Izhaja vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Neirankovana pisma se ne 5Pre' jemajo.
Cena listu znaSa ia celo leto + krone, ra pol leta 2 kroni. Za man) premožne ia ccio leto 3 krone, za pol leta K 1’50. Za Nemčijo je cena liftu 6 K, ra druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna'1 v Gorici, ulica Vet-turlni 3t. 9.
sloven
m
vero.dofn oesar
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Senioniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnnli v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korcnjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstali in sicer: če sc tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po oogodbl.
XVIII. letnik.
V Gorici, 3. novembra 1910.
44. številka.
Tutti Frutti".
it
Znano je, kako je „Soča" pred par leti blatila pod navedenim naslovom č. duhovščino. Mnogi so takrat svarili, naj vendar nehajo živalski napadi na č. duhovščino, ki so imeli izrecen namen spodkopati njen ugled. Ti napadi so bili pre-žalosten pojav izprijenih katoličanov, ki so se drznili blatiti zaslužno duhovščino. Še drugoverci hvalijo delovanje katoliške duhovščine, izprijeni katoličani pa jo smešijo in blatijo. Naj navedemo iz angležkega časopisa ...Guardian" besede protestantskega pastorja
0 delovanju in požrtvovalnosti katoliške duhovščine v Indiji:
„lndija šteje 294 milijonov prebivalcev, med temi je samo 2,900.000 kristjanov; od teh jih pripada katoliški cerkvi okoli dva milijona, ki so pa izborno organizirani. Uprava njih naselbin je silno spretno urejena in razširjanje katolicizma je občudovanja vredno. Vse delo se vrši pod nadzorstvom papeževega delegata. Vse škofije in prefekture imajo svoje cerkve in kapele, nekatere izmed njih imajo tudi lastna semenišča in verske zavode vsake vrste. Število misijonarjev se vedno bolj množi; samostanov ženskih in moških je vedno več in plodonosno delujejo; ustanavljajo bolnišnice, lekarne, sirotišča in zavetišča vsake vrste. Njih glavna moč pa obstoji v mladini, nobena verska sekta nima takega vpliva na mladino kakor ravno katoliška Cerkev. Sole vodijo večinoma frančiškani in jezuilje; slednji imajo tudi svoje univerze in višje šole. Frančiškani imajo v severni Indiji 8 kolegijev z 2000 otroci. V Bombaju in Kalkuti obiskuje katoliške šole
1 625, v Trihinopoli pa 800 gojencev. V višje dekliške šole in penzijonale zahajajo tudi anglikanske deklice. Katoliške
šole so sploh prve v Indiji. „Če vse to premišljujem," piše protestantovski di-jakon »moram reči, da za nas ni druge rešitve kakor da se predvsem na vzgojo mladine vržemo. Pošljite nam samskih bratov in sestra sem, ki se bodo izključno vzgoji mladine posvetili, prevzeti samo od ene misli: služiti in delati Bogu v čast ne glede na zemeljsko plačilo."
Tako pišejo luterani o duhovščini v Indiji, za katero v požrtvovalnosti v nic ne zaostaja slov. duhovščina. Naj se te lepe besede primerjajo z živalsko pisavo	»Soče"	v »Tutti
frutti" pred par ieti! Kaka razlika! In vendar so zbrani okolu »Soče" sinovi katoliških starišev ! Ali m to žalostno? Da, žalostno pa tudi osodepolno za „Sočo“ in nje stranko! Kdo bi si bil mogel misliti pred par leti na strašne gospodarske udarce, ki so jo zadeli v zadnjem času kot v maščevanje za grozno počenjanje z duhovščino in z našimi zavodi?! Ti udarci so „Tutti frutti" ali po domače sadovi živalskega divjanja. C. duhovščina ni v svojo obrambo storila niti koraka, maščevanje pa je vendar le prišlo in je moralo prili. Nad smešitelji č. duhovščine visi Damoklejev meč. .. Napredna stranka je sicer storila hvalevredno delo, ko je iztisnila iz predsedstva in iz odbora »Trgovske obnne zadruge" »SoČinega" lastnika Gabršček-a, a to ni dovolj. Gabršček ne sme biti v odboru J.judske posojilnice" in ne sme biti neomejen gospodar listov „Soča" in „Primorec“, ker je za to popolnoma nesposoben. Njegova pisarija v »Soči" in »Primorcu" je za goriške Slovence in za naprednjake same največja nesreča, ki jo je treba preprečiti.
Omejenost gg. okolu
„Soče“
Omejeni gospodiči okolu „Soče" in »Primorca" se jezijo, ker smo jim zadnjič povedali resnico glede sedanje draginje. Rekli smo, da ni mogoče draginje ustaviti, dokler se bo venomer poviševalo plače uradnikom in drugim državnim uslužbencem in dokler bodo stroški za armado neprestano rastli. Draginja ni le glede goveje živine in gle>!e govejega mesa, kakor trobijo liberalci po svojih časopisih, ampak glede vseh predmetov na sploh. Liberalci mislijo v svoji omejenosti, da l)i se z uvozom tuje živine draginja odpravila. To je zmota! Z uvozom tuje živine bi se le živinorejci oškodovali, a draginja bi na sploh ostala ista, ker bi dragiiro z enega predmeta le prenesli na drug predmet. Država potrebuje za velike plače in stroške za armado davkov in te .i.cramo plačati državljani s tem. da si od svojih ust odtrgujemo. Tu je poglavitni vzrok, draginji! Priznavamo radi, da je carina na uvoz živine tudi vzrok draginji, a ta vzrok treba odpraviti na drugačen način, kar so tudi omejeni gospodje okolu „Soče“ v št. 124, z dne 29. okt. pogodili. Pišejo namreč, »da je treba v Avstriji živinorejo povzdigniti. Živinorejo povzdigniti, to bo p o m a g a 1 o naše m u k m e t u in to odpravi tudi draginjo. Za vse bo prav, če se to zgodi. Mala Srbija, tako zaničevana, barbarska, ima krasno razvito živinorejo, mogočna kulturna Avstrija pa nima nič m po njej razsaja poleg drugih dobrot še neznosna draginja". S temi besedami je zadela »Soča", kakor slepa kokoš, zdravo zrno. Zakaj bi vedno poviševali plače uradnikom, zakaj bi enkrat vsaj ne povišali plač ubogim kmetom s tem, da bi storili kaj za povzdigo živinoreje?! V
Avstriji bi lahko imeli cvetočo živino rejo, ki bi tvorila pravo bogastvo avstrijskega ljudstva. Da je mogoče v sedanjih razmerah le na ta način odpraviti draginjo govejega mesa, o tem je prepričan tudi nižjeavstrijski deželni zbor, ki je v ta namen določil 50.000 K za nagrade pri reji telet in je sprejel resolucijo, naj tudi vlada da v ta namen enako svoto. Ko bi bila avstrijska vlada kaj skrbela za živinorejce, bi Avstrija lahko danes zalagala z živino in z mesom celo Iivropo.
Cesta s Kamice do drž. ceste po Vipavski dolini.
Zgradba te ceste je stara želja našega ljudstva, ki izvaža les iz Trnovskega gozda.
Svoj čas je bilo dalo c. kr. gozdarsko ravnateljstvo napraviti načrt, ki je ka-jal 75.000 K potrebščine.
Stvar je potem precej časa počivala. —
Državni poslanec Fon je opetovano na vseli pristojnih mestih zahteval, da se to vprašanie konečno reši in je dosegel, da je prevzelo ministerstvo javnih del 50"!,, izdatka v znesku 37.500 K Polovica te svote je že postavljena v državni proračun za leto 1910, druga polovica bo pa v proračunu za 1911. Poljedelsko ministerstvo bo prispevalo z 20.000 K, dežela pa vsled sklepa, sprejetega v zadnjem zasedanju deželnega zbora, 17.500 K.
Ker pa v tej zadevi ni popolnega soglasja mej prizadetimi občinami, je poljedelsko ministerstvo odklonila izvršitev načrta in je vsled tega naložil deželni zbor deželnemu odboru, da skuša doseči to sporazumljenje. Deželni odbor je naročil svojemu inženirju, da potem napravi poseben načrt, ki bi odgovarjal
Zadnji flve Marija ...
(Spisal: L. P Slavomir.)
Stal je ob robu gozda. Lahek večerni zefir ga je hladil. Razmišljal je. kaj naj stori. Videlo se mu je, da mu je težko pri srcu. Spomnil se je. kako je bil nekdaj srečen, on, bratje in sestre in cela družina — po zimi okoli gorke peči in iz oči so mu prišle solze.... Zcičel je jokati in si brisati solze z ruto. —
„0. ko bi bil oče srečen, bili bi vsi srečni, oče je bil pa nesrečen, mi smo nesrečni reveži!“, je jecljal jokaje.
