Poltni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Letnik XX.	Celovec, petek, 17. september 1965	Štev. 38 (1216)
Kultura in prosveta - manifestacija obstoja in življenja naroda
Deželni svetnik Erich Suchanek, ki je nedeljsko proslavo obiskal kot osebni zastopnik deželnega glavarja Sime, je v svojem govoru med drugim naglasil:
Koroško imenujejo deželo gora, jezer in pesmi. Naravne lepote naše dežele predstavljajo očarljiv zunanji okvir, toda pesem je notranji izraz srca našega ljudstva. Pesem je tista, ki šele omogoča vpogled v svojstveno bistvo naših deželanov in samo tisti, ki sliši ,ta glas, bo res znal razumeti in ljubiti naše ljudstvo. Tako je postala pesem resnični srčni jezik vseh Korošcev.
Današnja jubilejna slavnost ob 60-letnici obstoja vašega društva je časten dan, na katerega ste lahko ponosni; v čast pa je tudi meni, da se lahko udeležim te proslave. 7. veseljem ugotavljam, da naša stara pevska tradicija v minulih 60 letih ni Zabeležila le lep razvoj, marveč je našla tudi v sedanjosti nov čas, ki prihaja do izraza v predanosti idealistov. Zato vam ob vašem jubileju izrekam prisrčne čestitke tako v svojem lastnem imenu kakor tudi v imenu gospoda deželnega glavarja, katerega imam čast tukaj zastopati. Za vaše kulturno poslanstvo in kulturne stvaritve vam osebno in v imenu dežele izrekam zahvalo in polno priznanje.
Zaradi obmejne lege Koroške na stikalTsču treh velikih evropskih narodnih skupin je prebivalstvo dežele posebno dovzetno za ideje mednarodnega sporazumevanja. Bolestne izkušnje dveh svetovnih vojn so to dovzetnost še poglobile. Danes lahko upravičeno ugotavljamo, da je misel dobrega sosedstva postala resničnost; sosedstvo z Jugoslavijo na eni in z Italijo na drugi strani je na Koroškem našlo dober odziv in že dolgo rodi dragocene sadove. Pri tem je največjega kulturnega in državnopo-litičnega pomena kulturna izmenjava z našimi sosedi Slovenijo in Videmsko pokrajino. S temi kulturnimi stiki nudi Koroška kot majhna dežela zgled velikim državam za sporazumevanje med narodi.
Koroška ima prastaro zgodovino, ki se odraža v kulturnih spomenikih in umetninah. Naravne lepote Koroške vsako leto pritegnejo stotisoče tujcev, ki iščejo in najdejo tukaj oddih in sprostitev. Gospodarstvo dežele se ob pridnosti svojih prebivalcev pomembno in stalno razvija. Čeprav so naravne katastrofe minulega tedna prizadele deželi in njenemu gospodarstvu veliko škodo ter so mnogi naši sodeželani utrpeli težko izgubo, nam ni treba obupavati. Ravno to je znova dokazalo, da znajo biti Korošci v trenutkih sile ne glede na narodno pripadnost in svetovni nazor enotni v interesu svoje domovine in dežele Koroške.
Ob vstopu v sedmo desetletje obstoja želim prosvetnemu društvu v Logi vasi stalen napredek tudi v bodoče. Poleg čestitk in zahvale pa imam do vas, dragi prijatelji prosvetnega društva Loga vas, še eno prošnjo: ostanite to, kar ste bili in postali tekom šestdesetih let — srčen del lepe in plemenite kulture v naši lepi koroški deželi!
Proslava šestdesetletnice slovenskega prosvetnega društva v Logi vasi
Šestdesetletnica organiziranega kulturno-prosvet-nega dela, kot jo je minulo nedeljo slavilo Slovensko prosvetno društvo »Svoboda" v Logi vasi, je nedvomno dogodek, ki daleč presega društveni okvir. To je izredno pomemben dogodek za celo občino in, kakor je pokazala nedeljska prireditev, dogodek za vso deželo; v konkretnem primeru pa seveda še posebno za slovensko narodno skupnost na Koroškem in za slovenski narod v celoti.
Ob tej pomembnosti je zlasti pričala udeležba na proslavi. Med častnimi gosti so bi!i deželni svetnik Erich Suchanek kot osebni zastopnik koroškega
deželnega glavarja Sime, bivši deželni glavar Ferdinand Wedenig, predsednik Zveze kulturno prosvetnih društev Slovenije in član glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Branko Babič, jugoslovanski konzul v Celovcu Željko Jeglič, loga-vaški župan Jožef Ulbing s člani občinskega odbora, vrbski podžupan V/agner, predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter, ravnatelj slovenske gimnazije dvomi svetnik dr. Joško Tischler ter številni zastopniki slovenskih prosvetnih društev iz zosed-nih krajev.
Podrobno poročilo o poteku nedeljske prireditve objavljamo na 4. strani današnje številke.
Svoboden nacionalni in kulturni razvoj vsakega naroda
je predpogoj za mednarodno sožitje in medsebojno razumevanje
Na proslavi v Logi vasi je govoril tudi predsednik Zveze prosvetnih organizacij Slovenije Branko Babič, ki je jubilejnemu društvu čestital v imenu Socialistične zveze delovnega ljudstva ter kulturno-prosvefnih organizacij Slovenije. Med drugim je v svojem govoru poudaril:
Kultura in prosveta je ena naj-pristnejših in najglobljih manifestacij obstoja in življenja nekega naroda. Tudi dolgoletno delo tega društva dokazuje, da obstoja tukaj s svojo življenjsko silo slovenski živelj, ki se narodnostno in vsestransko razvija. Matična Slovenija se veseli vsakega takega praznika, ki je izraz življenjske moči, saj nas ne glede na meje prevevajo ista čustva, povezuje nas isti jezik, vse, kar je skupnega v nekem narodu.
Svoboden nacionalni in kulturni razvoj vsakega naroda, ne glede na to, kje živi, je prav gotovo predpogoj za zbližanje med narodi, za sožitje in sodelovanje, za medsebojno črpanje kulturnih vrednot. Tudi današnja kulturna manifestacija govori o takem razvoju in to je dejansko eden od osnovnih pogojev za medsebojno razumevanje in prijateljstvo med narodi obeh sosednih dežel.
Naj ponovim besede, ki jih je nedavno izrekel eden vodilnih državnikov in politikov Avstrije: manjšine naj ne bodo predmet spora in sovraštva, ampak most zbli-žanja, razumevanja, prijateljstva in sožitja tako med narodi kot tudi med državami. To mi vsi globoko pozdravljamo in bi bilo želeti, da
bi ta misel dejansko vsebolj postala tudi stvarnost. V tem smislu vam še enkrat čestitam k vašemu prazniku in želim tukajšnjemu društvu za nadaljnje delo obilo uspehov.
Posebno prisrčen in slovesen je bil trenutek, ko je sedanji predsednik društva Maksi Kaki počastil tri še živeče ustanovne člane — Matevža Rainerja, Jožeta Straussa in Rudolfa Groblacherja. Poudaril je njihovo pionirsko delo, ko so pred šestimi desetletji z ustanovitvijo takratnega prosvetnega društva »Slavček" položili temelje organizirani slovenski prosvetni dejavnosti v Logi vasi in okolici. Zagotovil je, da hoče sedanja generacija nadaljevati njihovo delo, ter jim izročil spominska darila. Slovensko prosvetno društvo »Edinost” iz Škofič pa je logavaškim prosve-fašem ob njihovem jubileju poklonilo lepo sliko svojega pevskega
zbora kot spomin in simbol meddruštvenega sodelovanja v skupnih prizadevanjih pri gojitvi siovenske prosvete na Koroškem.
Vsled dežja se je moral ostali del prireditve odvijati v dvorani gostilne »Marica", kjer so se nadaljevali nastopi pevskih zborov. Predsednik SPZ dr. Franci Zwitter pa je vrsti zaslužnih članov jubi-larnega društva izročil »Drabos-njakova priznanja", s katerimi jih je Slovenska prosvetna zveza odlikovala za njihovo požrtvovalno in nesebično prizadevanje v korist prosvetne dejavnosti med koroškimi Slovenci.
Svojo proslavo je Slovensko prosvetno društvo »Svoboda" zaključilo s humano akcijo: med udeleženci prireditve je izvedlo zbirko prostovoljnih prispevkov, ki jih bo dalo na razpolago domači občini za žrtve nedavnih poplav.
Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter je v svojem govoru na nedeljski proslavi v Logi vasi med drugim dejal:
Pred približno sto leti se je zbralo slovensko ljudstvo iz vse Koroške na velikem taboru v tej občini in prvič v zgodovini postavilo narodne zahteve, ki so sila podobne današnjim zahtevam našega ljudstva. Že pred sto leti so tukaj v Logi vasi koroški Slovenci terjali svoj jezik v šoli, terjali svojo materinščino v uradih. Tudi danes imamo še iste zahteve; še naprej hočemo v šolah našo materinščino in še naprej se glasi naša zahteva po našem jeziku v uradih.
Pred šestdesetimi leti pa so se tukaj znašli ljudje, ki so spoznali potrebo po organizirani borbi in po organiziranem gojenju naše domače slovenske kulture tukaj na naši slovenski zemlji. Zbrali so se na ustanovnem občnem zboru slovenskega prosvetnega društva »Slavček« možje, od katerih trije so tukaj med nami, ostale pa že pokriva hladna zemlja. Tem pionirjem danes čestitamo in se jim zahvaljujemo vsi člani slovenskega prosvetnega društva v Logi vasi ter vsi slovenski prosvetaši na Koroškem. Hvala vam za veliko delo, ki ste ga začeli pred šestdesetimi leti. Vam se imamo zahvaliti, da se tukaj še razlega slovenska pesem, da tukaj še ustvarjamo in gojimo slovensko kulturo. Kajti v Logi vasi ni bilo lahko in. naravnost čudo je, da ob navalu tujskega prometa, ob pritisku neposredne Vrbe danes tudi tukaj še živi slovenska beseda. To ste ustvarili vi, ki ste bili v resnici koroški samorastniki, saj tukaj ni bilo slovenske šole in je tudi še danes ni.
Vsi naši prosvetaši tukaj so bili samorastniki, ki so se zavedali, da je treba gojiti slovensko pesem, da je treba spoštovati materino govorico in da je treba čuvati domačo zemljo. Jubilejno društvo se je te svoje naloge zavedalo skozi vseh šestdeset let. Društvo »Slavček«, kakor so ga imenovali pred 60 leti, je ustvarilo in vzgojilo rod, ki je danes ponosen na svojo govorico in jo ljubi z vsem srcem. To smo slišali danes tukaj in vemo, da je stalo društvo na braniku tudi tedaj, ko je bilo najhujše za naše ljudi. Tudi člani slovenskega prosvetnega društva »Slavček« so morali v koncentracijska taborišča in v izseljeništvo, tukajšnja zemlja pa krije naše padle partizane.
Kljub temu pa je društvo ostalo zvesto idealom svojih ustanoviteljev in jim je zvesto tudi danes. Ko je po letu 1945 napočil nov čas, ga je razumelo tudi to društvo. Preimenovalo se je v »Svobodo« in to razumelo tako, da je treba dati svobodo vsakemu narodu, vsem ljudem. To je geslo tega društva in to je geslo nas vseh.
