)
I Podprimo borbo Amerike za demo-I kracijo in svobodo sveta z nakupom j vojnih bondov in vojno-varčevalnih ' znamk!	'
Gefo o+roci se uče
Na sliki vidimo dvoje otrok, fantiča in deklico, ki'se pripravljata za pouk v kuhi v neki šoli na Long Beachu, N. Y. Deklica zapenja fantiču predpasnik.
O bojih v Bosni
VOJNA
ZADEVA
VSAKEGA
Madžarski radio je poročal dne 7. marca, to je v začetku nemško-ustaško-italijanske o-fenzive proti partizanom, ko so se skupine jugoslovanskih u-pornikov še umikale pred premočnim sovražnikom, da so i-mele čete osišča velike uspehe proti "komunističnim tolpam v Bosni".
Madžarska postaja naglasa, da so Nemcem padla v roke važna mesta, kakor Bihač, Slunj in Glamoč. Prav posebno značilen je padec Glamoča, ker so imeli komunisti v tem kraju baje velika skladišča hrane in obleke in tudi veliko bolnišnico, v kateri je bilo prostora za 4,000 ljudi.
Radio Marocco je poročal dne 8. marca, da so jugoslovanski partizani v teku srditih bojev z j italijanskimi četami ubili 1,580 in ujeli 1,000 sovražnih vojakov in častnikov.
Ista postaja potrjuje vest, da Italija:ni v' Grčiji ne stoje več na vodilnih mestih civilne in vojaške uprave. Vse tozadevne posle so prevzeli Nemci.
Neka nemška radio postaja je dne 9. marca poročala, da je prispelo v Skoplje 200 nemških častnikov, ki bodo za "nekaj časa" sprejeti kot "častni gostje bolgarskega naroda'^ Njihov namen in naloga je, da pomagajo pri "osvoboditvi" Macedo-nije.
NE MOREMO BOJEVATI
TODA VSI LAHKO POMAGAMO
DO mm v 1EJ vojM
KUPITE VEC VOJNIH BONDOV
Glasilo borbenih Francozov o bojih v Jugoslaviji
Društveni
KOLEDAR
APRIL
25.	aprila, nedelja. — Društvo "Spartans" štev. 576 S. N.\P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26.	aprila, ponedeljek. — Skupni krožki Slovenske Ženske Zveze. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
MAY
1. maja, sobota — Clevelandskl Slovenci štev. 14. Slov. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na' St. Clair Ave.
1.	maja, sobota, — Društvo Nanos št. 264 S. N. P. J. priredi plesno veselico v Domu za-padnih Slovencev.
2.	maja, nedelja — Jugoslovansko - ameriški veterani. — Predstava v avditoriju Slo-venskega narodnega doma na St. Clair Ave.
2. maja, nedelja. — Mladinski pevski zbor S. D. D. — prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
8.	maja, sobota. — Prisland Cadets S. Ž. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega > doma na St. Clair Ave.
9.	maja, nedelja. — Duquesne University Tamburitza. — Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
9. maja, nedelja. — Pomladanski koncert pevskega društva
"Zvon" v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
15.	maja, sobota. — S. D. Z. Honor Guards. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.	maja, nedelja. — Skupni pevski zbori — Prireditev za Russian * Relief v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22. maja, sobota. — Federacija Slovenske zapadne zveze. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
AUGUST
1. avgusta, nedelja. — Piknik društva Nanos št. 264 S. N. P. J. na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
OCTOBER
24. oktobra, nedelja. — Prireditev s programom, priredi podružnica št. 35, JPO—SS v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. — Pričetek ob 3. uri pop.
NOVEMBER
14. novembra, nedelja. — Prireditev društva "V boj" št. 53 S. N. P. J. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
BRONCHIAL COUGHS!