Tone je bil fant kakih štiriindvajset let. Oče njegov mu je umrl pred letom. •Mož je prihajal domov ponoči, ob enajstih, o polnoči, celo ob dveh. da celo ob zori Včasih ga ni bilo tudi cel dan ali še več časa. Alati je pošiljala ponj v gostilno, včasih je bil tamkaj, a večkrat ga ni bilo po hišah. Bil je pijanec. Več-
krat so ga našli v cestnem jarku, vsega umazanega - pijanega Hodil je tudi po mestnih hišah zaradi pravde. Iskal je pravice, a ko je ni mogel najti, je šlo gospodarstvo vedno bolj nazaj in nazaj, ker ni bilo pravega gospodarja. Gospodinja pa ni mogla opravljati vsega. Večkrat ga je opominjala, naj neha s takim delovanjem. On pa jo je srpo pogledal, začel je preklinjati in razsajati, da je bilo groza. Včasih so se mu zablestele oči. da so se ga otročiči zbali in zbegani tekli iz hiše... In tako seje ponavljalo od dne do dne, od leta do leta. Naposled je šlo premoženje na — boben.
Ko se je začelo mračiti, je šel Tone iz gozda proti domu. Razmišljal je. kako naj ukrene, da bodo mati in mlajši bratje in sestrice laže živeli. Naposled mu šine v glavo: ..Pri kraju smo, v Ameriko pojdem!", je rekel sam pri sebi in se nekoliko utolažil. „V Ameriki je večji zaslužek nego pri nas. več denarja si bom prislužil, pošiljal bom domov materi, da se prežive ona in otroci."
Premislil se je in šel k agentu. Dogo\oril se je z njim, in mu ukazal, naj pride drugo jutro ponj pred hišo.
Od agenta se je Tonče odpravil k domači koči. V sobo se še ni upal. Postal je nekoliko otožen, razburjen in srce mu je začelo utripati močneje . . .
V sobi je bilo jako živahno. Ob peči na klopeh so sedeli bratci in sestrice in se živahno pogovarjali. Veselje jim je sevalo i/ jasnih oči. kakor da bi jim ne manjkalo ničesar. Hvala Bogu! Zdelo se mu je. da bo šel toliko laže z doma. ker so bili bratje in sestrice veseli . ..
Ali naj bi šel v sobo ?
Tresel se je vedno. Strah ga je bilo, kaj poreko mati, ko ji pove novico.
Dvignil je oči proti nebu in se čutil osamljenega ... ,.V Ameriko grem, to je zadnji poizkus, zadnja rešitev ... Kaj pa poreko mati in bratje, sestrice in sorodniki k temu ? O. ti sorodniki, ti bodo še veseli, da se me le iznebijo! Bogati so, toda mene ne gledajo prijazno. kakor bi bil jaz tega kriv...
In zopet je milo pogledal proti nebu čakal je zvonenje Ave Marije .. . Izza oblakov je posvetil mesec s svojo bledo svetlobo, tiho in mirno, kakor bi ne vedel za gorje Tonetovo .. .
V domačem stolpu je mogočno zadonel večerni zvon Ave Marijo .. .
Tone se je odkril in stopil v hišo.
Na mizi, sredi sobe je gorela luč. Izpod stropa pa je visela rdeča lučka nad podobo Matere božje .. . Tonetu se je zdel ta večer nekako svečan !
»Mati, bratje, sestre, izmolimo nocoj Ave Marijo vsi skupno pod to podobo, saj je to zadnji večer!", je s tresočim glasom ukazal Tone.
In vsi so pokleknili in molili .. .
Po molitvi je mati prevzela besedo in vprašala Tončka: »Zakaj je zadnji večer? Ali bo morda koga izmed nas manj jutri ?“
Tone je odgovoril materi s trepetajočim se glasom: »Da. vašega Ioneta ne bo jutri pri vas. V svet. v Ameriko mislim odpotovati, tam je boljši zaslužek. Pošiljal bom ves prihranjeni denar
zahtevam interesentov. Vse to se bo vršilo letošnjo zimo.
Opozarjajo toraj naše ljudi, da trezno premislijo ta položaj in da ne strmoglavijo svojih željA s pretiranimi zahtevami. Boljše nekaj kakor nič!
Politični pregled.
Češko nemška pogajanja in primorski Italijani.
Češko nemška pogajanja, ki so se pred tremi tedni pričela pod jako ugodnimi auspicijami in od katerih se je že pričakovalo, da bodo imela ugoden vspeh, so likratu trčila na take ovire, da se sedaj splošno misli, da se razbijejo. Posredovalci od ene in druge strani, med katerimi je največ vladnih mešelarjev, se sicer trudijo pri raznih strankah, da b: jih prepričali, naj oodo zrntrne in popustljive, ali kakor stvari danes stoje, je jako malo upanja, da bi ti poskusi kaj izdali. Značilno je, da se Češko-nemške sprave najbolj boje primorski Italijani, kar je tržaški »Piccolo" v včerajšnji svoji številki brez ovinkov povedal. Omenjeni list modruje tako-le:
Ako bi prišlo do češko-nemške sprave, sestavil bi se v državnem zboru češko-nemški-poljski železni obroč in italijanska državnozborska delegacija bi prenehala biti odločujoči činitelj na jezičku državnozborske tehtnice. Sestavilo bi se potem parlamentarno mini-sterstvo, v katero bi prišli poleg nemških češki in poljski, politiki in, če bi tudi ne našel mesta v novem kabinetu jugoslovanski minister, podpirali bi pa češki in poljski ministri jugoslovanske težnje, kar bi bilo na kvar primorskim Italijanom. „Picco!o" je zaradi tega ves iz sebe od veselja nad nevspehom češko nemških pogajanj in pravi, da je za Italijane najbolje, ako ostane še naprej sedanja vlada na krmilu.
Ali smo sicer vedeli in smo tudi vedno trdili, da gre sedanja vlada vedno in povsod na roko Italijanom ter da nas Jugoslovane vedno in povsod zatira na ljubo Italijanom, ali priobčili smo te »Piecolove" ekspektoracije zaradi tega, da dokažemo, kaki hinavci so Italijani, ko kriče po svojih listih, da jih Bienerthova vlada preganja, a nas Jugoslovane pa protežira na škodo Italijanom.
Grozeča demisija ogerskega iu avstrijskega miuisterstva.
Avstrijski in ogrski ministerski predsednik imata hude dneve; avstrijska vlada in ž njo avstrijski parlament je odločno proti odplačilom v gotovini,
katero zahteva ogrska vlada. Odpflačilo v gotovini pomeni največjo škodo za avstrijsko gospodarstvo, atentat na avstrijske davkoplačevalce. Obligatna odplačila v gotovini niso malenkosti, ampak so življenjsko vprašanje za avstrijsko gospodarstvo. Ko bi se to uresničilo, potem bi naš denar na Ogrsko izginil, avstrijski kredit pa bi bil silno zadet. Niti misliti ni na to, da bi avstrijska vlada na to pristala.
Odseki avstrijske delegacije.
Odseki avstrijske delegacije so v soboto končali svoje delo. Te dni se snide plenum delegacije.
Izid volitev v hrvaški sabor
je po ožjih volitvah sedaj naslednji: hrvaško srbska koalicija je dobila 35 mandatov. Toinašičeva skupina 18, kršč. soc. stranka prava 15, pristaši dr. Mile Starčeviča 9, seljačka stranka 9, srbski radikalci 1, opozicionalec izven strank I (Supilo).
Sklicanje bosanskega deželnega zbora.
Cesar je sklical bosansko-herccgo-vinski deželni zbor na 7. novembra v Sarajevo.
Napetost med avstrijsko in ogrsko vlado.
Med ogrskim ministerskim predsednikom grofom Kuben-Hedervaryjem in med avstrijskim min. predsednikom baronom Bienerthom je prišlo zadnje dni zaradi plačil v gotovini do hudih navskrižij. Baron Bienerth se odločno prolivi ogrskim zahtevam v tem pogledu. Govori se, da bode grof Klmcn Hedervary zaradi tega že v teh dneh podal svojo ostavko in da ni izključeno, da bi tudi baron Bienerth ne storil kaj takega.
Proti republičanom na Španskem.
Španska ylada je ukazala zagreti radikalnega vseučiliškega profesorja dr. Ovejero. Republičani so prestrašeni, ker vlada nastopa proti revolucijonarni agitaciji. Profesor pride prod vojno sodišče, kakor tudi štirje časnikarji.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovenske s i r o t i š č e".