Jubilejnemu društvu želimo, da bi še nadaljnja desetletja ustvarjalo tukaj na tej domači zemlji — v korist našega ljudstva in v korist dobrega sožitja v deželi!
Uradni obisk deželnega glavarja Sime
v avtonomni deželi Furlanija-Julijska krajina
Po svojem nedavnem uradnem obisku v sosedni Sloveniji je koroški deželni glavar Hans Sima ta teden bival na dvodnevnem uradnem obisku v avtonomni deželi Furlanija-Jiulijska krajina. Poleg žene so ga spremljali še ravnatelj deželnih uradov dr. Hauer, personalni šef deželne vlade dr. Lobenwein, naslednik vodje kulturnega referata dr. Polley in prvi tajnik dr. Scheiber, medtem ko se je razgovorov v Trstu udeležil tudi predstavnik avstrijskega generalnega konzulata dr. Frohlich.
Med svojim bivanjem v Trstu je
imel deželni glavar Sima razgovore s predstavniki avtonomne dežele, ki so se jih na italijanski strani udeležili predsednik deželne vlade dr. Ber-zanti, predsednik deželnega zbora dr. Rinaldini, člani deželne vlade, tržaški župan dr. Franzil in italijanski generalni konzul v Celovcu. Obravnavali so vrsto aktualnih problemov, ki zadevajo obe sosedni deželi in katerih skupno reševanje bo v bodoče koristilo obem deželam. V posameznih vprašanjih (kot so na primer kulturna izmenjava, prometne zveze in podobno) pa je bila izražena želja, da bi v sodelovanje
med sosednimi deželami vključili tudi Slovenijo.
Koroški gostje so si v Trstu in okolici ogledali razne zanimivosti, v Vidmu pa je deželnega glavarja Simo in njegovo spremstvo sprejel župan Cadetto s predstavniki Videmske pokrajine.
Prvi uradni obisk koroškega deželnega glavarja Sime v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini je potekal v vzdušju medsebojnega razumevanja in sodelovanja ter je bistveno prispeval k še boljšemu razvoju dobrososedskih odnosov.

Deželni zbor je razpravljal o nedavnih poplavah na Koroškem
Prejšnji teden se je koroški deželni zbor sestal na izredni seji, na kateri je razpravljal o posledicah nedavnih poplav v deželi in sprejel ustrezne sklepe za popravo škode. Podlaga za razpravo je bilo obširno poročilo deželnega glavarja Sime, ki je navedel točne podatke o razsežnosti škode ter o dosedanjih prizadevanjih za prvo pomoč prizadetim krajem.
V	svojem poročilu je deželni glavar Sima naglasil, da so imele reševalne akcije tri prvenstvene namene: najprej rešiti in zavarovati človeška življenja, nato zagotoviti preskrbo z zdravili in živili ter končno spet vzpostaviti zvezo med posameznimi med poplavami prizadetimi kraji. V tej zvezi je izrekel zahvalo vsem tistim, ki so v dneh katastrofe nesebično pomagali reševati ljudi in imovino.
Ko je poročal o razsežnosti nastale škode, je deželni glavar med drugim navedel, da je bilo uničenih 40 mostov, od tega 12 na Dravi, za gradnjo mostov bo potrebnih 150 milijonov šilingov; za razne vodogradnje bo potrebnih okoli 120 milijonov šilingov; na področju kmetijstva je bilo uničenih 100 km raznih potov, 10.000 ha kmetijske površine in 100.000 kubičnih metrov lesa; na področju obrtnega gospodarstva je bilo prizadetih 500 obratov. V celoti je bilo na Koroškem preplavljenih 127 kvadratnih kilometrov in ogroženih okoli 45.000 ljudi. Po dokončnih cenitvah znaša skupna škoda okoli 660 milijonov šilingov.
V	svojem poročilu se je deželni glavar Sima zahvalil tudi za pomoč, ki so jo nudile sosedne dežele ter posebej omenil ponujeno pomoč iz Slovenije (med drugim je ponudil Kranj pomoč Beljaku) in to poudaril kot dokaz dobrososedskih odnosov med obema deželama.
Deželni zbor je na podlagi tega poročila sprejel poseben nujnostni sklep, v katerem poziva deželno vlado, občine, ustanove in podjetja, naj z vsemi razpoložljivimi silami pomagajo pri popravi škode in pri obnovi prizadetih krajev. Deželni vladi je dal pooblastilo, da po potrebi stavi na razpolago še nadaljnja denarna sredstva (za takojšnjo pomoč je namenila deželna vlada 13 milijonov šilingov), na koroško prebivalstvo pa je naslovil poziv, naj vsak posameznik po svojih zmožnostih prispeva za pomoč težko prizadetim sodeželanom.
Poziv mednarodne zadružne zveze
Ob letošnjem svetovnem zadružnem dnevu je mednarodna zadružna zveza, ki združuje 190 milijonov članov v 54 državah, naslovila na včlanjene organizacije poziv, v katerem med drugim pravi:
Q Letos obhajamo 20-letnico konca druge svetovne vojne in pozivamo vse člane, naj se z vsemi silami prizadevajo za dosego trajnega miru na svetu. Znova poudarjamo potrebo po splošni in popolni razorožitvi pod mednarodnim nadzorstvom.
0 Potrjujemo globoko zakoreninjeno vero, da je zadružništvo v vseh deželah sveta izvrstno gospodarsko in družbeno sredstvo, s katerim človeštvo lahko sporazumno gradi pravičnejšo ureditev sveta in doseže višjo stopnjo gospodarskega blagostanja in človeškega dostojanstva.
0 Opozarjamo na pomembno vlogo, ki jo zadružniki lahko igrajo v boju proti lakoti in pri dviganju življenjske ravni s koordinacijo svoje dejavnosti za proizvajalce in konzumente.
0 Pozivamo vse člane, da se v letu 1965, letu mednarodnega sodelovanja, posebno slovesno spominjajo 20-letnice obstoja Združenih narodov.
Začetek jesenskega dela v vladi
V kolesju gospodarstva škriplje
Po poletnih počitnicah stopata vlada in parlament v jesenskem delu pred dokaj neprijetna vprašanja in pred zelo odgovorno delo njihovega reševanja. Vala podražitev medtem še ni uspelo zajeziti in tudi dotok denarja v državno blagajno še vedno zaostaja za predvidevanji v proračunu tekočega leta.
K tem znamenjem škripanja v kolesju gospodarstva pa se pridružujejo še druga. Gospodarska rast letos očividno popušča. Lani je znašala še 8 °/o, letos pa je od 6 °/o v prvem četrtletju zdrknila na 4 °/o v drugem četrtletju. Tudi konjunktura v investicijski dejavnosti popušča od četrtletja do četrtletja. Industrija, ki sodi med glavne investitorje, trdi, da sta notranjepolitična stagnacija in nejasnost glede poteka integracijskih prizadevanj naše države glavna vzroka tega popuščanja.
Da spričo tega prihaja tudi v industrijo manj naročil, se razume samo po sebi.
Škripanje v kolesju našega gospodarstva pa poleg tega povzroča tudi neugodni razvoj naše zunanje trgovine. Junija je bil izvoz le še za 3 °/o višji kot pred enim letom. Ker je bil industrijski izvoz v države EGS celo za 0,5 odstotka nižji kot pred letom dni in ker je tudi v območje EFTA narastel le za 0,5 °/o, gredo ti trije odstotki v glavnem na račun ugodnejšega agrarnega izvoza in na račun povečanega izvoza v vzhodne in jugovzhodne države. Kako blagodejna so postala prizadevanja zadnjih dveh let za aktivizaeijo trgovine s temi državami, vidimo iz izvoza v nje, ki je v prvem polletju narastel za 20 °/o. Ker pa ta izvoz predstavlja še vedno le 14,7 % avstrijskega izvoza, ni bil v stanju, da bi znatneje zmanjšal deficit v zunanji trgovini prvega polletja, ki je znašal 518 milijonov šilingov, od katerih odpade samo na drugo četrtletje 379 milijonov Šilingov.
Spričo takih okoliščin stojita vlada in parlament pred težkimi vprašanji, ko pričenjata pretresati predloge državnega proračuna za leto 1966. Ta vprašanja so toliko težja, ker je med okvirom, ki ga je za ta proračun sporočil finančni minister, in med zahtevami ministrov do njega se vedno 11 milijard šilingov razlike.^ Dejansko pa je ta razlika še večja, če upoštevamo, da bo samo za odpravo škode, ki jo je na javnih objektih in komunikacijah povzrcilo letošnje katastrofalno vreme, potrebnih daleč preko milijarde šilingov. To mora nujno skrčiti tekoče investicije javne roke, ki je največji investitor v državi.
Tako stojimo devet mesecev po zadnjem poskusu štabilizacije vrednosti šilinga, ki so jo omajali podobni pojavi preteklih let, spet v času, ko znamenja inflacijskih tendenc od četrtletja do četrtletja naraščajo. Po mednarodnih ugotovitvah koreninijo ti pojavi v glavnem v naraščajočem obsegu državnih proračunov in v naraščanju njihovih deficitov. Pri nas so inflacijske tendence toliko nevarnejše, ker cene že od leta 1960 neprestano, v zadnjih dveh letih pa naravnost skokovito naraščajo.
Posledice inflacijskih tendenc padejo v veliki meri v breme delovnih ljudi, ker z njimi vrednost njihovega dela vedno bolj zaostaja za cenami blaga njihove potrošnje. V veliko breme pa gre delovnim ljudem tudi Splošno škripanje v kolesju gospodarstva, kajti industrija in trgovina takih bremen doslej še nista prevzeli na svoje rame, marveč sta jih vedno spet prevalili na delovne judi, prej na njihovem delovnem mestu, sedaj pa na trgu, kjer se srečajo z njima kot konzumenti. Tako gledano pa postaja dokaj jasno, kam bo treba v prihodnjih tednih posvetiti in poiskati skrite vzroke škripanja v kolesju našega gospodarstva.
UGODEN RAZVOJ TURIZMA V JUGOSLAVIJI:
V slovenskem Primorju se je število nočitev inozemskih turistov povečalo za 25 odstotkov, v Istri za 4 odstotke, v Dalmaciji brez Dubrovnika se je število inozemskih nočitev povečalo za 18 odstotkov, v Dubrovniku pa za 23 odstotkov. Število teh nočitev pa se je povečalo tudi v Kvarnerju in sicer za 15 odstotkov. Po republikah gledano se je število inozemskih nočitev v Sloveniji povečalo za 25 odstotkov, v Bosni in Hercegovini za 15 odstotkov, v Srbiji iza 38 odstotkov, v Makedoniji pa celo za 63 odstotkov.
K porastu števila turistov in njihovih nočitev je v veliki meri pripomogla dograditev Jadranske maigistrale, ne inazadnje pa tudi ureditev ceste od Ljubeljskega predora, saj je letos v prvih sedmih mesecih prišlo v Jugoslavijo 2,670.543 inozemskih turistov v cestnem prometu, medtem ko jih je prišlo z železnico ie 155.671, v zračnem pa 22.164.
V ponedeljek se je ministrski svet prvič po poletnih počitnicah sestal na redni seji, s katero se je pravzaprav začelo tudi jesensko delo vlade, kajti v torek je sledila tudi že prva redna vladna seja.