Due To Cold) or Bronchial IrHtotlon
Stop today at any good drufl store and ask for a bottle of Buckley's CANAOIOL Mixture (friple acting). Take a couple of sips at t)edtime. Feet its instant powerful effective action spread thru throat, head and bronchial tubes. It starts at once to loosen up thick, choking phlegm, soothe raw membranes and make breathing easier. • Don't wait—get Buckley's Canadiol today. You aet relief instantly. Only 45g—all druggists.
List borbenilj Francozov pod imenom "France" prinaša dne 19. februarja različne vesti iz Jugoslavije in poroča, da so nekateri Nemci^ živeči v Jugo-slai/iji, dobili odlikovanje železnega križa za zasluge v boju proti številčno močnejšim komunističnim silam.
Isti list poroča preko Cari-I grada, da odvažajo Italijani ve-I like množine Albancev v Dalmacijo.
Nedaleč od Sarajeva — približno 80 kilometrov — je bila velika bitka med hrvaškimi u-staši in jugoslovanskimi partizani, v kateri so bili Paveličevci popolnoma poraženi.
Iz Ankare jevljajo, da je bit italijanski general Robotti odstavljen zaradi tega, ker italijansko vojaštvo v Sloveniji in Dalmaciji izmenjavalo orožje za italijanske ujetnike. Tečaj je bil baje naslednji: italijanski vojaški revolver za enega oficirja, lahek tank za 50 vojakov, top z municijo za častnika višjega reda i. t. d.
(General Robotti je bil še pred nekaj meseci komandant v Ljubljani — vest o njegovi odstavki je dozdaj šo nepotrjena.
je naslov
novi knjigi
ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj
LOUIS ADAMIČ
Cefio knjigi je $2.50 in nabavite si jo bhko v našemu uradu.


INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
NOVICA
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vase prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
HEndersoh 5311
Novice radevolje priobčujemo brezplačno

STRAN i
ENAKOPRAVNOST
19. aprila, 15 ---
p. DECOURCELLE:
MOČ
LJUBEZNI
ROMAN — I. DEL
—	Gromska. strela ... ti si ... in sam!
Deček ga ni poslušal.
Pahnil je Slimaka od vrat in planil v sobo.
Panoufle je takoj spoznal dečkov glas in razumel, da tu ni nobene nevarnosti. Namestu da bi zbežal z zvezanem Ramo-nom, se je vrnil, vrgel svoje breme na tla in čakal.
—	Od kod te je pa prineslo?
—	je vprašal prestrašenega dečka, ko je planil v sobo. — Kaj se bojiš, da bi ne zamudil avtobusa?
Smehljal se je, a Slimak se je obrnil k Milčku, rekoč:
—	No torej, zdaj nama pa povej, zakaj si tako razbijal po vratih . . . človek bi mislil, da gori ... Od kod pa prihajaš? Zakaj pa nisi z mamico Zefyrino in Claudinetom?
Milček je bil sicer še otrok, tqda težko življenje je bilo napravilo iz njega moža. Imel je toliko moči, da ni priznal, da je videl skozi okno srdito borbo, da je spoznal, da se pripravlja tu umor in da je bil pripravljen preprečiti ga.
Prva njegova skrb je bila pogledati, če ni prišel prepozno. Zato se je brž ozrl po ne-znarem možu. Zagledal ga je ležečega v kotu in oči so mu zažarele od veselja.
še je živ!
Tu je... morda rešen? . . . Ali pa si zdaj ne bosta upala umoriti ga . . . zdaj vpričo njega.
Zbral je ves svoj pogum in orgovoril na Slimakovo vprašanje:
—	Oprostite, padel sem, baš ko sta mamica Zefyrina in Claudinet vstopila v vagon, in vlak je odpeljal . . . brez mene, seveda. In ker sem bil izgubil vozni listek, me je sprevodnik zapodil. Tako sem pri-hitel domov, a v* naši ulici, predno sem pritekel do vrat, me je obšel tak strah, da sem razbijal po vratih, kar se je dalo . . . tako sem se bal . . .