P. n. gg. N. K. 1 K, Franc Tomsig, bivši župnik in kurat v jetnišnici v Gradišču. 20 K, c in k. major Karl Stiiffer v Gorici 5 K, dvorni svetnik dr. Anton Tušar 20 K, slavno županstvo v Soči podpornino za tekoče leto 10 K. v pušicah „Goriške zveze" in »Centralne po-sojijnice" 6 K, Anton Fon, trgovec v
vam domov, ljuba mati! Živeli bodete bolj lahko in tudi jaz bodem z večjim veseljem delal v novem svetu, ker bom vedel, da ste preskrbljeni."
„Ni prav, da greš" ... jainejo mati. »In tam v Ameriki, tam v odtujenem svetu je dovolj nevarnosti. Bog nas že preskrbi tudi na naši rodni grudi!"
Tako je govorila mati, Tone si je pa mislil po svoje.
„Ali misliš kmalu odpotovati ?", ga je vprašala mati.
„Da, že jutri zarana pride agent z vozom po me," ji je odgovoril Tone odločno. »Zmenil sem se dobro z agentom zaradi potovanja. Mnogo denarja ne potrebujem, pomagal bom na ladji s hlapčevskim delom, zato bo vožnja v Ameriko za me brezplačna."
„Ali vendar bi bilo bolje, da bi ostal doma," mu je prigovarjala mati.
Tone pa: »Ne morem." —
Izza peči je gledalo četvero bratov in sestric, nedolžnih oči, ki so mu prigovarjale: »Ostani!"
A Tone se ni dal pregovorili. Bile so mu ravno te nedolžne oči v skrbeh.
Kmalu se je odpravila družina k ponočnemu počitku. Toda Tone je pospravljal svojo staro obleko v kovčeg in del vse v red, predno je legel k počitku.
V postelji tii mogel ne Tone, ne mati spati.
Ah! Moj Bog že jutri, že jutri zarana, predno solnce izzide ... Obleka je pospravljena, voz z agentom se pripelje in Tone z njim v tuji svet, v Ameriko...
Drugo jutro, predno je solnce izšlo, je bil Tone že na nogah. Poklical je mater, prijel jo za roko in jo poljubil za slovo, morda zadnjikrat... Šel je k bratom in sestricam, jih poljubil posamezne in odšel je s svojo prtljago na voz, ki ga je čakal pred hišo z agentom. Mati je šla za njim in mu šepetala: »Ljubi Tone, ogibaj se slabih ljudi! Pa srečen ostani I Iako priden kakor si bil doslej. Ne pozabi svoje ljubeče matere! Pa tudi bratov in sestric ne! Pa priden bodi in pošten, skrbi za nas in piši nam ob prvi priložnosti!"
Mater in sina so polile solze .. .
Sin je objel mater, ona sina in oba sta plauala ...
Gorici kot podporni ud za I. 1910 10 K. Ivan Sedej, vikar 5 K, Čevljarska zadruga v Mirnu 3 K, Karol Zorn, Voger-sko 50 vin., Karl Komel, Kronherg 40 vin., Košuta Ana, gospa v Gorici, 60 vin., Neimenovani 1 K, Jožefa Perinčič 20 vin., Simčič Anton, Zirl (Tirol) 50 v., Nekdo iz Št. Ferjana 20- vin., Ivan Pla-ninšček, Št. Ferjan 50 vin., Abstinent v Gorici 20 vin., za prodane srečke v Št. Ferjanu 6 K 90 vin., za prodane srečke 60 v., v nabiralniku g. Josipa Gorjanc, gostilničarja 1 K 30 vin.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Domače in razne vesti.
»Duhovska Zveza" vabi vse preč. gg. duhovnike na sestanek, kateri bo dne 10, novembra t. 1. ob 10. uri v velikem semenišču. Dnevni red: 1. »Avstrijska šolska postava v luči naukov sv. Cerkve", predava preč. g. prof. dr. Andrej Pavlica. 2. O preinembi katehetskih postav iz leta 1890 in 1907, predava preč. g. župnik France Razpet.
Odbor »Duh. Zveze".
Preč. g. Ivan Ambrož, c. in kr. kurat vojne mornarice, imenovan je za župnika e. in kr. vojne mornarice v VIII. činovnem razredu.
Za ritmojstra pri trenu je avan-ciral naš rojak nadporočnik g. Josip Vodopivec, sin cesarskega svčtmka Frana Vodopivec.
Državna gimnazija v Gorici. Iz najzanesljivejšega vira smo zvedeli, da je c. k. finančno ministerstvo te dni privolilo »v principu", da se zgradi za ta zavod novo poslopje, dočim noče ničesar vedeti o zgradbi poslopja za realko.
Mi bi novico beležili z večjim veseljem. ako bi imeli prepričanje, da se delo kmalu prične.
Zgodovina tacili stavb pa nas uči, da bomo morali še dolgo čakati, preden se odpravi dosedanji škandal, ki se imenuje poslopje gimnazije.
Občinske volitve. — Sedaj se vrše v naši deželi v mnogih občinah občinske volitve. Doscdaj so se vršile, kolikor je nam znano, v Devinu, v Tolminu, v Prvačini, v Št. Petru, v Podgori, v Ročinju, na Vogerskein in v Opatjemselu. Ponekod se opaža brezbrižnost našega ljudstva za občinske volitve, kar je obžalovanja vredno. Velikega pomena so občinske volitve. Se ne gre le za vodstvo občine, ampak se gre tudi za vo-
PoIjVbila sta se še enkrat: »Bog s teboj, z Bogom ljubi sinko! Bog te varuj" ... je jecljala jokaje mati.
Slovo je bilo težko. Težko je bilo pri srcu materi in sinu ...
Konj je zavlekel in se zgubljal v daljavi. Zadonel je jutranji Ave ... Tone se je odkril in molil, a ne tako srčno, kakor sinoči, čutil se je osamljenega.. .
Mati je strmela za vozom s katerim se je bil odpeljal Tone. naposled s. je vrnila v sobo. Na klopi v sobi je skoraj v omedlevici jokala žalostna mati...
% * *
Zvečer je zadonelo Ave Marijo .. . V hiši je molil jeden manj — Tone. Mati in otroci so ga pogrešali. Tone ni slišal več domačega zvona do«._;i Ave Marijo ... Molil je v tujem kraju, v tuji hiši, morda že na morju ...
Bog ve, ali jo bo molil Tone še kedaj v domači koči? Morda se vrne čez leto, morda za dve, morda za trideset. morda nikoli ...
In mati je na klopici še bridkeje zaihtela ... Morda se je zmislila na »zadnjo" Ave Marijo . . .
lit ve v cestne odbore in v okrajne šolske svete. Posebno važne so občinske volitve za volitve v poslednjo korporacijo. Vsled brezbrižnosti našega ljudstva žanjejo nasprotniki. Liberalci poskakujejo veselja, ker se jim je posrečilo zmagati pri volitvah na Vogerskein, kjer so bili na krmilu do sedaj naši možje. Potem navajajo še Podgoro, Tolmin, Prvačino, Ročinj, kjer so zmagali oni. Povedano pa bodi, da so v teh občinah tudi do sedaj bili na krmilu liberalci in da mi nismo nič zgubili. Pač pa se je močno stresel Tolmin in so bili liberalci v strahu, da pade v »klerikalne" roke, kakor se je zgodilo s Komnom, ki se je otresel libe-rame gnjilobe, kakor se'je hudo stresel liberalni Miren, kjer so naši zmagali v tretjem razredu, kakor se je stresel Št. Ferjan, kjer so naši pometli z liberalci itd. Liberalno veselje naj bode kratko. Na noge, naši možje, naši izobraženci, čč. duhovščina in drugi! Pustimo malenkosti na stran. V boj zoper gnjili liberalizem, ki’ Je v naši deželi doigral gospodarsko ulogo! Liberalec ne sme priti na krmilo občinam, ako se hočemo obvarovati propada, kakoršen preti raznim liberalnim podjetjem. Vkup, raztreseni udje našega mišljenja! Dolžnost nas veže, biti edini, ko se gre za boj zoper gnjili liberalizem I
Koliko Je takih?... Kakšen naj bi bil učitelj? Na to vprašanje je odgovoril veljaven šolnik tako le: Učitelj naj bo najbolj krščanski kristjan, najmilejši prijatelj otrok, najboljši poznavatelj človeške narave; učitelj naj se vedno izobražuje, naj pridno moli za mladino. Učitelj naj uči resnico in čednost, naj bo namestnik toliko starišev, duhovni oče toliko otrok, oskrbnik občinskega vzgojišča, viden angel varuh otrok božjih.
Pokojni dr. Lueger je kot župan dunajski prišel dostikrat v stik z učitelji, pa jim je ponavadi tudi dal kako pametno navodilo. Nekoč je med drugim tudi tole poudarjal: »Ostanite posebno v dobrem soglasju z zastopniki verskega pouka. Pustite vero v toliko pri miru, da je ne boste kritikovali ter vzbudili v mladini mnenja, kakor bi obstojala med vami in veroučitelji kaka
razlika." »Pazile v prvi vrsti, da
bodo otroci dobro poučeni v glavnih predmetih..." — »Socialni demokrat, ki uradno priseže, stori krivo prisego, — zato takih ljudi ne morem rabiti. V Avstriji potrebujemo samo dobrih, zvestih in dinastičnih mož, ne pa revolu-cijonarjev . .."