Dnevni red izredne seje je bil zelo obširen, obsegal je nad 300 točk, ki se nanašajo predvsem na vprašanja iz vladnega programa, v kolikor jih obe vladni stranki doslej nista uspeli rešiti. Na ponedeljski seji, ki se je nadaljevala tudi v torek dopoldne, je vladalo »delovno” vzdušje. V mnogih vprašanjih je uspelo doseči načelno soglas-
Letos so inozemski turisti tudi pridno obiskovali jugoslovanska mesta. Njihove nočitve so se v Ljubljani povečale za 33, v Beogradu za 45, v Novem Sadu za 72, v Skopju pa celo za 96 odstotkov.
Z ozirom na to, da se tudi v Jugoslaviji v mesecih julij in avgust realizira polovica turističnega prometa, pričakujejo za drugo polovico leta še ugodnejši razvoj turizma. Najbolj razsipni so bili ameriški turisti, ki so na dan potrošili povprečno 27.200 dinarjev. V tem pregledu jim sledijo Italijani, ki so potrošili 10.000, za njimi pa Čehi s 7900, Danci s 7000, Britanci s 5700, Nemci s 3200 in Avstrijci z 2000 dinarjev. Nizko potrošnjo Avstrijcev je mogoče razlagati s tem, da prinašajo v Jugoslavijo več dinarjev kot drugi turisti. V tej primerjavi je namreč njihova potrošnja zračunana na podlagi menjave tujih valut.
je in je bila s tem odprta možnost, da o konkretnih rešitvah razpravljajo pristojni pododbori in komisije.
Kakor je to razveseljivo, pa je treba hkrati upoštevati, da sta napravili vladni stranki korak naprej le pri vprašanjih, ki so več ali manj podrejenega pomena (na primer sta se sporazumeli o 26. oktobru kot državnem prazniku Avstrije, ki pa bo ostal navaden delovni dan) ali pa ureditev problemov ni odvisna samo od Avstrije, kot to velja med drugim za južnotirolsko vprašanje in za vprašanje aranžmaja Avstrije z EGS. Nasprotno pa se tako imenovanih »vročih želez", med katera spadajo zlasti stanovanjsko vprašanje, reforma radia in sprememba volilnega zakona, sploh nista dotaknili.
Torkova redna seja ministrskega sveta je bila v pretežni meri posvečena vprašanjem v zvezi z nedavnimi poplavami. V tem vprašanju si stališča obeh strank močno nasprotujeta in zato rešitev še ni bila možna.
PONUDBA MLEKA ZAHTEVA:
Nova tržišča za mlečne izdelke
V prvem poletju je dobava mleka v mlekarne narasla za 5,1 °/o, medtem ko je konzum pitnega mleka padel za 0,6 odstotka. Za isti odstotek je padel tudi konzum masla, katerega proizvodnja se je povečala za 8 °/o. V izvoz je od proizvedenih 18.950 ton masla šlo le 3310 ton, kar pa je kljub temu za 47 °/a več kot lani. Izvoz sira se je povečal za 10,4°/», izvoz polnega mleka v prahu pa za 27,3 °/o in je znašali 8880 ton. Istočasno je proizvodnja posnetega mleka v prahu narasla za 29 °/o na 8470 ton, proizvodnja kondensiranega mleka pa za 24 °/o na 3270 ton. Ker dobava mleka vedno bolj narašča, pa bo treba povečati tudi prizadevanja za vnovče-nje mlečnih izdelkov.
Nočitve in devizni dotok naraščajo
Še bolj kot zadnja leta so letos inozemski turisti izbirali Jugoslavijo za svoj oddih in počitnice. Po podatkih iz 74 jugoslovanskih turističnih krajev se je v prvih sedmih mesecih število nočitev inozemskih turistov povečalo za 10 odstotkov na 3,908.000 nočitev. V istem času se je število nočitev domačih turistov povečalo za 4 odstotke na 5,450.000 nočitev.
V prvih sedmih mesecih je jugoslovansko mejo na mejnih prehodih Slovenije prekoračilo 2,859.526 inozemskih turistov v rednem in 2,305.749 v maloobmejnem prometu. Porast turistov znaša letos 93 odstotkov, porast turistov v tranzitu pa znaša 62 odstotkov. Inozemski turisti so v tem času prinesli v Jugoslavijo deviz v rednosti 24,761.000 dolarjev, kar je za 8 odstotkov več kot v Istem razdobju leta 1964.
PARIZ. — Poljski premier Jožef Cyrankiewicz je po sestanku s predsednikom de Gaullom izjavil novinarjem v zvezi z vprašanjem zahodno-poljskc meje naslednje: Stališče generala de Gaulla do vpraSanja zahodne poljske meje je toliko poznano, da se ni potrebno več vračati na to vprašanje. Moram samo izraziti naSe priznanje generalu de Gaullu. Ureditev tega vpraSanja predstavlja element popuščanja in varnosti, staliSče Francije v lem vpraSanju pa je zelo pomembno. NaSa meja je bila določena v Potsdamu. Ob koncu je poljski premier Se dodal, da bodo generala de Gaulla vedno prisrčno sprejeli na Poljskem, če bo priSel na obisk.
CELOVEC. — V ponedeljek je prispela v Celovec skupina desetih vodno-gradbenih izvedencev iz Slovenije. Na KoroSkem se bodo zadržali teden dni ter si ogledali celo vrsto vodno-gradbenih naprav v deželi. Skupino vodi dipl. ing. Brici. Ob prihodu je goste ob navzočnosti zastopnikov deželne gradbene direkcije in KELAG-a pozdravil deželni gradbeni direktor dipl. ing. dr. Prossegger.
VROCLAV. — V Vroclavu, v mestu, ki so ga Nemci preimenovali v Breslau, je kardinal Wyszynski na veliki cerkveni svečanosti, katere se je udeležilo okoli
20.000	ljudi, spregovoril tudi o vpraSanju poljsko-nemške meje na Odri. Kardinal je zatrdil, da je bila Slezija po prebivalstvu in kulturi poljska, da torej tudi danes pripada povsem upravičeno poljski državi. ZahodnonemSki listi naglaSaJo v svojih komentarjih, da je kardinal s to izjavo hotel naglasiti nedotakljivost meje na Odri in Nisi, hkrati pa od Vatikana doseči, da bi to mejo priznal ter sedanjim začasnim poljskim Škofom na nekdanjem nemSkem ozemlju priznal stalnost. Glavni tajnik poljske delavske stranke Gomulka je pred nedavnim zopet poudaril, da steza Zahodna Nemčija prste po poljski zemlji.
RIM. — Vatikan je uradno sporočil, da bo papež Pavel VI. obiskal sedež OZN v New Yorku. Sporočilo je priobčilo vatikansko glasilo .Osservatore Romano”, kjer piSe, da je papež Pavel VI. sprejel povabilo generalnega sekretarja U Tanfa. Podrobnosti o bližnjem potovanju papeža v New York niso priobčili, razen da bo potoval z letalom in da bo njegov obisk trajal le en dan.
RIM. — V Rimu bo 1. in 2. oktobra v organizaciji Italijanskega avtomobilskega kroga ..mednarodni dialog za moralizacijo uporabe cest”. Na zasedanju bo govora o vrednosti življenja, o moralni odgovornosti šoferja, o dolžnostih, ki so v zvezi z avtomobilskim prometom, o psiholoških, vzgojnih in verskih aspektih v obnašanju človeka za volanom. Nikakega dvoma ni, da so razprave tega .mednarodnega dialoga” zelo pereče. Prometni incidenti so postali prepogost vzrok smrti ter invalidnosti in postajajo smrti, ki jih terja cestni promet, bolj pogostne od smrti, ki so jih do nedavna terjale številne bolezni.
ZAGREB. — Predsednik Jugoslavije Tito je na tiskovni konferenci po ogledu mednarodnega velesejma v Zagrebu ugotovil, da jugoslovanska industrija trenutno zaradi visokih proizvajalnih stroškov in nizke produktivnosti dela ne more konkurirati z visoko razvitimi državami. Poudaril je, da mora prenehati izvoz na račun standarda delovnega ljudstva. Gospodarsko reformo je Tito označil kot revolucijo v nadaljnjem močnem gospodarskem razvoju in dvigu življenjske ravni. Sedanje težave so po njegovem mnenju samo začasne. Gospodarska reforma ni samo notranje vprašanje, je poudaril, temveč stvar okrepitve jugoslovanske mednarodne izmenjave. Dejal je, da morajo slediti tehničnemu razvoju v svetu in je zato treba najti ustrezne pogoje doma.
FRANKFURT. — Zahodnanemški kancler Erhard je izjavil, da je Atlantski pakt enako pomemben za Evropo kot za Združene države Amerike in bo pomemben tudi po letu 1969 v obliki, ki bo odvisna od časa in položaja. Hkrati je kancler Erhard namignil, da bi moral dobiti ponovna zagotovila ameriškega predsednika Johnsona, da bo Zahodna Nemčija udeležena v atlantski nuklearni strategiji.
DUBROVNIK. — Računajo, da se bo število nočitev v občini Dubrovnik dvignilo do konca leta na dva milijona. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so zabeležili nad 1,5 milijona nočitev, v istem obdobju lani pa le 1,2 milijona. Devizni priliv je letos večji za 20 odstotkov, odkup deviznih sredstev pa za 70 odstotkov v primerjavi z istim razdobjem lani.
RIM. — Italijanski premier Aldo Moro je sporočil, da delegaciji delavske partije Severnega Vietnama ne bodo dali dovoljenja za obisk v Italiji. Partijska delegacija Severnega Vietnama bi morala prispeti v Rim na povabilo KP Italije. Ko je premier Moro obrazložil sklep, da severnovietnamski delegaciji ne bodo izstavili italijanskega vstopnega vizuma, je dejal, da dajejo vizume obiskovalcem iz držav, s koferimi Italija nima diplomatskih stikov, samo takrat, če je njihov obisk v zveri s povsem določenimi gospodarskimi ali trgovskimi nalogami in še takrat samo izjemoma.
MEXICO CITY. — Mehiška vlada je ukazala kapetanu ladje El Mezicano, naj v pristanišču Long Beach takoj izkrca orožje, namenjeno za ameriško vojsko v Vietnamu. Ladjo je nojela neka newyorška transportna firma. Kapetan je ubogal ukaz svoje vlade.
RIM. — V torek je papež Povel VI. otvoril četrto zasedanje drugega vatikanskega koncila. Koncil je začel s svojim delom v sredo na svoji prvi delovni seji. Predvidoma bo sedanje in hkrati zadnje zasedanje II. vatikanskega koncila trajalo do božičnih praznikov.
BEOGRAD. — Pred nedavnim so v Beogradu končati svetovno konferenco o prebivalstvu, ki je trajala 12 dni In je bila pod pokroviteljstvom Združenih narodov .Na njej je sodelovalo nad tisoč znanstvenikov iz 70 držav iz vseh kontinentov. Na konferenci so obravnavali nad 600 znanstvenih ugotovitev demografov, zdravnikov, biologov, ekonomistov, urbanistov in drugih strokovnjakov. Konferenca je s posebno resolucijo izrekla jugoslovanski vladi in organizatorjem priznanje za izredno dobro organizacijo.