—	česa?
—	Oh, — je nadaljeval Milček zroč nepremično lopovu v oči, — bal sem se, ker se mi je zdelo, da sem slišal v tej veliki ulici de la S nate, v tej mračni hiši krik, krik, ki sem ga nekoč že slišal . . . pred leti ... ko sem bil še majhen . . . v neki ulici v Moisdonu ... v temni noči.
—	Molči! Molči! . . . Saj dobro veš, da se ti je samo zdelo. To sem ti že povedal, pa si menda pozabil, — je mrmral Slimak, ki ga je pri dečkovih besedah kar mraz spreletaval.
—	No torej, zdaj si slišal,
—	se je oglasil Panoufle. — Izbij si take neumnosti iz glave. Lahko nadaljujemo v svoji zabavi.
In ko je Slimak z nemirnim pogledom pokazal na Milčka, je pripomnil:
—	Milček! No, ta naju ne bo motil, nasprotno. Sicer se mu pa nudi tu prilika, da popravi svoj prvi nastop ... in on bo to storil . . . pogumno. Če ne npjde gladko, bo sokriv. In ker baš zanj gre, bo tem bolje, gospod grof dobi blago domov, če se odloči ... In pa, kdo ve, morda bo bolj navdušen za kupčijo, ko zagleda fantiča.
Pri teh besedah je Milček presenečeno pogledal lopova.
—	To je preseneča, capin, a,
—	je godrnjal Panoufle, — je pa gola resnica. Gospod je prišel zavoljo tebe. Ponudil se je tvojim staršem, da poskrbi za tvojo bodočnost, za tvojo ka-rijero. Ker pa imajo tvoji starši dobro srce in ker te ljubijo, se ne morejo odločiti za tako
žrtev, razen če bi jim gospod za to kaj dal . . . toda gospod s tem ni zadovoljen.
In obrnjen k Ramonu je lopov nadaljeval s hripavim glasom izklicatelja, ki vabi ljudi k nakupu:
—	Le izvolite pogledati, gospod ! Nočemo vas opehariti . . . niti s kakovostjo, niti s količino. Poskusite! Vzemite orožje v roke . . . Pogledati ga ni vredno. Saj zahtevamo od vas zelo malo . . . pravo bagatelo — sto tisoč. Svet je pač tak. Nekaj za nekaj.
Slimak je počil v smeh, tako mu je ugajal pajdašev cinizem.
Milček je prebledel, toda njegovo srce je bilo polno odločnosti, ki je nobena sil% ne more omajati, polno poguma, ki ne pozna nobene ovire.
Tu se je pripravljal zločin. Hoteli so, da bi sodeloval. Pa naj bo, toda samo zato, da ga prepreči.
Ramon ga je nepremično gledal.
Deček se je obrnil k njemu/ in Ramon je lahko čital v njegovih jasnih očeh, da se mu bliža pomoč in zaščita morda slaba, toda prinešena od vsega srca in brez omejitve.
Na ustih mu je zaigral komaj viden smehljaj hvaležnosti.
—	Gospod grof noče odgovoriti, — je dejal Slimak. — Vidi se, da ni amater, in tvoji streli so zgrešili cilj, dragi moj.
—	O, saj sem si mislil, da se gospod grof ne bo nemudoma odločil. In vendar drugače ne pojde . . . Poglejte, dragi grof, kakšen dečko je to. Oglejte si svojega bodočega dediča. Poglejte, če je dobro razvit, če ima krepka ramena, trdne noge, zdrave zobe, nobenega steznika, lepo, sloko postavo . . . No torej, le pogum in sezite v žep!
Grof je molčal; njegove oči so se zopet zatisnile.
—	Dobro vem, — je nedalje-val Panoufle, — da sto tisočakov človek ne da lahko iz rok. Ne odgovorite, gospod grof? Ne! ... No torej, pa preizkusimo drugo sredstvo, da prisilimo gospoda h kupčiji . . .