Hinavščina moderne kulture. — Pod tem naslovom čitamo v »Casu": Da je vnanji napredek moderne kulture velikanski, kdo bi to tajil? A žal, da tega ni mogoče reči o notranji, duševni kulturi. Kjer zamrje religioznost, tam zagospodujejo najnižji instinkti. To dokazuje tudi moderna kultura povsod tam, kjer se je bolj ali manj oprostila blažilnega vpliva krščanskih idej. Moderno svobodomiselstvo je sirovo in podlo. Kjerkoli svobodno zavlada, se takoj razkrije kot bestija. Bestialna je bila francoska revolucija, ki je bila nekak prvi pojav »svobodne misli", in bestialna je bila zadnja portugalska revolucija, ki so jo framasoni priznali za svoje delo, a navdušeno pozdravili vsi svobodoiniselci. Tu se je živo videlo, kaj je svobodoiniselcem svoboda: svoboda požigati, moriti, onečaščevati vse, ki drugače mislijo. Nekaj nepopisno grdega tiči v svobodomiselstvu. To ni le besno sovraštvo do krščanstva, ampak obenem neka bestialna pohot, da oskruni, kar je drugim svetega. In svobodomiselstvo še govori o kulturi! Bolj prav bi se reklo, da je svobodomiselstvo velika sramota dvajsetega^toletja!
Potujoče kmetijske šole. — »Primorki gospodar", glasilo »Goriškega kmetijskega društva" v Gorici je sprožil (Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu iisfu“ št. 44. z dne 3. novembra 1910.
misel, naj bi se ustanovile na (ioriškem kmetijske šole. Kmetijski potovalni učitelj bi učil na teli šolali, ki bi se preseljevale iz kraja v kraj. Začele naj bi se v začetku zime. Posebno v večernih urah naj bi se vršilo predavanje. Te šole bi imele izbrane zbirke učil, ki bi se prevažale iz kraja v kraj. Posestva za pouk ni potreba, ker bi služila vsa posestva dotičnega kraja pouku. Sadjarstvo bi se poučevalo v bližnjem šolskem vrtu, mlekarstvo v mlekarnicah itd. Pouka bi se smeli udeleževati ljudje brez omejitve. Spomladi bi se vršil pouk na polju, na travnikih v sadovnjakih, doma v hlevu, na gnojišču, v kleti itd. Poleti pa, ko je mnogo dela, naj bi se kmetovalci zbirali ob nedeljah k predavanjem, kjer bi se govorilo o poljskih pridelkih, ki se takrat negujejo. Po mnenju člankarja v „Pr. Gospodarju" bi se naše kmetijstvo na ta način povzdignilo.
Solkanska mizarska zadruga na dražbi. — V soboto je na dražbi kupila nepremičnine Solkanske mizarske zadruge „Trgovsko - obrtna zadruga v (iorici" za 86.000 K.
Nado gospodinje. — Nekdo nam piše: Nočem s temi vrsticami žaliti naših gospodinj na kmetih, ker krivico bi jim delal, ako bi jim očital lenobo. Pridne so naše gospodinje. Da je to res, je priča tudi to, da ima gospoda v Trstu ali v Gorici za služkinje najrajše dekleta z našega slovenskega dela .dežele. Tudi najhujši naši narodni nasprotniki imajo v službi naša dekleta, ker so znana kakor pridna, ubogljiva, poštena, vestna in postrežljiva. Nekaj drugega pa je, kar mi leži na srcu. Naj me nihče krivo ne ume. Iz dobrega namena je to povedano.
V mislih imam namreč snago v naših kmečkih domovih, v kuhinji, v spalnicah in tudi drugod. Na slovenskem delu dežele ni pri tem tako, kakor bi moralo biti. Snaga! Kako lepa beseda I In da je snažno v kuhinji, mora gledati hišna gospodinja. Kakoršna pa je hišna gospodinja, taka je kuhinja. Koj ko stopiš v hišo, boš vedel, pri čem si Hišno gospodinjo poglej! Poglej njeno obleko, čevlje, nje obraz, pa boš imel jkoj sodbo o hiši. Vsaj meni se zdi umazana hišna gospodinja gnjusna. Raztrgana, zamazana, lasje zmršeni, čevlji polni hlevskega blata itd., to je slika umazane gospodinje in ko si to videl si lahko napraviš sodbo, koliko je upoštevana snaga v hiši, kjer gospodinji taka ženska, —
Na Goriškem — kakor sem uže povdaril — so kmečke ženske pridne, delavne, a na snago se tu in tani premalo pazi. Le poglejmo v hiše naših sosedov Furlanov. Kak lep utis napravi na tujca, ko stopi v hišo! Snaga uzorna, vsaka reč na svojem mestu, kar pa je glavno, ženske čedno opravljene, snažne. Blata po hiši malo, ognjišče lepo urejeno, drva za kurjavo na svojem mestu, notranjščina kuhinje lepo pobeljena, svinjskih kotlov ne dobiš v hiši, marveč zunaj na dvorišču itd. Lup red ! V taki hiši je prijetno prebivati.
Za danes konštatiram le to, da v marsikateri slovenski hiši ni take snage. Kdo je kriv? Naravnost rečem: Hišna gospodinja! Ona ima skrbeti za snago v hiši. Poznam kmečko gospodinjo na dobri kmetiji, ki ni pometla hiše po tri, štiri dni, sama umazana, krilo raztrgano, izpod krila pa ji visijo umazane „franže", otroci umazani kakor „pujski“, v kuhinji dobiš krompir, stare cape, molzno golido med svinjskimi kotli, krožnike dene na takozvan „vedernik“ po jedi, ne da bi jih umila, ko jih spet raM, pa kar notri zlije jed Na ognjišču cela revolucija; mali stolčki, ponev, drva, trinog, lonci, smeti itd. Kakšen je pa hišni tlak? Iz blata! Ko je deževno vreme, je v hiši skoraj tako kakor na dvorišču. To je resnična slika. In tega je kriva hišna gospodinja! Tukaj ne velja izgovor:
Imam mnogo dela, ne morem vsega napraviti. Vedi, da prvo v hiši je snaga, od snage je odvisno zdravje, od zdravja pa blagor v družini.
Naj mi nikdo ne očita, da bi ne smel tega javnosti povedati. Ravno nasprotno! Slabo stran našega ljudstva odkrivajmo, da sc te slabosti odpravijo! Žalibog, da ima la nemarna hišna gospodinja tu in tam posnemalke, ki jo v marsičen še prekašajo. U/.ornim, čednim slovenskim gospodinjam čast.
Prihodnjič pokukam pa v druge hišne kote in jih popišem ravno tako, kakor so v resnici. Dal Bog. da bi bile te vrstice zdravilo za one gospodinje, ki sc jim zdi vseeno, naj je v hiši makari tako, kakor v hlevu.
Kaj pa ta muzika ? Pijana veselja je goriška „Soča“, ker so pri občinskih volitvah na Vogerskem zmagali liberalci, in pravi: „Kar po vrsti gre. To je začetek korenitega preobrata na Gorškem". V petkovem »Učiteljskem Tovarišu" pa čitanio jadikovanje liberalnega kraškega dopisnika, v katerem toži, da klerikalizmu raste na Krasu greben, da prehaja občina za občino v klerikalne roke, da preti Krasu klerikalna strahovlada in kliče na pomoč liberalno učiteljstvo na delo proti prodirajočemu klerikalizmu. To je druga muzika, „Soča", kaj?! Ali ne rečemo lahko ludi mi. da je to začetek korenitega preobrata na Krasu, kjer so imeli dosedaj liberalci največjo zaslombo? Dči, res je, ljudstvo spoznava liberalno sleparstvo, zločinstvo in odpira oči, da vidi in glasno izreka pri občinskih volitvah obsodbo nad liberalci.
Razglas. Odpustki na zemljarini in hišarini, potem znižba glavne vsote obči pridobarini in davčnemu merilu za podjetja, zavezana javnemu dajanju računov za leto 1910.
Na temelju člana XII odst. 3 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 določajo se zgoraj navedeni davčni odpustki in znižbezaleto 1910 sledeče:
1.) Odpustek na zemljarini s 15 odst. in na hišni najemarini in hišni razredarini, izvzemši 5 odstotni davek od donosa davka prostih poslopij, z 12 in pol odst. državnega davka.
Ta odpust se pa ne razteza tudi na neerarne doklade, katere se tedaj odmerijo in poterjajo od cele državne pristojbine brez odpusta.