PULJ. — Prvi sekrelar CK madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar je svoj letni oddih v Jugoslaviji zaključil In se v nedeljo vrnil v Budimpešto. V Pulju so se od njega poslovili maršal Tito z ženo, predsednik hrvaškega sabora Krajočič, sekretar CK ZK Slovenije Miha Marinko, veleposlanik Madžarske v Jugoslaviji in drugi.
V začetku šolskega leta
potrebuje otrok posebno pomoč
V začetku novega šolskega leta mnoge starše navdaja zaskrbljenost, ali bo njihov otrok obvladal snov v novem, višjem razredu. Ta strah je še posebno opravičljiv pri starših, katerih otroci so v preteklem šolskem letu dosegli le slabši uspeh. Kako torej pomagati otroku, da bo s čim večjim uspehom osvajal novo snov?
Predvsem moramo dobro poznati otroka in vzroke, zaradi \katerih je v šoli slabo uspeval. Eden od najbolj pogostnih vzrokov za njegove neuspehe v šoli je brez dvoma nezadostno znanje, na podlagi katerega naj bi učenec pričel osvajati novo snov. 2e pri učencih v nižjih osnovnošolskih razredih včasih opazimo, da imajo izredno slabo podlago iz prejšnjega leta — največkrat v računstvu in branju. Ne glede na to, kateri razred otrok obiskuje, je potrebno, da te vrzeli znanja čim prej izpopolnimo.
Ambicije nekaterih staršev so često večje kot otrokove zmožnosti. Problem je v tem, da prav starši podpovprečno razvitih otrok navadno ne uvidijo meje njihovih sposobnosti. Ti starši so pogosto v konfliktu tako z otroki kakor tudi z njihovimi učitelji, posledica tega pa je, da zanemarjajo otrokov razvoj na drugih področjih.
Zaradi pretiranih ambicij svojih staršev so mnogi otroci preobteženi z najraznovrstnej-šimi dejavnostmi. Brez ozira na to, kaj njihovega otroka resnično zanima, kakšne so njegove sposobnosti in želje, hočejo nekateri starši po vsej sili, da njihov otrok hkrati obvladuje snov šole, tečaj tujega jezika, pouk glasbe in po možnosti še raznih drugih tečajev. Takšen otrok, ki je ves raztrgan zaradi preštevilnih obveznosti, je na najboljši poti, da ne bo uspel na nobenem področju.
Kakršni koli so že vzroki za neuspeh otroka v šoli, pa moramo paziti na to, da že v prvih dneh pouka začnemo utrjevati otrokove vsakodnevne delovne navade. Učenec nižjih razredov naj se doma pripravlja na pouk približno eno uro na dan, učenec višjih razredov pa do dve uri dnevno.
Ob začetku novega šolskega leta je najvažnejše ponavljanje. Starši naj ne pozabijo, da celo odlični učenci pozabijo čez poletje nad polovico snovi, ki so se je naučili v prejšnjem šolskem letu —- če te snovi ne bodo obnavljali. Prvi tedni šolskega leta so čas ponavljanja. V tem času je treba učno snov iz prejšnjega leta obnoviti in tukaj naj se učiteljem pridružijo tudi starši.
Pomoč, ki jo bomo nudili otroku pri po-
Nova ureditev glede slovenščine na glavnih šolah južne Koroške
Po dosedanji ureditvi je bila na koroških glavnih šolah angleščina edini tuji jezik in so morali torej učenci, čeprav so bili po manjšinskem šolskem zakonu prijavljeni k pouku slovenščine, obvezno obiskovati tudi pouk angleščine. To pomeni, da so se morali poleg rednega pouka v nemščini učiti še dveh drugih jezikov, kar je nedvomno pomenilo dodatno obremenitev in je mnoge starše odvrnilo od tega, da bi svojega otroka prijavili k pouku slovenščine.
Z odredbo deželnega šolskega sveta pa je dobila zdaj slovenščina enak položaj z angleščino. Starši, katerih otroci obiskujejo glavno šolo na južnem Koroškem, imajo torej možnost, da glede prijave otrok k pouku tujega jezika izbirajo med slovenščino in angleščino. Otrokom, ki bodo prijavljeni k pouku slovenščine, v tem primeru ne bo treba obiskovati angleščine; seveda pa se je bodo tudi v bodoče lahko učili kot drugega tujega jezika, vendar na podlagi prostovoljne prijave, medtem ko je pouk prvega tujega jezika obvezen. Razumljivo pa je tudi še naprej dana možnost, da otroke, ki obiskujejo glavno šolo, prijavimo k slovenskemu pouku na podlagi manjšinskega šolskega zakona.
Z novo ureditvijo je bila prijava k pouku slovenščine na glavni šoli vsekakor olajšana in je zdaj dolžnost slaršev na južnem Koroškem, da se te možnosti poslužijo in svojim otrokom s tem zagotovijo učenje obeh deželnih jezikov. Znanje le-teh bo veliko prispevalo k dobremu razumevanju med obema narodoma v deželi!
Slovenski umetnik Mario L. Vilhar
bo v kratkem razstavljal na Dunaju
Prihodnji teden bo v razstavnih prostorih Avstrijske državne tiskarne na Dunaju odprta razstava slovenskega umetnika Maria L. Vilharja; odprta 'bo v času od 20. do 30. septembra.
Maria L. Vilharja smo bralcem našega lista že bolj podrobno predstavili., saj smo svoje-časno obširno poročali o njegovem umetniškem ustvarjanju, ‘ki sega od slikarstva do kiparstva ter od gledališča do pesnikovanja. Rojen leta 1925 v Postojni se je najprej posvetil tehničnemu poklicu, vendar je poileg poklicne zaposlitve v industriji študiral tudi upodabljajočo umetnost ter se že od leta 1943 bavi s slikarstvom in kiparstvom. V študijske
navijanju, bo neprimerno bolj učinkovita v začetku šolskega leta kot pa tik pred prihodnjimi poletnimi počitnicami, ko bo otrok le s spominom, ne pa z znanjem opravičil svoj prestop v višji razred. Če pa otrok razred ponavlja, mu moramo nuditi svojo pomoč v še večji meri in se pri tem ne opirati na napačno mnenje, češ da bo letos v šoli bolje uspeval, ker se uči to, kar mu je že znano.
Torej: zdaj, ko se je začelo novo šolsko leto, potrebuje otrok posebno pomoč — tudi od svojih staršev!
namene je leta 1957 prepotoval Avstrijo (iz tistega časa je tudi njegova pesem »Ubežnik«, ki jo objavljamo na 7. strani današnje številke), v letih 1958 in 1960 pa je bil na Danskem; poleg tega je obiskal Švedsko, Belgijo, Nemčijo, Francijo in Italijo, kjer povsod je dobil nove pobude za svoje umetniško snovanje.
Doslej je imel samostojne razstave v številnih krajih Jugoslavije, medtem ko je v inozemstvu razstavljal samo na Danskem, in sicer v Kopenhagenu in v Odense, ko je njegovo razstavo prenašala danska televizija. Sedanja razstava na Dunaju bo njegova tretja afirmacija v tujini, pač pa so njegova dela našla pot v številne javne in zasebne zbirke tudi v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Danski, Švedski, Švici in Sovjetski zvezi, tako da je Mario

KUKUR»XDROCline
0 V dneh od 21. do 24. septembra bo na dunajski univerzi delovno zborovanje mednarodnegu slavističnega odbora. To bo hkrati največja slavistična prireditev, kar jih je bilo doslej v Avstriji.
0 Angieiki skladatelj Benjamin Britten je prejel leloi-n}o mednarodno nagrado »Vihuri-Sibelius", ki znata 25 tisoč dolarjev. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Jean Sibelius (1953), Paul Hindemith (1955), Dimitrij Šostakovič (1958) in Igor Stravinski (1963).
0 Dunajski filharmoniki so odpotovali na svojo veliko turnejo po državah Latinske Amerike, kjer bodo imeli vrsto koncertov v vseh večjih mestih.
0 Celovško Mestno gledališče je prejinjo soboto začelo novo sezono, »n sicer s prvo premiero na Komornem odru. Uprizorjena je bila komedija .Ustreli me vendar, ljubček”, ki je s tem doživela svojo krsino predstavo. Režijo vodi avtor komada B. A. Mertz, ki je imel posrečeno roko pri zasedbi edinih dveh vlog: Christiane Eisler v vlogi Claudie in Franz Lester kot Boris sta izvrstna temperamentna igralca in ima človek ob njuni
igri vtis, kakor da bi bil oder poln ljudi. Dogajanju iz sodobnega življenja je dal Siegfried Gradischnig s svojo scenerijo preprost in realističen okvir.
0 V Subotici so zgradili novo poslopje za učiteljišče, v katerem se izobražujejo učitelji za madžarske manjšinske Sole v Jugoslaviji. Gradbeni stroSki poslopja so znaSali 150 milijonov dinarjev, oprema pa nadaljnih 40 milijonov, šola ima vse potrebne prostore in učne pripomočke za sodoben pouk.
0 V Romuniji je bilo v lanskem Šolskem letu več kakor 15.000 osnovnih in srednjih Sol s skoraj 3,5 milijona učencev. Če pomislimo, da ima Romunija le 19 milijonov prebivalcev, to pomeni, da hodi skoraj vsak peti državljan v eno izmed Sol.
0 Na 23. kongresu mednarodne zveze fizioloških znanosti, ki se je pred nedavnim zaključil v Tokiu, je sodelovalo čez 3000 znanstvenikov iz 70 dežel vseh celin. Razpravljali so o fiziologiji živčnega sistema, o prebavi, dihanju, krvnem obtoku in drugih pomembnih problemih fiziološke znanosti. Prihodnji kongres mednarodne zveze bo leta 1968 v Washingtonu.
„Trigon 65“ v Grazu
v duhu sodalovanja mad sosadnimi dežalami
V Grazu je bila zadnjo soboto odprta razstava sodobne umetnosti „Trigon 65", na kateri sodeluje po pet slikarjev in trije kiparji iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Avstrijski del razstave je pripravil ravnatelj dunajske Albretine dr. Walter Koschatzky, jugoslovanski del ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani prof. Zoran Kržišnik, italijanski del pa prof. Umbo Apollino.
Razstava .Trigon", katere pobudnik je namestnik štajerskega deželnega glavarja in kulturni referent deželne vlade dr. Koren, je bila prvič prirejena leta 1963 in je zamišljena kot bienale, torej prireditev, ki se priredi vsako drugo leto. Po uspehu, ki ga je doživela pred dvemi leti, in po letošnji izbiri je razstava .Trigon" na najboljši poti, da postane stalna ureditev sodelovanja med sosednimi deželami na področju likovne umetnosti. Mimo tradicionalne kulturne izmenjave, ki obsega zlasti odrsko in glasbeno umetnost, je to nedvomno zelo posrečena zamisel, ki lahko bistveno prispeva k nadaljnjemu utrjevanju prijateljskega sodelovanja in medsebojnega spoznavanja med narodi Avstrije, Italije in Jugoslvije.
Razstavo je v navzočnosti predstavnikov treh sodelujočih držav odprl prosvetni minister dr. Piffl-Percevic.