Te besede je izgovoril Panoufle s tako divjim glasom, da se je celo Slimak ustrašil, a grof je takoj odprl oči.
—	Sedi, Slimak, in ti tudi, Milček ... in poslušaj ta me. Bos videl, fantič, kako se razumemo na svoje delo ... To je lekcija, ki jo dobiš brezplačno. Misel, ki je šinila prav kar v glavo mojemu tovarišu in prijatelju Slimaku, podpisati gospodu določeno število čekov, ni baš napačna, ima pa svoje slabe strani . . . Najprej je tu nevarnost. Priznam,'Slimak, da si zelo spreten, vendar bi se pa lahko zmotil . . . Zadostuje malenkost, pa se spozna, da podpis ni pravi. Ti vražji bankirji so zelo nezaupljivi. Bo torej bolje, če gospod grof sam, prostovoljno podpiše čeke.
—	Jaz! — se je oglasil Ramon, — S tem pa le nikar ne računajte!
—	Gospod grof, — je nadaljeval Panoufle hladno, — moram vam povedati, da sem mnogo potoval . , . Tako sem torej spoznal v Cayenni, kjer sem bn ... na počitnicah . . . zelo smešnega zamorca . . , Tudi umrl je na zelo komičen način; pravil sem o tem nekoč Slimaku, ki se je kar za trebuh držal od smeha,
—	Res je, — je pritrdil Sli-, mak,
—	Tisti zamorec, — je nadaljeval Panoufle, — je bil kaj čuden patron. Da izvabi trdo-vratnežem, ki jih je bil zaprl, primerno odkupnino, je odrezal vsakemu najprej en uhelj, čez teden dni je pa prišel na vrsto še drugi; potem je prišel polagoma do nosu in obeh ustnic, slednjič pa do prstov — vsak teden je odrezal enega. Dal mi je častno besedo, a jaz nisem niti najmanj dvomil o tem, da razen enega trdovratneža, ki je na njem preizkušal ves ta vrstni red in ki je od tega umrl — a to je bila pomota, kajti mož ni imel niti beliča — zagotavljal me je, vam pravim, da mu ni bilo treba v nobenem primeru nadaljevati rezanja preko nosu.
—	No in? — je vprašal Ramon in pogledal lopovu v oči.
—	No torej, gospod grof, moj tovariš — to mu berem iz oči — odobrava to metodo. Poskusimo torej, kako se bo obnesla . . . Naš dom je za take reči kot nalašč, tu nas ne bo nihče motil.
—	Da, res je, sami se prepričate o tem, gospod grof, — je pritrdil Slimak.
—	Le da bomo rezali malo hitreje, nego je zamorec, ker se nam mudi. Glejte!. Začnemo recimo jutri zjutraj s prvo operacijo, z desnim uhljem, čez dva dni pa pride na vrsto levi, da se ne boste preveč dolgočasili.
—	Mene v gledališču nobena stvar tako ne jezi kakor odmori, ko človek ne ve, kaj bi počel — je pripomnil Slimak.
—	če bi si pa premislil, — je nadaljeval Panoufle, — in sicer po prvi ,drugi ali tretji operaciji, bo seveda razlika, če pa plačate takoj, kar zahtevava, dobite otroka takoj in vse bo v redu.
Ramon ni odgovoril. Mraz ga je spreletaval, kajti narava se upira. Ni mogel dvomiti, da mislita lopova resno. Ozrl se je na Milčka. Deček je stal nepremično, Povešal je glavo in razmišljal, kako bi rešil Ra~ mona.
Pomoči ni mogel pričakovati od nikogar. Njegove roke so bile slabotne in vendar so se mu oči iskrile v prepričanju, da bo premagal zahrbtna morilca.