2.) Znižba glavne vsote pridoba-rine od 25 odst., izvršena že v minulih letih, ostane tudi za tekoče leto v veljavi.
3.) Pridobarina za podjetbe, imenovane v § 100. odstavek 1 in 5 navedenega zakona, ki so vezane javnemu dajanju računov, določa se kakor minula leta z 10 odst. čistega dohodka.
Oblastva zasledujejo že večkrat predkaznovanega 30ietnega delavca A. Cigaleta rojenega v Cerknem in pristojnega v Dole pri Idriji, ker je sumljiv, da je v Polhovem gradcu vlomil v stanovanje nekega žagarja, mu ukradel za 40 K obleke, potem pa neznano kam pobegnil.
Izpred sodišča. — 15 letni Josip Mihel iz Solkana je sedel na zatožni klopi, ker je napeljeval mladoletno Gabrijelo Gomišček, da je kradla denar svojemu očetu. V pol letu je Gabrijela tudi okradla očeta za 200 K. Mihel je bil zaradi tega obsojen na šest tednov strogega zapora.
Stavka v tržaškem sodišču
V tržaškem deželnem sodišču so začeli zopet nekateri zaprti Italjani stavkati z lakoto. Kakor znano so se vršile dne 4. septembra v Trstu demonstracije proti Italijanom, pri čemur so Italijani napadli več Slovencev ter demolirali tudi neko slovensko kavarno. Kot pro-vzročitelje teh izgredov so zaprli več italijanskih razgrajačev, ki so zaprli že dva meseca.
Vohun Bartmann obsojen. —
Vohun Barlmann, proti kateremu se je vršila minoli teden, kakor smo že zadnjič poročali, kazenska obravnava zaradi vohunstva in ki je bil glede tovarne za milo, kaleroje na Bledu napravil svoji ženi v zvezi s tvrdko Ga-b r s d e k (?!) & Comp. v (iorici. je bil v soboto obsojen na štiri leta in pol stroge ječe.
Izprememba glede mature. Dozdaj so pismeno maturo na gimnaziji delali tudi tisti dijaki, ki so dobili za drugi tečaj 8. razreda nezadostno spričevalo. Z odlokom naučnega ministerstva se ima odslej razredovanje za 2. tečaj 8. razreda pred početkom pismene mature zaključiti in se dijaki z nezadostnimi tečajnimi spričevali ne smejo- pripustiti k pismeni maturi.
Proti draginji. — Nižjeavslrijski deželni zbor je določil 50.000 K za nagrade pri reji telet na Nižjem Avstrijskem. Sprejel je resolucijo, naj tudi vlada da v ta namen enako vsoto.
Sladkor je postal cenejši. V času, ko so vsa živila v cenah poskočila, je nekaj posebnega novica, da se je sladkor pocenil. 1 kg sladkorja, ki se je prodajal po 92 vin., se je znižal v ceni za 12 vin., veliko sicer ni, vendar bo ta novica naše gospodinje razveselila.
Železni kartel v Avstriji je podoben pijavki, ki izpije svojini žrtvam krvi do skrajnosti. Neomejen vlada v škodo prebivalstva, ker se mu ne upa nobeden proiiviti. Zato je z veseljem pozdraviti namero francosko češke železarne v Pragi, ki hoče stopiti v boj proti kartelu. V ta namen je kupila francoska železarniška tvrdka v Pont a Mousson obsežne livarne železne rude v lloro-vicku.
Zvišanja deželnega davka na pivo na Dolenjem Avstrijskem ne bo, kakor je razvidno iz tozadevnih časniških poročil.
Višja pivovarniška šola v Pragi je bila otvorjena pred kratkem.
Trgovski promet med Avstrijo in Ogrsko. — Trgovinsko ministerstvo je izdalo ravnokar statistično poročilo o blagovnem prometu med Avstrijo in Ogrsko v septembru 1910. Po tem izkazu je v omenjenem mesecu znašal — izvzemši drage kovine — uvoz iz Ogrske 123'3 milijonov K in uvoz na Ogrsko 1323 milijonov K. Provizorična trgovska bilanca od jaiiuvarja do vštev-ši septembra 1910 je določena na 137 8 milijonov K, proti 95 3 mil. K v isti dobi prejšnjega leta.
Trgovinski promet v Italiji. —
V teku prvih 9 mesecev tekočega leta je znašal: uvoz v Italijo 1 „286,873.197 lir, t. j. 39,139.248 lir več nego v prejšnjem letu. Izvoz pa je znašal 1 „447,519.307 lir, t. j. za 102,493.170 lir več nego v enaki dobi ininolega leta.
Namizna in rožna vina v Franclji. Ker je letošnja vinska letina na Francoskem zelo slaba, je pričakovati precejšnega uvoza vina iz tujine. Italijansko poljedelsko ministerstvo je na to dejstvo opozorilo italijanske vinogradnike, zato da bi svoja vina skušali spraviti na Francosko. Dala jim je na razpolago seznam glavnih vinskih tvrdk v Parizu.
Žitna letina na Francoskem je sedaj končno dognana. Pšenice je 94,570 900 hektolitrov. L. 190') je je bilo 125.521.900. Rži je letos lO.989.900 hektolitrov, lani pa 19.358.600. Upadek letos znaša tedaj za pšenico nad 35 milijonov hektolitrov, za rž okroglo 3 milijone hektolitrov.
Letošnja slaba vinska letina
vpliva precej ugodno na cene vina. katerega je dasi manj. pa boljše kakovosti. nego jo je imelo lansko. Po zadnjih poročilih stane t,"„ tirolsko belo vino 35 do 38 kron hektoliter, v Dalmaciji plačujejo 10°0 po okrog 36 kron. na Oger-
skem vina s peščenih tal 9°j0 po 34 K pretočeno vino, prosto na odhodni postaji. Črna vina so po 50 kron hektoliter, tropine pa so tam plačevali po 10 kron kvintah
700 800 kmočkili posojilnic pravi češka zadružna zveza, da bi se lahko še osnovalo na Češkem in poživlja ljudi, naj skrbe za ustanovitev. Tudi pri nas na Goriškem je še veliko krajev, kjer bi se dale osnovati rajfajzenske kmečke posojilnice. Nekoliko dobre volje in po-žrlvovanja, pa bouo. Gosta mreža raj-fajznovk v deželi je znamenje, da se zavedajo kmetovalci potrebe in važnosti kmečke zadružne organizacije. Kvišku na delo oni, ki še čakate!
Več sto puranov so prignali s Hrvaškega na ljubljanski trg. Žival je vseskozi lepo razvita in dorasla in. kar se pač le redko dogaja, večinoma dobro rejena. Purani tehtajo po 5 do 7 kg in veljajo povprečno 5 do 6 kron, kar se pač lahko imenuje zmerna in primerna cena. Čuje se, da priženo v kratkem nadaljnje jate takih puranov na trg, kajti žival se kaj lahko proda.
Hnjlgotržci proti umazani literaturi.
Predsednik društva avstro-ogrskih knji-gotržcev je poslal društvenim članom okrožnico, v kateri poudarja, da jc stremljenje posameznikov, ki hočejo vsled materielnih dobičkov pokvarjati ljudstvo in mladino z nečednimi publikacijami, našlo v vseh resnih in pošteno mislečih krogih upravičen odpor. Borzno društvo knjigotržcev v Lipskem in avstro-ogrsko društvo zasledujeta z odkrito simpatijo gibanje proti umazani literaturi ter sta pripravljena oba društva kolikor mogoče podpirati in pospeševali io gibanje. V okrožnici se poudarja, da skušajo mnoge tvrdke izpodriniti z inseriranjem in izložbami umazano literaturo, medtem ko zopet drugi razširjajo na tihem pornografične knjige. Odbor avstro-ogrskega društva knjigotržcev je sklenil v svoji zadnji seji, da se prosi vse člane, naj se ne prepuste pregovorili od brezvestnih agentov ter na skrivnem delujočih založnikov, naj ne prodajajo izpodtakljivih knjig ter n?j knjige ali druge umetniške proizvode, ki bi mogoče škodovali nravnostnemu čutu ljudstva ali fantaziji mladine, ne izpostavljali v izložbenih oknih. V okrožnici se tudi poudarja, da se članov, ki se pečajo s prodajo umazane literature, ne more smatrati za kolege ter se bo skušalo to literaturo izpodriniti z dobrimi knjigami.
Kako se lahko prepričamo, Je li sukno pravo? — Iz sukna izločimo nitke podolgem in počez. Posamezne zažgemo. Pri volneni ali svileni nitki se naredi gobnato oglje v velikosti prosenega zrna, ki zaduši plamen. Zelo lahko zgori konopna ali lanena nitka, najhitreje pa bombaževa (pavolnata) Ako na ta način blago preizkusimo, spoznali bomo še tako dooro ponarejeno sukno.