L. Vilhar danes že širom po Evropi znan umetnik.
V strokovnih krogih je Vilhar ■znan kot »reporter umetnosti« (da se poleg svojega umetniškega udejstvovanja bavi tudi z novinarstvom, bodi le ob robu omenjeno) in je ta pridevek gotovo upravičen, kajti za njegovo umetniško izražanje je najbolj značilna aktualnost. Kot izredno dober opazovalec življenja okoli sebe zna svojim umetninam vtisniti pečat doživetosti; njegovi liki niso mrtve sence, marveč polnokrvna živa bitja, zajeta iz dnevnega dogajanja. Še prav posebno velja to za njegove skulpture, za katere je značilen smisel za zdrav humor.
Mario L. Vilhar, ULIČNI RAZGRAJAČI, metallzirana glina
Vse te posebnosti Vilharjeve umetniške izpovedi vsebujejo tudi dela, s katerimi se bo zdaj predstavil na Dunaju. Da omenimo le nekaj primerov:	med
oljnimi slikami so na primer zastopane »Neonska razsvetljava na Dunaju«, »Razsvetljava Postojnske jame« in »Ribe v mreži«, med skulpturami pa »Reporterska marljivost«, »Najnovejše vesti«, »Ulični razgrajači« in »Pogovor prijateljic«.
Prepričani smo, da bo Mario L. Vilhar vzbudil pozornost tudi na razvajenem Dunaju.
»4
GOSPODARSKO SODELOVANJE MED VZHODOM IN ZAHODOM:
Avstrija kot primer praktične kooperacije
V okviru »Osmih evropskih razgovorov« na Dunaju je imel vicekancler dr. Bruno Pit terma n n pod gornjim naslovm referat, v katerem je obravnaval položaj in vlogo avstrijskega gospodarstva v razvoju mednarodnega* sodelovanja in delitve dela v Podonavju. Zaradi aktualnosti tega vprašanja objavljamo v naslednjem v izvlečkih vsebino njegovega referata, kakor je bila objavljena v mesečniku »Die Zukunft«.
Aspekt avstrijskega gospodarstva v pogledu na tesno kooperacijo z vzhodnimi in jugovzhodnimi evropskimi državami Podonavja je treba pričeti obravnavati iz zgodovinskega gledišča. Te danes samostojne države so bile nekoč ali kot del av-stro-ogrske monarhije ali pa kot njene sosede zaradi močnega 'političnega in gospodarskega izžarevanja nekdanje srednjeevropske velesile tesno povezane z njenim notranjim tržiščem. Za razvoj industrijskih naprav v tem območju so bile razmere na notranjem tržišču 52 milijonov ljudi za vključene in izven stoječe dežele zelo pomembne.
Pri zlomu Avstro-ogrske monarhije v letu 1918 je odpadlo na tedanjo Češkoslovaško okoli 50,7 °/o industrijskega potenciala, na območ-
je republike Avstrije pa okoli 32,5 odstotka. Ti deželi Avstro-ogrske monarhije sta s 44,7 °/o za Češkoslovaško in z 29,7 °/o za Avstrijo imeli tudi najpomembnejši delež na povprečnem dohodku med leti 1911 in 1913. Zunanja trgovina je igrala relativno zelo skromno vlogo. Delež po glavi prebivalstva je 'leta 1913 znašal pri uvozu približno 13,8, pri izvozu pa nekako 11,8 dolarja takratne paritete.
Plačilna bilanca Avstro-ogrske monarhije je bila večinoma izravnana. Pasiva zunanje trgovine je bila s prometom kapitala in uslugami skoraj pokrita.
Tembolj prekeren je bil položaj za republiko Avstrijo, ki je bila po zlomu 1918 odtrgana od tega tako organskega gospodarskega veleprostora
kakor tudi odkupnih tržišč. V tem območju je bilo kmetijstvo, ki je delalo v geografsko in klimatsko neugodnejših pogojih in ki je zaradi tega zaostajalo za ekonomsko zmogljivostjo, v tedanjem gospodarskem položaju nesposobno, da bi vsaj koli-kortoliko prehranilo okoli 6,5 milijona prebivalstva.
Potreba po uvozu surovin in živil je bila daleč večja od donosa izvoza, ki je bil poleg tega postavljen še pred doslej nepoznane probleme. Z nastankom samostojnih držav v Podonavju je bil dostop k tržiščem, ki smo jih bili vajeni in ki so nam ležali ugodno, otežkočen ali celo onemogočen. Poskus, da bi se v prejšnjem obsegu obdržali na tem prostoru kot kapitalno tržišče, je privedel do preobremenitve takratnega kreditnega aparata, ki je končno privedel do verige zlomov kreditnih zavodov, nazadnje pa tudi največjega še preostalega zavarovalnega zavoda. Deficit plačilne bilance je moral biti zaradi tega izravnan s prodajo industrijskih podjetij. Oboje je privedlo gospodarstvo republike Avstrije med cfbema vojnama, končno pa tudi njeno politiko v premočno odvisnost, ki je 'bila začetek propada avstrijske neodvisnosti.
Poskusi po eni strani modernizi-
rati alpsko mlekarstvo in živinorejo, na drugi pa potom pospeševanja turizma izravnati plačilno bilanco, so bili gotovo deležni določenih uspehov. Zelo enostranska orientacija turizma na glavno izvirno deželo Nemčijo je v času gospodarske krize nacionalsocialističnemu režimu v Nemčiji nudila možnost, da je z zaviranjem potniškega prometa v Avstrijo privedel do nenadnega in izredno občutljivega zmanjšanja dohodkov s tega gospodarskega področja. S tem pritiskom je bila odprta pot za poznejšo okupacijo. Ves ta razvoj pa je bil vendar rudi na avstrijski strani olajšan s tem, da je bila preostala Avstrija v očeh generacije politikov ter finančnih in gospodarskih strokovnjakov, ki je izvirala iz dobe velesile, gospodarsko nesposobna za življenje. /K tem okoliščinam se je pridružil cilj takratnih političnih strank, posebno velenemcev in socialdemokratov, ki so ga javno izpovedovale in po katerem so hotele življenje avstrijskega ljudstva izboljšati z vključitvijo v veliki 'gospodarski prostor Nemčije.
Po izgubi avstrijske samostojnosti so nacionalsocialistični vlastodržc’ prizadevanje za obnovitev neodvisne republike Avstrije ocenjevali in zasledovali kot veleizdajo. Istočasno
pa so v senci šafota, na katerem so morali tisoči borcev za avstrijsko svobodo pustiti svoja življenja, bledela nasprotja med konservativnim in socialističnim delom avstrijskega prebivalstva. Na mesto nekdanjih nasprotnikov za dosego zastavljenega cilja. Obdržala pa so se nasprotja glede podrobnosti vprašanja, kako naj bo zopet pridobljena republika gospodarsko urejena.
AVSTRIJSKA GOSPODARSKA SAMOSTOJNOST
Deset let po zlomu Hitlerjevega režima v Avstriji so bili potrebni napori avstrijskega ljudstva, da je po zopetni dosegi politične samostojnosti postalo in ostalo tudi gospodarsko samostojno. Res je, da je nacionalsocialistično vojno gospodarstvo začelo z veliko industrializacijo tako imenovane Ostmarke, toda zaradi bombne vojne in vojaških borb v zadnjih mesecih vojne so bile uničene številne tovarne, precej od preostale nepoškodovane opreme pa so zahtevale zasedbene sile za svoj vojni plen. Poleg tega je bil koncept vojne industrije neuporaben za zagotovitev gospodarske življenjske sposobnosti v mirnih časih.
(Dalje prihodnjič)
Praznik slovenske prosvete ob Vrbskem jezeru
Loga vas ter z njo vsa bližnja in daljna okolica je minulo nedeljo doživela svoj veliki praznik — proslavo 60-leinega jubileja domačega Slovenskega prosvetnega društva »Svoboda", ki je izzvenela kot praznik slovenske prosvete ob Vrbskem jezeru. Čeprav vreme ni bilo posebno naklonjeno, zlasti ne za prireditev na prostem, se je na travniku pri gostilni »Marica" zbralo veliko število domačinov, katerim so se pridružili še mnogi prijatelji logavaških prosve-tašcv iz sosednih krajev in društev, da skupno obhajajo pomembni jubilej. Povabilu se je odzvalo tu-
di več častnih gostov — predstavniki dežele in občine, sosedne Slovenije ter raznih organizacij — ki so s tem izrazili priznanje jubilarnemu društvu in njegovim članom za požrtvovalno delo skozi dolga desetletja. V središču slavnosti pa so bili trije še živeči ustanovni člani društva, ki so že pred 60 leti zaorali prve brazde na njivi organizirane prosvetne dejavnosti v teh krajih, tiste dejavnosti, kateri gre neminljiva zasluga za ohranitev in razvoj slovenske besede in pesmi, s tem pa tudi slovenskega življa ob Vrbskem jezeru.
cem proslave, marveč so predvsem manifestirali široko pojmovanje kulture in prosvete, ki naj v medsebojnem oplajanju in bogatenju prispeva k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju, kar je pogoj za prijateljsko sodelovanje in mirno sožitje med narodi.
Med nastopi posameznih zborov so spregovorili deželni svetnik Erich Suchanek kot osebni zastopnik deželnega glavarja Sime, predsednik Zveze prosvetnih organizacij Slovenije Branko Babič in predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwifter. V svojih govorih, katerih glavne misli objavljamo na 1. strani današnje številke, so poudarili
Ob začetku novega šolskega leta
Ta teden se je na koroških ljudskih in glavnih šolah začelo novo šolsko leto. Posebno staršem na dvojezičnem ozemlju dežele se s tem spet postavlja velika in odgovorna naloga: poskrbeti morajo, da bodo njihovi otroci deležni pouka v obeh deželnih jezikih — v materinem jeziku in v jeziku naroda-soseda. Da bodo otroci pouka deležni, pa jih moramo posebej prijaviti, kakor to predpisuje manjšinski zakon.
Ljudska šola: Prijave otrok k dvojezičnemu pouku se morajo izvesti tekom 10 dni od začetka šolskega leta pismeno ali ustno pri vodstvu šole. Enkratna prijava velja za celo ljudskošolsko dobo. Otroke, ki so že hodili v šolo in doslej še niso bili prijavljeni, pa lahko prijavimo k dvojezičnemu pouku tudi v višjih razredih.
Glavna šola: Ob prestopu na glavno šolo je treba izvesti novo prijavo k dvojezičnemu pouku, ki potem velja za celo glavno-šolsko dobo. Tudi na glavni šoli so možne prijave v višjih razredih. — Z novim šolskim letom je začela na glavni šoli poleg ureditve po manjšinskem šolskem zakonu veljati tudi odredba deželnega šolskega sveta z dne 15. 2. 1965, štev. 345/65, ki daje pri pouku »tujega jezika" možnost izbire med slovenščino in angleščino.
Starši! Še nekaj dni imate časa, da zagotovite svojemu otroku pouk v obeh deželnih jezikih. Prijavite ga k dvojezičnemu pouku — s tem mu boste zagotovili boljše pogoje za življenje!