Tudi on se je ozrl na Ramo-na in v tej izmenjavi pogledov med možem in otrokom, med očetom in sinom, čeprav je eden to zavračal, drugi pa ni vedel, kakšna vez ju veže, je bilo nekakšno zapečatenje nerazdruž-ne zveze ljubezni in udanosti.
Slimak in Panoufle, zaposlena s svojim zločinom, se nista zmenila za molčečega otroka.
—	Gospod grof, — je dejal Slimak, — če se ne motim, je vam nerodno razmišljati vpričo naju o najinih predlogih.
Manevri ameriškega vojaš+va
\1r . , -
Mali oglasi
Ženske
18 do R5 let za delo na Sing« šivalnih strojih. Izkušnja ® zahtevana. Išče se tudi ^ ga za tovarniško delo. D"' plača.
MEMORIAL GRASS CO.
7400 Slanlon Rd. ^
Na sliki vidimo več prizorov iz manevrov ameriškega vojaštva v Camp Davis, N. C
Ker je vam nerodno govoriti, vam damo posebno sobo.
Slimak in Panoufle sta pograbila Ramona in ga odnesla v otroško sobo, vrata sta pa pusila odprta. Tam sta ga trdno privezala k tramu.
—	No, — je dejal Panoufle, — da povem po pravici, priznam, da položaj gospoda grofa ni baš prijeten ... To me spominja na prisilni jopič, ki ga natikajo ti prokleti pazniki v Cayenni ubogim jetnikom . . . Toda gospod grof bo videl zdaj naše skromne priprave in ga bo malo razvedrilo. Mi bomo pa obenem pazili nanj, ne da bi se razburjali.
Slimak je pobral Ramonu vse, kar je imel pri sebi dragocenega. Ta posel je opravljal molče, pač je pa spremljal Panoufle z neslavnimi opazkami in' dovtipi vsak predmet, ki ga je privlekel njegov pajdaš iz Ra-monovega žepa.
—	Denarnica, — je nadaljeval Slimak in stresel denar v pest. — Kaj, gospod grof, sa-j mo petnajst cekinov, dva tiso-, čaka in tri stotake? ... To je pa presneto malo . . . Sicer pa, v pričakovanju nečesa boljšega
si lahko s tovarišem privoščiva nekaj požirkov na vaše zdravje,-že vreden, da ga človek nosi. že vreden, da ga človek no si. Prekrasen je... Tale kamenček v njem je gotovo drag, a? No torej, častna beseda, gospod grof, vrneva vam ga, čim podpišete ček, kajti prstan je morda rodbinski spomin ... K večjemu če bi ga nama sami ponudili ... V takih primerih sem preveč vljuden in bi prstana ne mogel odkloniti . . . To bi vam bilo darilo za našo milostivo, za gospo Zefyrino.
— Revolver! . . . no, tale dragulj pa kupim . . . krasen je, ameriški, a? Tega kar obdržim v spomin na prijetni večer, ki ga nama nameravate pri-
ste tako grdega značaja? . . . želite morda premisliti to zadevo,.. Na razpolago sem vam in pustiva vas samega . . .
Po teh besedah je odšel Panoufle, s tovarišem v veliko sobo; sedla sta in se na ves glas zasmejala.
Ponos je branil Ramonu odgovarjati lopovoma, pa naj bi govorila karkoli. Nesramnost teh podležev mu je pognala vso kriv v glavo in malo je manjkalo, da njegovo ogorčenje ni bruhnilo na dan. Mislil je, da bo zlaznel.
(Dalje prihodnjič)
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih
praviti. Niste zadovoljni? Kaj znamk!
r

Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
HOEDL'S MUSIC HOUSE
7412 ST. CLAIR AVE.
V zalogi imamo harmonike, vsakovrstne or-gljice, klavirje in druge muzikalne inštrumente. Se priporočamo za obisk.