Kako se soli in suši prešičje meso.
- Velike važnosti, posebno pri gospodinjstvu na deželi, je sušenje prešičjega mesa. Treba je tu mnogo pazljivosti in skušenosti. Meso ne sme biti preveč in tudi ne premalo slano, zato je treba na določeno množino mesa ludi določeno množino soli in za okusno meso določene mere začimb. Za sušenje se pripravlja meso na različne načine. Po sledečem načinu pripravljeno meso priporoča sku-šena kuharica.
Za 50 kilogramov mesa se pristavi na ogenj 36 litrov vode, 4 kilograme soli, 10 dekagramov popra. 26 dekagramov solitra, 5 srednjevelikih zrezanih čebul, 5 zrezanih glavic češnja in čelrt kilograma sladkorja, vse se pusti četrt ure vreti.
Meso sc Irdo vloži v kad in sicer večje kose na dno. manjše na vrh ter polije s pripravljeno shlajeno vodo, katera stopi čez vloženo meso. Mali kosj
se puste 3 tedne, večji 5 tednov v tej vodi: med tem se mora meso štirikrat preložiti.
Predno se obesijo kosi mesa v dim, ali sušilnico, pusti se meso. ko se vzame iz vode, odteči in zbriše do suhega s čedno suho ruto. Zelo paziti je treba, posebno v sušilnicah, da ne pride preveč dima in prevroč dim na meso.
Koliko časa ostane meso v dimu, je odvisno od ognja, kateri se rabi v kuhinji. Kjer se mnogo kuha, menj časa, kjer se malo kuha, dalje časa. Pri srednjem dimu zadostuje za male kose približno 14 dni, za večje kose šliri tedne. Klobase, katere se kmalu porabijo, se lahko vzamejo črcz 2 dni iz dima; klobase, katere hočemo hraniti do poletja, pustimo 4 do 5 dni.
Ko je meso suho, je najbolje obesiti ga na zračen suh prostor, kamor ne pridejo muhe in drugi mrčes.
V mestih navadno kupujemo prekajeno prešičje meso. Pri kupovanju moramo paziti, da je meso, katero kupimo, dobro. To spoznamo, ako ga prebodemo z iglo do kosti. Če ima igla, s katero smo ga prebodli, prijeten duh, je to znamenje, da je meso dobro, nasprotno pa skvarjeno.
Intronizacija zaderskega nadškofa. V nedeljo predpoludne je bil slovesno ustoličen novi zaderski nadškof in dalmatinski metropolit dr. Vinko Pulišič.
General Klobučar odlikovan. — Cesar je na generala Klobučarja, ki je praznoval v nedeljo 50. letnico svojega službovanja, naslovil jako laskavo lastnoročno pismo, v katerem mu naznanja, da mu podaja v znak priznanja njegovih zaslug velik križec Leopoldovega reda.
l Listnica uprave: (i Ivančič Prane, Narach 1—p. Vrba (Koroško): List dolgujete za tekoče leto P4IU.
’ Mesine novice.
m Nekateri Slovenci v mestu oziroma v mestnem okolišu mislijo, da je pripravljalni odbor za ljudsko štetje v (iorici strankarski. Temu pa ni tako. Odbor ne pripada nobeni stranki, ampak je samo slovenski. Toliko v znanje in ravnanje Slovencem v mestu in mestnem okolišu.
m Na grobeh. Ves ininoli teden je bilo na pokopališču živahno gibanje. Grobovi so se sčistili, sadile so se cvetlice, popravljali so se napisi itd.
Predvčeranjem in včeraj popoludne pa je vse vrelo iz mesta na pokopališče, da obišče grobove svojih ranjkih. Marsikatera solza je ta dva dneva polila na pokopališču ne samo zgubančeno staro lice, marveč tudi lice mladeniča in mladenke.
Koliko tolažbe v tem življenju so zakrili ti grobovi. Ostala je pa vendar še jedna tolažba: Da zopet vfdmo se nad zvezdami I
Čudno se nam zdi. da na goriškem pokopališču ni nobenega vodovoda Ljudje so nosili s sabo vodo v raznih posodah, da so škropili cvetje, da je ostalo sveže. Goriško pokopališče je sicer znano kot vodeno, in naši ranjki se tudi po smrti kopljejo v grobovih, a vodovoda le ni nobenega na pokopališču.
m Napad ua Slovenca. Minulo nedeljo je šel znan slovenski zasebnik v (iorici okoli pol osme ure /večer mimo ljudskega vrta. Na eni klopi pred vrtom so sedeli trije Lahi. ki so začeli mirnega Slovenca zasledovati. Šli so za njim celo do Ribjega trga. Slovenec je to takoj opazil ter podvizal korake. Lalu pa za njim. Da bi se jim izognil, je šel na stranišče na Ribjem trgu. Lahi so prihrumeli za njim, mu vrgli par kamnov v glavo ter zbežali. Slovenec je tekel in upil za njimi ter i>kal redarja. Seveda so se laški junaki kamenja
skrili. Nabralo se je več ljudi, ki so obsojali to laško podivjanost. Nič kaj lepo obnašanje za potomce 2000 - letne kulture.
m Smrtna kosa. Včeraj pop. je umrl v ulici Aškoli pekovski mojster g. Miha Leban. Pogreb bode jutri popoludne.
m Svojo žono zaprl v svinjak. 41 letni črevljar Štefan Saliadai iz Gorice. stanujoč v ulici „Lungii’ lsonzo",je zaprl svojo 41 letno ženo Frančiško v svoj svinjak, kjer .je bila tri dni brez jedi. Le njen sin se je je usmilil ter ji na skrivnem dostavljal sem ter tje nekoliko kruha in vode. Sabadai je svojo ženo zaprl v svinjak, ker se je ta bila odstranila za tri dni od doma. Sabadai-a so aretirali ter ga odvedli v sodnijske zapore. Njegovo žerio so prepeljali v bolnišnico, ker jo je njen mož, predno jo je zaprl v svinjak, sunil z nogo v želodec, vsled česar je obolela.
m Doček izginil. Minoli petek se je od doma odstranil 12 letni učenec Joaltim Cavallari. Vzel je tuje kolo ter se ž njim odpeljal. Vse poizvedbe po njem od strani starišev kakor tudi policije so bile dosedaj brez vspeha.
Iz goriške okolice.
g Iz Št. Petra. Kakor znano, so se vršile dne 24. in 25. oktobra občinske volitve v Št. Petru. V lil. razredu so zmagali liberalci se zvijačo v 11. in I. razredu pa S. L. S. Pravijo, da bodo liberalci rekurirali. Bomo videli, če bodo imeli toliko poguma!
„Soča“ štv. 123 z dne 27. okt. pravi, da je bil pri teh volitvah cel klerikalni aparat na nogah. Škoda, da ni bil res! Kajti potem bi liberalci padli kakor so dolgi m široki. Toda ravno nasprotno je resnica. Kdo je hodil po Vertojbi, Volčjidragi in Renčah, celo po Podturnu med Lahi in z lažmi agitiral? Ali ne vi, liberalci? Kdo je lovil glasove v daljnih Brdih in celo v laški Gradiški? Kdo je postavil dva laška kandidata kot starašine čisto slovenske občine in glasoval za nje? »Soča". kaj praviš k temu narodnemu Izdajstvu?
In zdaj, ko so vkljub vsemu propadli, hočejo liberalci še napraviti re-kurz! Le dajte I Vedite pa, da imamo mi v zalogi debelo bombo za vas.
g Surov sin. Anton Cotič iz Dorn-berga je bil v četrtek od tukajšnjega okrožnega sodišča obsojen na tri tedne trde ječe. ker je večkrat pretepel svojo mater, ki mu ni hotela dajati denarja za njegove zabave. .
Iz kanalskega okraja.
ki Avče. Tuk. „Kaf. slov. izobraževalno društvo" bo imelo v nedeljo 6. t. m. ob 4. in pol popoludne javno skioptiško predavanje.
Iz tolminskega okraja.
Zatolmin. Znani napadalec na č. g. kaplana Tomšiča, Manfreda, je bil pri sodnijski obravnavi, ki se je vršila dne 27. t. m. oproščen. Konštatiiamo, pa to. da sta lista „Slov. Narod" z dne 24. t. m. in ..Soča" z d le 25. t. m objavila dopis iz Tolmina v katerem je čitati besede : Sodmjska preiskava je dognala, da je kaplan grdo neresnico govoril. Omenjena lista sla torej objavila to, predno se je vršila sodnijska razprava. Odkod imata la lista preroškega duha ? To nas zanima.