Radiše — Železna Kapla
Po uvodnih melodijah godbenega ansambla z Jesenic je slavnost začel moški pevski zbor jubilarne-ga društva, ki je pod vodstvom pevovodje Hanzija Aichholzerja za-
Za nov mejni prehod
med Koroško in Slovenijo
ŽELEZNA KAPLA. — V Železni Kapli so zastopniki občine Mozirje iz sosedne Slovenije ter kapelski župan deželni poslanec L u h a s in zastopstvo okrajnega glavarstva razpravljali o uvedbi novega mejnega prehoda med obema občinama. V načelu so 'si bili edini, da Ibi bila potrebna za vsa vozila zmogljiva cesta. Predsednik mozirske občine D e-b e r š e k je zastopal stališče, da bi za mejni prehod določili Pavličevo sedlo, ker je z jugoslovanske strani dovoz že precej dograjen. Kapelski župan je imel pomisleke zaradi tega, ker bi morali na avstrijski strani zgraditi 7 km dolgo cesto, ki bi stala 1,6 milijona šilingov, kar hi bilo začasno skoraj nemogoče. Predlagal je cesto čez Luže, ki jo trenutno gradijo kot obmejno deželno cesto med Šajdo in (Rožem. Od te ceste bi se lahko napravila zveza s Slovenijo. Dejal je, da bi bila vzpostavitev ■mejnega prehoda ob cesti čez Luže za Koroško mnogo pomembnejša kakor na Pavličevem sedlu. Vse te probleme so izčrpno in temeljito prerešetali in sklenili, da se bodo kmalu spet sestali k nadaljnjim razgovorom.
Ivan Gregorič
Prejšnji teden je v Frankanavi na Gradiščanskem v 46. letu starosti umrl Ivan Gregorič. Z njim so zgubili gradiščanski Hrvati enega svojih vodilnih predstavnikov, kajti delovno področje, na katerem je bil pokojni Gregorič neumoren delavec za svoj narod in svojo domovino, je bilo silno obširno: segalo je od Hr-vatskega kulturnega društva in domačega občinskega odbora do deželne kmetijske zbornice in gradiščanskega deželnega zbora.
Leta 1958 je bil Ivan Gregorič izvoljen v deželno kmetijsko zbornico, leta 1960 pa v gradiščanski deželni zbor, medtem ko je leta 1962 prevzel še dolžnosti občinskega odbornika v domači občini. Poleg tega je bil požrtvovalen prosvetaš in aktiven tudi na drugih področjih.
Hrvaškim bratom na Gradiščanskem izrekamo ob težki izgubi naše iskreno sožalje!
pel 60 let staro geslo: „Od jezera do vrh planin čez Logo vas razlega se slovenski glas!". Tajnik društva Stanko Černič je izrekel prisrčen pozdrav vsem navzočim in posebej pozdravil častne goste, nato pa se je odvija! pester spored, pri katerem so poleg domačih pevcev sodelovali še mešani zbor SPD »Edinost" iz Škofič pod vodstvom Toneta Umeka, moški zbor SPD »Zvezda” iz Hodiš s pevovodjem Foltijem Pavličem in za zaključek združeni moški zbor »Vrbsko jezero", ki ga je vodil Tone Umek.
S tem, da je vsak zbor poleg slovenskih pesmi zapel tudi po eno nemško pesem, naši pevci niso ugodili le nemško govorečim udeležen-
Tudi v beljaški konzumni zadrugi promet narašča
Iz poročila, ki ga je razposlala konzumna zadruga v Beljaku za prvih sedem mesecev tekočega leta, je razvidno, da je njen promet narasel za 6,2 na 66,18 milijona šilingov. S tem prometom stoji zadruga na prvem mestu v krogu konzumnih zadrug Koroške in Štajerske.
V prvih sedmih mesecih je promet zadruge narasel za 10,45 odstotkov, v mesecu juliju pa za 18,42 odstotka. Na tem porastu imajo, podobno kot v primeru celovške konzumne zadruge, velik delež turisti ki njene prodajalne zaradi solidne postrežbe čedalje bolj obiskujejo. Med blagom je promet najbolj narastel pri delikatesah, sadju in zelenjavi; 26 odstotkov vsega prometa odpade na te vrste blaga. Glavni vzrok splošnega porasta prometa pripisuje uprava cenam, ki so prilagojene interesom konzumentov, in posebnim akcijam, pri katerih postavlja vrste blaga po posebno ugodnih cenah v prodajo.
K O	L E D A R
Pefek,	17. september: Lambert
Sobota,	18. september: Jožef
Nedelja,	19. september: Januarij
Ponedeljek,	20. september: Evstahij
Torek,	21. september: Matej
Sreda,	22. september: Tomaž
Četrtek,	23. september: Linus
Z naših sončnih Radiš se redko Obirskem, v mladi Katici Š u p a n c, bogato tradicijo jubilarnega dru- kdaj oglašamo in v preprostosti na- pridni pevki pevskega zbora SPD štva ter mu želeli obilo uspehov za šega življenja smo z našimi vestmi »Zarja« v Železni Kapli. Ker je tudi bodočnost. Čestitke pa je v obeh dokaj počasni, kar pa nam bodo Joško vnet pevec v domačem radi-deželnih jezikih posredoval tudi žu- bralci gotovo oprostili.	škem prosvetnem društvu, zadnje le-
pan Jožef Ulbing, ki je orisal pri- Vzrok današnjega poročila je spet to pa tudi v pevskem zboru SPD spevek domačega slovenskega vesela ženitev, ki so jo 22. avgusta »Bisernica« v Calovcu, je ženitova-prosvetnega društva za razvoj kul- Praznovali v Culehnarjevi družini v «je seveda spremljalo veselo prepe-furnoprosvetnega življenja v loga- Z?°™Ph Rutah. Tokrat je za svoj.- vanje pevcev radiskega m kapelske-
razil' ž°eljo"''naj bi^uštvTftldi ‘v	.2	Jošlfo D°m£f dr“sVenikJj0 se pod vod-
ii -	-	i|. i . mea nJinJ!> niiaai učitelj josko stvom očeta Simeia Wr ulic h a od
bodoče uspešno nadaljevalo svojo Wrulich, v zakonski stan m si mladega ženina poslovili na predve-plememto dejavnost.	svojo nevesto zbral pri Piskerniku na £er poroke, moški zbor pa ga je
spremljal tudi k poroki, ki je bila v nedeljo 22. avgusta v Železni Kapli. Po poročnih obredih in maši v cerkvi Marije Device v Trnju, kjer je pel kapelski zibor pod vodstvom Vla-dimira P r u š n i k a , so se svatje podali v gostilno Podobnik, kjer je bila pripravljena pogrnjena miza. Pri dobri jedi in sladki kapljici je ob Bajdl-novih godcih ter ob prepevanju ra-diskega in kapelskega zbora kmalu prišlo do vesele družabnosti. Vse je plesalo, . staro in mlado, ženin in nevesta pa sta bila deležna lepih daril, med njimi tudi daril obeh prosvetnih društev.
Začasni promet med Celovcem in Rožem
Ker je bil pred 14 dnevi humperški most čez Dravo porušen in so bile s tem prekinjene vse avtobusne zveze med Celovcem in Rožem, so avstrijske zvezne železnice sredi minulega tedna povečale železniški promet med Celovcem in Svetno vasjo, od koder vozijo avtobusi v Borovlje in v Podgorje.
Iz Celovca proti Svetni vasi vozi vlak vsak dan ob 5.10, 6.58, 7.40, 9.25, 10.26, 12.10, 13.10, 13.58 (samo ob delavnikih), 14.40, 16.10, 17.15, 17.35, 18.15, 18.50, 19.23 in 21.10 uri.
Iz Svetne vasi proti Celovcu vozi vlak dnevno ob 6.25, 7.02, 8.00, 9.00, 9.55, 11.41, 12.35, 13.38, 15.15, 16.35, 16.50 (samo ob delavnikih), 17.45, 18.50 19.31, 20.25 in 21.35 uri.
Iz Svetne vasi v Borovlje vozi avtobus dnevno ob 5.30,
6.20,	7.25, 8.05, 9.05, 9.55, 10.50, 11.45, 12.35, 14.20, 15.10, 16.50 17.55, 18.45, 19.46, 20.30 in 21.35 uri.
Iz Borovelj proti Svetni vasi vozi avtobus dnevno ob 6.00, 6.40, 7.40, 8.35, 9.30, 10.25, 11.20, 12.15, 13.55, 14.50, 16.15,
17.20,	18.25 19.05, 20.05 in 21.10 uri.
Iz Svetne vasi proti Podgorjam vozi avtobus ob delavnikih ob 6.24 in 12.44 uri ob nedeljah pa ob 19.22 uri; iz Pod-gorij v Svetno vas ob delavnikih ob 7.40 in 13.55 uri, iz Bistrice v Rožu ob delavnikih dodatno še ob 5.55, v nedeljah pa ob 22.10 uri.
Na progi Celovec—Humperk vozi avtobus iz Celovca ob 5.05, 6.10, 7.00, 11.10, 12.10, 13.10, 17.15 in 18.10 uri, s Hum-perka v Celovec pa ob 6.16, 7.01, 8.21, 12.21, 13.21, 18.21 in 19.21 uri.
Številnim čestitkam, ki sta jih bila deležna mlada novoporočenca, se tem potom pridružuje tudi naše uredništvo z željo, da bi tudi v bodoče obdržala zavest in značaj, ki sta jih izpričala v samskem stanu in jih prenašala na svoje otroke in mladi rod, ki ga bo pričel Joško vzgajati.
Naši planinci gradijo kočo
Kakor smo v našem listu že svoječasno poročali, namerava Slovensko planinsko društvo postaviti lastno kočo, kjer bodo imeli naši prijatelji planin zavetišče ob svojih izletih v planine. Svojo postojanko nameravajo urediti nad Arihovo pečjo visoko nad Svatnami oziroma Ledincami, od koder je naj bližja pot na Jepo in druge znane vrhove Karavank.
Zadnjo nedeljo se je večje število članov in prijateljev društva zbralo na delovni akciji, da bi spravili doslej zbrani gradbeni material do mesta, kjer bo postavljena nova koča. Najprej so morali urediti še pot in v tem okviru zgraditi celo manjši pomožni mostič. Nato so ves pripravljeni material spravili na kraj bodoče koče in tudi gradbišče samo tako daleč uredili, da bi se z gradnjo koče lahko takoj začelo. Vendar pa bo do uresničitve načrta verjetno minilo še nekaj časa in potrebnih bo še mnogo naporov, pri katerih bo društvo hvaležno za vsakršno pomoč.
Med delovno akcijo je prišlo tudi do lepe manifestacije planinskega tovarištva. Skupina kranjskih planincev, ki so bili pod vodstvom predsednika Planinskega društva iz Kranja na izletu po Koroškem, se je solidarno vključila v delovno akcijo. Za prijateljsko pomoč se jim je po končanemu delu zahvalil predsednik SPD Lubo Ur-bajs, medtem ko so kranjski planinci podarili našemu društvu zbirko planinskih knjig v spomin na srečanje in skupno delo.
TO IN ONO
v
o d S mehova do Slabela.
CELOVEC. — Slovenska prosvetna zveza je namesto venca na gr Ob pokojnega kostanjskaga župnika Martina Kuchlerja, dolgoletnega marljivega prosvetaša na Kostanjah, namenila ustrezen znesek za Dijaški dom Slovenskega šolskega društva v Celovcu.
BELJAK. — Lepo gesto solidarnosti v nesreči je pokazala močna skupina reševalnega moštva iz Slovenije, sestavljena povečini iz gasilcev iiz krajev spodnje Savske doline, ki je prihitela na pomoč po strahotni vodni katastrofi prizadetim vasem na žili. Predvsem so se udeležili del pri sprostitvi mostov, ki so bili zaradi naplav še vedno ogroženi.