I THAT LITTLE CAiWE'^ cartoon
OH ZouoiE i AlMT 1 GLAD { STAXED OUT UJITH STaMSKT
VKHATfA
He
ONCi HA"0 A ?Airt 1WE GO
IWo PAIR.
THA'S Alu .
Sot Three KilK6S. - HAW
Four.
BULLETS,
^eovM J
,Voo i_ocvd"y STIFF.
6 IM TWe "BOCOGMA
WOULDN'T MY -THRee Fives H Ave LooKeo SICK, , OH Boy'
WfJOUJ

IŠČESE ■
MOŠKE IN ŽENSKE
nad 21 letom starosti, ki izkažejo svoje državljans ^ in ki niso sedaj zaposleni P obrambnem delu. ImafflO za 2. in 3. šift. Predznanja treba.
Pump Engineering Service Corp.
12910 TAFT AVE. .
J Cf	:
prva cesta severno oa au Ave., od E. 131 St.
TEŽAKI
prejemanje
ZUNANJE DELO --
INŠPEKTORJI
z ali brez izkušnje
DELO ZNOTRAJ Visoka plača na ui"
Cleveland Tractor
19300 EUCLID
izurjeni opero+oH'
na	_
■BORING MILLS
(Horizontal in
VELIKIH STRUGAL^^^ RADIAL DRILL .
Plača na uro, poleg ' "*1^ Ce Bte sedaj zaposleni P^ °
delu, se ne priglasil-
Wellman Engin®®
7000 CENTRAL
SQUIRE EDGEGATE —The Old Boy Wants t> Cct Out of the Hole'
by louis rictlaefr
OoiH- t HOPE TH ^QUiRl 5 //V /Y/5 OFFlCL- / /vefo CPUiCK f^DViCE.
•	y
SQUlffl I'M IN f) CfI NEED SOf^e hlEtP- 4 ZfUST fell into /viy	Ffto"^
I VORGor JLEFT TH TOP OFf^ OF TH/)y CZOHL HOLE-^nd %w	TUST
rCtL tfiyo IT V—
/----
yvELi-\r/Hf)r DO
VOU »4NT AlE TO PO
TELU fuE IF yCiJ	\
/T tyouiD SE OEST Fofi
/r?E ro	W'/n <
/9'?/?E5TED FO/? TRS/imC TO STEf)L A1V C04c_-'3EFor?E HE	Time
£>uE /wE T^oK
,—J
SIDE. WfiLH
J.ih(E TWf AiyJW (5 TH
— NOT VOU



Proda se ^
en aker zemlje; 87 daj, na Aurora Rd., 9^ na McCracken Rd.,
globoko. — Cena $700. se na 21400 Aurora ^giaO' Shimitz. (11 milj od W da).
želim
kupiti 1940 ali 1^41 cam v gotovini. Pokličite 3756.
Otvoritvena posebno
lOOO o"
STENSKI PAPIR, preko 1943 vzorcev na Posebnost od % do % g ^ ■VATinvAi. WALL PA»"
NATIONAL WALL PAINT CO. 6922 St. Clair Av«"
Fre» BookM T«l/i Of DItcovmryf New Wop*	^
One of the most sensational coveries of modern times is »	.r-
K.i,	g;
hair,
be due w gcief'> '	deficiency-
have also discovered the P" gtof®- o' tamin'thut is neccssary ' ReP^^ic«' or to the hair in such tests made indicate rcma''''®
Not a dye—not a tint—not o .ggd y a medicine! It Is a valunb'e plement. If you arc among li^ol of people who find capped, in business or socia"^'
gray hair, mail coupon belo for free booklet aboiit t"'' jjO® new vltamlii discovery. Tne or obligation, so send '
United Vitamin Products. 9 W	pi*
Chicago, III., Dept. 5	^
Send mc FREE BOOKLET ANTI-GRAY HAIR VITAM>'*-
Name.....................*' '
Address......................*'