Iz cerkljanskega okraja.
c Vabilo na redni občni zbor ..Živinorejske zadruge v Cerknem, registro-vane zadruge z omejeno zavezo", k; se bo vršil v nedeljo dne 13. novembra no blagoslovu v »Gospodarskem Domu" s
sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika; 2. Odobritev računskega sklepa za !. 1909; 3. Pogovor glede nakupa planine; 4. Sprejemanje novih članov; 5. Slučajnosti.	Od	b	o	r.
Iz bovškega okraja.
b Čoz- soški Log. Ko čilam »Primorski List", opazujem, da la in la občina se pritožuje o pomanjkanju, o bedi in siromaštvu, ki jev tistem kraju. A meni se zdi. da revnejše vasice ni na celem Goriškem, kakor je Čez-soški Log. Polja imamo vsega skupaj za enega dobrega kmeta, kmetičev pa nas je 29. In še to polje je izpoclrito, ker nam ga odnaša, posebno ob povodnjih, Soča. F n e mu posestniku je odnesla Soča uže cel travnik, sedaj izpodjeda orano polje. Samo ta posestnik ima mnogo škode. Svoj čas se je govorilo o nekih podporah, a dosedaj ni še nič. Udano prosimo gg. poslance, ko pojdejo na Dunaj, da bi se spomnili našega zapuščenega kraja ali s kako podporo, ali s kakim delom, da bi si kaj zaslužili. Letos je toča dvakrat klestila no našem polju. Kar je ostalo toči, nam je pa divjačina končala. Odkod naj vzamemo živeža. Slabo, prav slabo je letos pri nas!
Iz komenskega okraja.
lun S Krasa. (V s I o v o kobilicam.) — Ni jih več! Skratelj jih je vzel za kazen, ker so bile lansko leto tako požrešne, da so snedle naši goveji živini skoraj vso hrano! Jokali se ne bomo za njimi. K večjemu naši pičulali se bodo jokali — če jih kdo ima — ker so zgubili dober „futer". Zobali so jih kakor kure zrnje. — Torej ni jih več, hvala Bogu! Kaj jih je pokončalo ? Strokovnjaki pravijo, da neugodno vreme v spomladi. Pieveč dežja namreč! —- Potopile so sc ... . Baa I! Drugi pravijo, da so jih puran pokončali. No, verujmo tudi temu. Saj kobilic ni več! Tretji pa pravijo, da smo jih sami pokončali z lovljenjem. Naj pomaga škra-telj, purani, slana, dež ah toča, dejstvo je, da jih ni več! — Nekateri pravijo, da kobilice se ne pojavijo sedaj več let zaporedoma! Da bi bilo res! Po zimi naj pridejo, pa sneg naj jejo ! Noben jih ne bo nadlegoval. Upajmo torej, da is to zlo ne povrne tako lutro. Kobilice S'> nas prisilile, da smo morali prodati mnogo goveje živine po nizki ceni. Kakšno ceno pa ima sedaj goveja živina? Veliko škodo smo trpeli. Sena imamo mnogo, živine malo. Bi seno prodali, da bi vkupili goved ; seno ima ničevo ceno. Par let preide, predno pridemo na staro mesto, kajti izrejati moramo teleta. V upanju na boljša leta čakajmo! Kuge, lakote, vojske in kobilic reši nas o Gospod I
km Škrbina. — V nedeljo 6. t. m. imelo bo »Kal. slov. izobraževalno društvo" v Škrbini predavanje. Predaval bo g. dr. Lavrenčič iz. Komna o socijalnem vprašanju z ozirom na mladino. Vabijo se vsi društveniki in društvenice in tudi prijatelji društva koj po blagoslovu v društveno sobo.
Izgubil sq je
srednje velikosti, rjavkaste barve, čez nos belo lisast, istotako čez noge. l?ep ima v stran zakrivljen. Sliši na ime „Sultan", pa tudi na ime „Mičken-.
Kdor bi znal za psa naj ga pripelje, odnosno naznani
Henriku vitezu pi. Ziernfeldu,
trgovcu v Tolminu.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN.
v Sorici, na srorii Raštola hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in dfibclo
Najceneje kiipovnlfšče nirnherikega In drobnega hlogater tkanin, preje In nitij.
Poirobiieine
za pisarne, kadilce in popotnika.
Najboljše šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in črevljarje.
Svetinjico, rožni venci mašne knjižice
Hišna obuvala za vse letne nase.
Posebnost:
»■imena za zelenjave, trave In detelje.
N -ij bolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, orodajulce po sejmih in trgib ter ra deželi.
Josip Culot v Gorici
trgovina z drobnjavo, naložnimi izdelki in s semeni za zelenjavo
v R a š t e I j u štev. 2—25.
Zaloga : raspel iz kovine in niklja, rožni venci, podobice, kipi svetnikov iz porcelana, rokavice iz volne in sukna, čevlji in šlape, seme za zelenjavo, moške in Stenske nogo-vice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo.
Martin Šuligoj
urar
Gorico, ul. Borriera ¥3,
pri državnem kolodvoru,
ima v zalogi švicarsko žepne in stenske ure, šivalne stroje vsakovrstnih sistemov dvokolesa > 1’uch« , »8leiyr-\vaffen-rud «, zastopnik tovarne orkeslrijonov in grama-
c	r
-*■** £	a.
VIKTOR TOFFOLI
= (SORICA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj- ugodnejših krajev___________________
imr Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno fino	K 1-04	Marsiglia . . . K 1'28
istrsko „	„ 112	l!ombay . . . . „ 1 -20
Corfd „	„ 1-20	Bari 	140
1’uglie „	„ 1-20	bucca	„ 1-60
Jesih vinski		najfinejšo . . . „ 21—
		Milo in luči.
Priporočam čč		duhovščini in cer-
kveriiiTi oskrbništvoin.
Edina zaloga oljkinega olja v (Joriei, via Teatro IG in via Se-minario 10.	Telefon	17G.
Restavracija
„TRI KRONE"
GORICA - Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo. izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrator.
Oznanilo.
Podpisani pekovski mojster priporočam slavnemu občinstvu, zlasti cenjenim gostilničarjem svojo PEKARNO. Prodajam izvrsten kruh 111 razno drugo pecivo. Postrežba je točna in poštena, da se ne bojim tekmovalcev.
Valerij Simčič,
pekovski mojster p Dobrovo v Brdih.
se je tukaj v tem kratkem času najbolje vpeljal, ker je popolnoma jed-nake kakovosti kakor vsaki drugi premog in posebno še ker ima danes
najnizjo RariRBljshi premog
ceno!!
se prodaja v koscih, naravnost prikladnih za
Štedilnike in peci. je opran — torej brez prahu, — ne vsebuje kamenja in ne daje sploh nikake zgube. — • Cenjena naročila za ta	~~
katerega ponudimo — danes se po —
konkurenčni premog, kron 2'80 per 100 kg.
sprejema naša
m s špecerijskim blagom in delikatesami
v Gorici, Tekališče Jos. Verdi štev. 32
ter se priporočamo z odličnim spoštovanjem
H. & F. HNDERMfliD.
fiaročila za nas sprejema tudi
tvrdka Konjedic & Zajec, trgovina z železnino Via Giosue Car-ducei štev. 2
„ Ravnikar prane, manufakturna trgovina Via Rastello št. 1(3 n	Dekleva	Josip,	trgovina s	šivalnimi	stroji	Via	Municipio 1
„	Blanchi	Garlo,	špecerijska	trgovina	Via St.	Antonio	št. 10
„	Peclle Pletro,	„	„	Via Luigia št. 12
„	Farfoglla G.,	„	„	Piazza Nicolo Tommaseo	1
n	Krebelj	Peter,	trgovec Via Cappuccini št.	1
L. Jug,	trgovec	Solkan
gospa Ana Špacapan, posestnica Riva Corno št. S.
k m
Komisijsko & agencijsko podjetje
Stolni trg štev. 9. GORICA Piazza Diiomo št. 9.
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da zastopam sledeče tvrdke:
Zastopstvo in zaloga moke J. Bončar, Domžale
umetnega l^clu V. Taner, Gorica testenin „ Pekatete" Žnideršič & Valenčič, II. Bistrica
jedilnega olja F. & G. TTliacola, Crst raznih likerjev Franjo Pokorv, Zagreb zavarovalne zadruge „CROAclfl" proti požaru, Zagreb in razna druga zastopstva.
Priporočam se ceoj. rojakom in znancem za obilen obisk z obljubo, da se bodem z največjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo -—..
Z odličnim spoštovanjem udani Peter Gruden & Comp.
očeta
ZAHVALA.
Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega nepozabnega in preljubljenega
ANTONA KLANJŠČEK,
večletnega starešino, podžupana iu župana,
izrekamo podpisani svojo iskreno zalivalo. Posebno se zahvaljujemo preč. g. vikarju, ki mu je prinesel sv. olje v slabem vremenu, gg. županu, starešinom, organistu iu pevcem iz Gor. Cerovega za ganljivo petje pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Bog vsem povrni!