ŽELEZNA KAPLA. — Kapel-ška godba (Trachtenkapelle) je minulo soboto proti večeru koncertirala v Kranju. S tem je na povabilo kranjske občine vrnila obisk godbi iz Kranja, ki je pred nekaj časom gostovala v Železni Kapli. Občino Železna Kapla-Bela je ob tem obisku zastopal njen odbornik šolski upravitelj Valentin Polanšek, ki vodi v občini kulturni referat. Tudi ta obisk kapelške godbe v občini sosedne dežele je korak naprej k utrjevanju .in poglobitvi dobrih in odkritih medsebojnih odnosov.
Iz česa je človeško telo?
Elementi, ki jih imamo v našem telesu, ne teihtajo več od 3,8 kg in bi za nje plačali le nekaj šilingov. Kljub tej na videz majhni številki pa so za življenje odločilnega pomena. Čeprav je znanost tako napredovala, da je lahko določila vsebino našega telesa, je še vedno neznan vpliv in pomen marsikaterega izmed teh elementov.
Vzemimo na primer aluminij. V naših možganih ga je za majhen madež. Njegov dejanski pomen je še vedno skrivnost. Šele raziskave z radioaktivnimi izotopi bodo morda dale odgovor, če je ta trohica aluminija res gibalna sila duševnih procesov.
Odstranimo kalcij iz telesa. Bitje srca bo postalo nepravilno, ali pa bo celo popolnoma prenehalo. Na oko nepomembna količina tega elementa omogoča redno in nenehno bitje srca.
V	človeškem telesu zasledimo tudi j o d. Količina v velikosti bucikine glave ima kaj nenavaden učinek. Pomanjkanje joda ne bo dovolilo človeškemu bitju normalno rast in razum; razvila se bo nenormalna pokveka.
Približno trije grami železa se porazdelijo po vseh rdečih krvničkah z občudovanja vredno natančnostjo. Železo je sestavni del hemoglobina — snovi, ki omogoča oskrbovanje telesa s kisikom. Če bi hemoglobin naenkrat izginil, bi morali umreti.
Izredno naporno ddo opravljajo rdeče krvničke. Nenehno potujejo po 100.000 kilometrov dolgem omrežju arterij, ven in kapilar. Raznašajo kisik in vsrkavajo ob vrnitvi ogljikov dvokis. To je velika obremenitev, ki rdeče krvničke hitro izčrpa. Telo mora izrabljene nadomestiti in zato proizvede dnevno okoli 990 milijard novih.
Kako delujejo elektronska računala
V	čgsu, ko je potrebno vse opraviti zelo hitro, vendar tudi natančno, ko človek prodira v vesolje, se vedno bolj uveljavljajo razni polavtomati in avtomati. En sam človek ni več sposoben, da bi opravil zahtevne naloge, ki jih postavlja predenj znanost in tehnika, zato si je človek ustvaril razna pomagala.
V	znanosti so izredno važni računski stroji, ki opravijo v nekaj urah račune, za katere bi človek potreboval celo življenje. Imamo ročna, električna in elektronska računala. Princip delovanja je skoraj pri vseh enak. Stroji prevedejo vse računske operacije v binarni ali dvojični sistem, to je sistem, kjer je osnova število 2. V tem sistemu nastopata le dva znaka: 0 in 1, zato je zelo pripraven. Pretvorbe iz desetiškega sistema v dvojiškega in nazaj opravlja računski stroj sam. Pri računalih, ki jih upravljamo z elektriko, lahko z vključevanjem in prekinjanjem električnega toka naznačimo oba signala: 0 in 1. Stroj lahko nato opravi zahtevano računsko operacijo, rezultat pa sporoči raziskovalcu.
Telo nima nobenega primernega skladišča za železo in zato si organizem pomaga na dva inačina: železo izrabljenih krvničk se zbira v kostnem mozgu, kjer tvori nove celice, nove zaloge pa prihajajo z našo hrano. Nezadostne količine železa povzročijo bolezen, ki jo poznamo pod imenom anemija. Normalno število 5 milijonov rdečih telesc v enem kubičnem milimetru krvi se zmanjša na tri, dva ali parcelo manj kot milijon. Simptomi pridejo običajno postopoma: pomanjkanje kisika se občuti kot popolna izčrpanost, slabost in živčnost. Vse te pojave lahko spremlja tudi glavobol in kratka sapa. Tovrstna anemija se lahko pojavi že v šestem mesecu življenja, ko se izčrpa zaloga železa, ki jo je otrok dobil od matere. Katere snovi nam bodo posredovale največ krvničk? Na prvem mestu so svinjska jetra, nekateri pa menijo, da so telečja boljša. Prav tako bogate jedi z železom so ovsena moka, govedina, marelice, zelje in žitarice.
Uživanje zadostnih količin železa pa ne pomaga dosti, če ni prisoten baker, ki deluje kot nekak katalizator. Biokemiki menijo, da primerna kombinacija teh dveh elementov po-
—	—^
Delovni čas čebel
Čebele se ravnajo po »obratovalnem času« cvetočih rastlin, 'je ugotovil prof. Frisch, ki je pred leti zbudil pozornost s svojo razpravo o čebelji »govorici«.
Ponudba medu in cvetnega prahu je pri »cvetočih proizvajalkah« količinsko odvisna ne le od letnega, marveč tudi od dnevnega časa. Na tej ugotovitvi je botanik Linne zasnoval svojo »cvetlično uro«, prav po tem kronometru iz barv in vonjav pa se očitno ravnajo tudi čebele. »Z večjo lahkoto kot katero koli drugo živo bitje prihajajo čebele vselej točno k mizi,« je zapisal prof. Frisch,
•nikoli se ne zmotijo pri izbiri različnih obrokov.«
Med dolgotrajnimi poskusi je dosegel s posebno dresuro, da so čebele ob določenem dnevnem času letele k trem različnim virom strdi in cvetnega prahu, čeprav iščejo v naravi vsakikrat samo pri eni cvetlični vrsti hrano zase in za panj.
\_____________________________________
spesi nastajanje novih rdečih krvničk. Baker je tudi izredno pomembna snov za pravilno delovanje centralnega živčnega sistema. Zaradi bakra nam ni treba skrbeti, ker imajo menda vse snovi, ki jih uživamo, tudi ob različnih dietah, v s6bi zadosti bakra in pride tako zelo redko do pomanjkanja.
Kalcij in fosfor sta osnovna gradbena materiala našega okostja. Njuna prisotnost da močne kosti in odporne zobe. Ce bi izrazili kalcij v telesu v odstotkih, bi rekli, da ga 99 odstotkov vsebujejo kosti in zobje, le en odstotek pa opravlja dramatično nalogo — urav-
nava bitje srca. To pa ni edina vloga kalcija v krvi, saj je ta element izrednega pomena tudi za snov, ki pospešuje strjevanje krvi in kot vezivo pri posameznih celicah. Premajhna količina kalcija vpliva na mišice in živce ter povzroča tetanijo, živčno stanje, pri katerem so mišice tako napete in toge, da pride do krčev. Primerna množina kalcija tako stanje ublaži. V sili se lahko obrnemo na naše skladišče kalcija v kosteh, vendar pretirano izčrpavanje in zalaganje drugih delov s tem kalcijem ni priporočljivo, ker s tem slabimo okostje.
Ali dobivamo zadosti kalcija? Menijo, da je očitno v kakršnem koli načinu prehrane malo kalcija. Zato tudi priporočajo čim obilnejše uživanje mleka. Kot nekaka minimalna tedenska količina 6 litrov ali ustrezajoča količina drugih mlečnih proizvodov. Nosečnice, starejši ljudje in otroci ga rabijo še več. Med bogate vire kalcija prištevamo tudi zelje, ohrovt, ločiko in repo. Vendar telo ne vsrkava kalcija iz sočivja z enako intenzivnostjo kot iz mleka. Določene količine kalcija dobimo tudi v jajcih, školjkah, krompirju, leči, ribah in v zelo dragem viru — kaviarju.
Fosfor je znan kot strup, toda bilo bi smešno misliti, da se v taki obliki nahaja tudi v našem telesu. Prisotne so le nekatere spojine. Le redki procesi se razvijajo brez prisotnosti fosforja. Pojavlja se v protoplazmi in jedru vsake celice. Fosforjeve spojine zasledimo v zapletenih proteinih, plazmi in drugih tekočinah. Človek potrebuje za normalno delovanje okoli kilogram fosforja, seveda v spojinah. Snovi, ki vsebujejo kalcij, imajo običajno tudi fosfor. Ribe so znana in dobra hrana za možgane, vendar je dvomljivo, da bodo nadomestile pomanjkljivo inteligenco.
Za ves nadaljnji razvoj so odločilne drobcene količine joda, ki ga tiroidna žleza željno vsrkava iz krvnega obtoka, saj ga potrebuje

0 MAKEDONSKI kemijski kombinat Naum Naumovski bo kmalu začel s proizvodnjo posebnega sintetičnega vlakna — m a k r i I o n. Ta vlakna, ki so dvakrat močnejša kot volna, bodo našla široko uporabo v tekstilni industriji. Mešali jih bodo z ostalimi naravnimi vlakni. Po prvih raziskovanjih, bo obleka iz makrilona zadrževala toploto, zelo bo mehka in lahka. Za pranje bo zelo enostavna, likati pa je ne bo treba. Razen tega teh vlaken ne napadajo insekti.
lilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
za svoj hormon, znan kot tiroksin. Ta hormon uravnava delovanje kemičnih procesov. Prekomerno izločanje tiroksina bo povzročilo prehitro bitje srca, premajhno izločanje pa duševno in telesno počasno osebo. Splošen simptom pomanjkanja joda je povečanje tiroidne žleze ali preprosteje golše. Tako bolezensko stanje odpravimo z uživanjem tablet, ki vsebujejo joa. Med snovmi, ki imajo precej joda, je hrana iz morja in zelenjava v obmorskih pokrajinah.
Mangan je potreben za vitamin Bi. Vse kaže, da magnezij pomaga kalciju pri pretvorbi hrane v energijo. Žveplo v povezavi z raznimi kislinami gradi tkivo in vzdržuje v zdravem stanju lase in nohte. Domnevajo, da je brom pomemben za delovanje adre-nalne žleze in pomaga, da zaspimo. Kobalt poživi ustvarjanje krvi. Cink opravlja podobno nalogo kot baker, a silicij daje koži elastičnost. Flor utrdi steklenino zob, a r -s e n je po izsledkih sodeč v zvezi z rastjo las, v telesu pa najdemo tudi kalij.
Lahko bi rdkli, da so elementi oziroma njihove spojine vsaj tako pomembni kot vitamini. Če želimo, da bo naše telo z njimi primerno založeno, kar je zelo važno, se ne smemo omejiti samo na eno zvrst hrane.
Rudniki na dnu oceanov
„V Tihem oceanu ležijo debele plasti kovin, raznih rud in sploh uporabnih kemičnih spojin," je izjavil prof. John Mero s kalifornijske univerze na zborovanju ameriških kemikov. Raziskovalec Mero je mnenja, da so mineralne plasti na morskem dnu morda celo bogatejše od tistih pod zemeljsko površino, zato predlaga, da bi te dragocene ..rudnike" izkoriščali za potrebe sodobne industrije.