DOLENJE CEROVO, 25. vinotoka 1910.
Žalujoči ostali:
Josip, Anton, France, Ivan,
sinovi.
Jožefa, Marjana, hčere.
Loterijske stevilKe
28. oktobra.
Dunaj ....	50	67	22	68
Gradec
52 29 45 58
42
53
GSiKSZclGSa
štev. 3029
Edina slovenska kisla voda
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil III. četrtletja, t. j. mesecev
julija, avpst in septemtira 1909
začne v
paned., S. decembra 1910,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Dne 10., 14., 17., 21. in 28. decembra bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoltidne in od 3. do 4. pop.
V Gorici, 24. oktobra 1910.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
B3SU3E2BZa
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesili, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v lnomoslu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbntštvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le TolstovrŠko slatino 1 Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.
Kdor želi
privošči naj si večkrat izborne Pekatete, ki naj bodo napravljene po reccptni knjigi Prve kranjske tovarne testenin v il. Bistrici. Pošlje 'se vsakomur zastonj in poštnine prosto.
■
Prosiva i&hte vati listke!
Največja trgovina z železjem
& zajec
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vino rejo, ter vsakovrstna orodjp.
C e n e nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
o
H
O
*!
n
a
e
ST
P
er*
►i
P
a
©
I
Prosiva sahtevati listke!
\.
./
Pozor!
Pozor!
„KATOLIŠKO TISKOVNO DKUŠTVO V GORICI"
je kupilo
PAPIRNO TRGOVINO g. ANE LIKAR
v SORiei, SEMENIŠKA ULICA štev. 10,	■■
ter vabi p. n. Čč. duhovščino, p. n. sl. županstva, učiteljstvo in društva, da si odslej dalje v ti trgovini nabavljajo svoje potrebščine: papir, pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za razne urade, molitvenike, podobice, tudi galanterijske drobnine itd. =rr=š==
Priporočamo torej vsem, da odslej dalje na vso moč to trgovino podpirajo
/
N
1
Službe išče
pošten mladenič
lepega vedenja, ki govori tri jezike, slovenski, nemški in italijanski. Ima 29 let, in je doslužen vojak. Rad bi vstopil v zasebno službo ali v kako trgovino.
— Več povč upravništvo našega lista. —
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NSroČila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
r
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
^ Odlikovana pekarija ^ Q ^ in sladčičarna
i K. Draščik S
▼	V
v Gorici na Kornu 4
♦ ♦ ♦
♦
♦
♦
Jl
JNfa^narcilo.
..Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno /ave/o“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 41>ll:0 (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5‘4°|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°;0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
(v lastni hlll)
IzvrSnJe naročila vsakovrHtnesa peciva, torte, kolače za blrmanoe ln poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina ln likerje na drobno ali orig. buteljkah Priporoča ne sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
Restavrant
„Central“
Tekališče ]os- Mijo St. 31.
Podpisani toplo priporočam slavnemu občinstvu v mestu in iia deželi, posebno častiti duhovščini svojo dobro urejeno gostilno. Imam izborno pivo Puntigam, dobra domača vina: Kraški teran in briško vino. Postrežba točna in kuhinja izvrstna. Gostilna ima tudi kegljišče in tri sobe za prenočišče. Udani
Ivan Lipitsch, gostilničar.
■0003'
Prva NloveiiHka trgovina z Jedilnim hlngom
Anton Kuštrin,
v gobici
Gosposka ulica štev. 25
er
—“t©
G* v I
OnSKa ZVeZa	y	l	Y	vse	blago	prve	vrste.
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga.
O .___________ ®
^	Lekarna	^
t Gristofoletti v Gorici I
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
regiHtrovana zadruga z dmejeno zavezo
&
n
►J Prave in edine žel. kapljice
V	z znamko	sv.	Antona Pado-	^
^	vanskega.
^	kTTj
,w.	Zdravilna m o č	S}]
“	'	■“	^	teli kapljic je ne-	W
prekosljiva. Te	M
kapljice uredijo	^
m
pri mm kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ ^ ^ kmetijskih pridelkov. ^ ^ ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT. 32-
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago do-
Sstavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti. 0000000^
Svoji k svojim!
Svoji k svojimi
po jedno žličico ^
redno prebav- LWJ IWSV|	'	~	i«
Ijanje, če se jih & {pjfr€> S O S O S' 'Oil l^lO ^ O ^ ‘€>1
dvakrat na dan [C. I	I'
v
je. Okrepi me z< krat-
(Varstvena znamka) pop ^ želodec, storč. da iagine ^	kema	tasu omotica	in šwotna	^
hJ	lenost	(mrtvost.) Te kapljice tudi	^
hJ	store,	da človek	raje j č.	Ld
^	Cena steklenica	60 vin.	|#j
i
Podpi sani priporočam veleč, duhovščini jn p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi
svojo izvrstno
krojaško delavnico
iz-.r;u;em točno in pošteno
po najnov-;;;:h vzorcih.
Josip Smet,
naspro1 .. GOBICA
• Doma", ’• Zna ulica.)
O
»]
O
[ti
0
[ti
O
[»i
jj
JESEN
zz 1910-1911 =
ZIMA
Velikanska izber zadnjih novosti za moške in ženske obleke
v B v
v B v
Gorica
iUti&cb«©
Gosposka ulica žt. 11 — Gorica.
O
Edino domače slovensko podjetje z modnim in oblačilnim blagom kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače.
N Alfi flnhnrli volneneg-a angležkega blaga za moške obli vvl UUllUUl bleke. — Najfinejše bele in barvane srajce, spodnje hlače, naramnice, ovratnice, ovratniki, zapestnice itd. itd.
Uc5ll/mircfnr\ žens,(0 perilo kakor: srajce, spodnje hlače, VoCli\vVloluU spodnja krila, predpasniki itd. itd.
volne’ žimo' Peria in sPloh vs“!»'a- kar-
Vv&inu l&JJvl spada k posteljni opravi.
PorMrt ve''ka 'z*,er raznega platna in kotenine za namizno
* LliiU in posteljno opravo.
Največja izber drobnih predmetov, kakor: vezenin, čipk, trakov, rokovic. nogovic. svilenih šerp in okraskov za obleke, kakor tudi žametov in.svile za okrašenje oblek. Najnovejši in najlepši uzorci svil za Dluze. Ogromna izbera volnenih iri bombažaslih maj za zimo. Vsakdo naj zahteva uzorce, kater« dobi proti vrnitvi, poštnine prosto in zastonj ua (lom.
<5
[ti
M-e»a-e>5«g o- M-o-M-eSgiSl
Staroznana narodna trvdka :
Anton Iv. Pečenko
Zaloga vina, piva, kisa in žganja. GORICA, ulica Jos. Verdi 26,	—
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz I a s t n i h in drugih priznanih vinogradov; potom s plzenskim pivom »PRAZDR0J« iz sloveče češko -Meščanske-pivovarno« v sodčekih po */,, '/, in'/, hi in v steklenicah po ‘/2 1; z domačim p l istnim tropinovcem 1. vrsto lastnega pridelka, ter bolim in črnim vinskim kisom.
S o d čo k i piva po '/, h I t. J. 12 '/, I so posebno pripravni za kak veseli domači dogodek, kakor: poroka, godova n j e, k r s t i. t. d., kersega lahko postavi n a mizo in n a s t a v i.
Narijčeno dostavlja na dom in razpošilja jio železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države irunko goriška postaja. Ceno zmerne:
Jjj Priporočajte med seboj %
jf	trgovin®	|
H J. Medved|
i	Gorica	M
^ Corso Verdi 38. M A m- Postrežba strogo A
H	solidno.	jf
1910 jesenska in zimska sezija v Raštelju, Gorica.
Novodoslo jesensko in z im-k o M a go je letos izvanredno lepo sortirano — v vseh blagovnih vrstah kakor: Bachend (forštajn), Zybelin,
 "m e Zefir, Volna itd. itd. pri ■—	■■ ——---,--^....	....t-t-	=2
Franc Kfivnikar-ju v Gorici, Raštelj 16.
V zalogi so raznovrstne odeje, šivane ter volnene; posebno se pa odlikuje oddelek za opreme novoporočencev, platno, žima, sifoni, posteljne garniture, gradel, brisalke, prti, in drugovrstno belo perilno blago se dobi v-— •	—
največji izberi v mojem oddelku za opremo novoporočencev.
' * Priporočam se posebno g. ženinom in nevestam ter tudi drugemu cenj. občinstvu s spoštovanjem
A AT p TJ A Tr\TTl/r A T)	s,ov- trgovec z manufakturnlm blagom 'M
rnAlNU nAVINIlVAn, v RAŠTELJU št. 16, GORICA, v lastni hiši.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vtmpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.