Zaradi rečnih naplavin, izbruhov podvodnih ognjenikov in nenehnega razkrajanja skalnatih sten se v morju postopno nabirajo delci kovin, zlasti železa in mangana, je dejal Mero v svojem strokovnem poročilu. Tem delcem, ki jih raznašajo morski tokovi, se pridružujejo druge prvine, na primer kobalt, baker in nikelj, včasih pa tudi svinec, vanadij, cink in molibden. Drobci kovin drsijo po morskem dnu, kjer se prijemljejo s trdno površino in se na njej počasi nabirajo kot skorja, ki postaja čedalje debelejša, vse dokler se ne izoblikujejo mineralna jedra, kovinska zrnca z različnimi premeri jod 10 do 100 cm].
Po cenitvah oceanološkega inštituta pri kalifornijski univerzi je samo v globinah Tihega oceana približno poldrugi milijon ton takih jeder. Po podatkih, ki jih je zbrala raziskovalna ladja tega inštituta -— z instrumenti na njenem krovu so preiskali morsko dno na 26 krajih — je v osrednjem delu Tihega oceana na kvadratnem kilometru povprečno po 21.000 ton mineralov.
Uporabljali bi hidravlični bager — pravi prof. Mero o možnostih za izkoriščanje tega rudnega bogastva — posebno črpalko oziroma sesalko, ki bi seveda morala biti dovolj močna, da bi potegnila navzgor vsako rudninsko jedro ne glede na velikost.
S takšnimi napravami opremljena ladja bi lahko dvignila z morskega dna dnevno do 10.000 ton rude, katere ležišča bi seveda morali ugotoviti že prej.
Kalifornijski profesor je prepričan, da bo mogoče že čez nekaj let pridobiti z morskega dna znatne množine raznih kovin, pri čemer bodo znašali stroški le polovico oziroma ponekod komaj tretjino tistih v rudnikih na kopnem.
................................"""""""n...i..............................miiimii....................iiiiiiiiiiiiiiimiiiiii........m.................................................imimmuiiuii
VLADO FIRM:
Uskoška nevesta
15. nadaljevanje
»Pusti jo. Mrtev boš, preden jo izvlečeš! Kaj moreš ti za to. Cesarski plačanci ste, tej! Poslušaj! Sporoči tvojemu mlademu gospodarju, da smo ujeli grajskega sla in ga obesili. Mehovski grof pa je svobodnjakovo hčer Dano izročil svojemu daljnemu sosedu graščaku z Gracar turna, potem ko se je je naveličal. Tam jo iščita, sicer bo prepozno. Gracarjev graščak jih kaj rad utaplja v grajskem ribniku, ko se ugrabljenih deklet naveličajo še njegovi biriči."
Še preden ga je mogel osupli Brano kaj vprašati, se je plečati rokovnjač zavihtel na konja in odpeketal po cesti.
Brano je zmedeno strmel za jezdecem. Vse se je zgodilo tako nepričakovano. Pogledal je v sonce, ki se je počasi pomikalo po nebu. Tudor ga še ni mogel prehiteti. Jezdil je po glavni cesti. Zamišljen je stopil k Lisku in zajahal. Počasi je odjezdil do cestnega križišča, razjahal, se usedel na rob ceste in sklenil pričakati Tudorjev oddelek. Pred njim je ležalo Hrastje. Daleč naokoli so ležale raztresene vaške hiše. Med polji je jezdil škilavi grajski valpet In z bičem zamahoval po zraku. Tlačanke, ki so se kdaj pa kdaj skušale oddahniti, ker jih je bolel sključen hrbet, a sonce jim je neusmiljeno risalo potne srage po obrazih, so se z vzdihom sklonile, brž ko se je robati valpet obrnil. Na koncu njive je okopavalo mlado dekle. Robec ji je zlezel na zatilje. Oprla se je na motiko. Valpet je pognal konja in ga ustavil tik nje. Razjahal je, stopil k njej, jo z levico prijel za podbradek, da jo je z brki oplazil po
obrazu. Dekle je kriknilo in se skušalo izviti. Valpet jo je z desnico surovo objel okoli pasu in stisnil k sebi. Tlačani so slišali krik in ga razumeli. Niso se upali zravnati, še manj ozreti. Branu pa so se zabliskale oči. Zajezdil je Liska, izvlekel pištolo in ustrelil. Valpet se je bliskovito obrnil. Osuplo je strmel v godrnjavega jezdeca. Iz pištole se mu je še kadilo. Izpustil je dekle, ki se je sesedlo na razor, in skočil v sedlo.
»Kdo si, predrznež, da si upaš streljati name?" Žile na čelu so mu nabrekle.
„Kdo?" je zarohnel Brano. »Razbojnik ne, ki bi nadlegoval tlačanska dekleta! Uskok sem! V pištoli je še polna ena cev. Izgini, če ne se bo še pokadilo, toda tokrat te prevrtam."
Dvignil je roko s pištolo. Valpet je obrnil konja in v skoku odjezdil. Hahljaje si je Brano zataknil pištolo za pas in odjezdil. Ko se je ozrl, je zagledal za seboj velik oblak prahu.
»Hm, valptovi biriči? Ne, tako hitro se ni mogel vrniti v grad. — Tudor!" je kriknil in pognal konja v dir.
Tesno pred njim se je ustavila četa prašnih jezdecev. »Ti tu, Brano?" se je začudil Tudor. »Kaj počneš?”
Brano mu je povedal rokovnjačevo novico. Tudor ga je potrepljal po ramenu, kriknil in bliskovito obrnil vranca.
»Na Gracar turn, v skok!"
Uskoška četa je s Tudorjem na čelu zdirjala skozi Hrastje. Tesno ob strani ga je dohajal Brano in mu v pretrganih stavkih razlagal svojo zamisel, kako bi prišli v grad. Uskoška četa se mu je zdela prešibka.
Vaščani so prestrašeno bežali v hiše. Mislili so, da so grajski biriči; šele ko so bili Uskoki že zunaj vasi, so opazili zmoto. Tudor se je dvignil v sedlu in skoraj legel na vrančev tilnik. Vranec je zarezgefal in kar šinil z jezdecem. Ostali konji so ga z veliko težavo dohajali. Na ovin-
ku, kjer je vaška cesta prehajala v gozdni kolovoz, bi se bil kmalu zaletel v vojaški oddelek, ki je pod vodstvom Kacijanarjevega praporščaka prav počasi jezdil na Beli dvor. Praporščak se je še pravočasno umaknil in dvignil roko, da jih zaustavi. Odbrzeli pa so mimo njega kot strele drug za drugim. Praporščak je bedasto buljil in rohnel nad uskoško predrznostjo. Ker ničesar ni vedel o Da-nini ugrabitvi, se mu ni prav nič mudilo na Beli dvor. V tlačanskih vaseh je bilo vendar toliko brhkih deklet. Pa še rad se je ob večerih ustavljal pod okni in prenočeval na senikih.
Uskoška četa je prijezdila do gozdnatega Kozjaka, se za hip ustavila in zopet prhnila naprej.
Kmetije, raztrešene po kraškem svetu, so se bliskovito oddaljevale.
»Prata beraška", je sopel utrujeni Brano, »danes me bo pa dvojni volk držal za bedrače. Hej, Tudor! Uničil boš konje.”
Veter je odnašal njegove besede. Tudor pa je brzel dalje.
Zopet so predirjali globel, se vzpenjali in končno prijahali do vznožja porasle strmine. Tudor je v diru skočil s konja, se ulovil na noge in zažvižgal. Konji so se vzpeli in se ustavili. Vranec se je medtem že mirno pasel in hrzal.
Utrujeni jezdeci so posedli po travi, jo trgali in žvečili in se radovedno ozirali na Gracarjev grad, ki je gospodoval na vrhu hriba. Gosto grmovje je skrivalo jezdece pred stražnikom na grajskem stolpu.
»Brano," je Tudor poklical Uskoka. »Izpelji svojo zamisel. Glej, da se ne zagovoriš in te ne snamejo raz konja!”
»Mene, Tudor? Ho, ho, prestare so moje kosti za grajske biriče." Zažugal je debelemu obzidju na vzpetini. »Na pot, Brano!"
Brano je vstal, si zategnil pas in zrahljal sabljo v nož-
6 _ Štev. 38 (1216)

17. september 1965
ZAPISKI Z .ZELENEGA POTOVANJA’:
Organizacija preusmeritve privede najprej do cilja
Za široko prakso najodločilnejša pospeševalna ukrepa po splošnem zakonu o kmetijstvu sta v avstrijskih pogojih, ko je dobršen del kmečkih posestev v gorskem in hribovitem svetu, gradnja tovornih cest do naselij in ukrepi v zvezi s preusmeritvijo kmetijske proizvodnje. Ker je elektrifikacija kmetijstva razen izjem zaključena, je gradnja cest do gorskih naselij osnovni predpogoj za vse nadaljnje ukrepe na poti preusmeritve gorskih kmečkih gospodarstev in njihove sodobne proizvodnje.
Najbolj prepričljivo je gornje mnenje potrdil predsednik preusmeritvene skupnosti Kienberg na Svinji planini, Norbert Lassernig, ko je dejal: .Našega življenja ne bi mogli zboljšati, če ne bi zgradili cest iz doline do naših naselij. Prej sem s konjem potreboval ves dan, da sem iz doline pripeljal 250 kg mineralnih gnojil. Zaradi tega jih enostavno nisem mogel uporabljati. Ker mi jih sedaj pripelje tovornjak do kmetije, jih porabim 15.000 kg na leto.'
NAJPREJ CESTE IN POTA ...
Preden je ta preusmeritvena skupnost lahko pričela s preobrazbo svoje proizvodnje, je morala za območje, kjer leži 90 kmetij s povprečno velikostjo 17 ha obratne površine, zgraditi 40 km gorskih tovornih cest in 60 km novih poti od cest do kmetij. Njeno območje je namreč razdeljeno na štiri grape in grebene na vzhodnem predelu Svinje planine med 500 in 1100 metrov nadmorske višine. Za te ceste in poti so kmetje iz svojega prispevali 40 do 80 % stroškov in jih je gradnja obremenila s 1500 do 2000 šilingov po hektarju. Ker bi nalivi ceste vedno spet izprali, je skupnost glavne štiri ceste asfaltirala.
... POTEM SKUPNA ORGANIZIRANA PREUSMERITEV
Ko so bila pota zgofovljena, je skupnost ob pomoči agronomov kmetijske zbornice pričela korak za korakom uresničevati ukrepe intenzivacije in špecializacije kmetijske proizvodnje. In to ni bilo lahko. Bilo je tako težko, da se je v preusmeritveni načrt skupnosti, ki ga je pričela realizirati leta 1961, vključilo le 54 kmetov. Ostali so deloma mislili, da je že sama cesta dovolj, drugi pa v pravilnost skupne preusmeritve niso verjeli in še danes ne verjamejo.
Kaj se je medtem v skupnosti Kienberg zgodilo?
Na začetku so imele kmetije izredno šibke gospodarske pogoje. Od njihove površine je gozd zavzemal le eno tretjino, dve tretjini pa so predstavljali strmi travniki in njive. Na polovici njiv so pridelovali žito za domače potrebe. Tudi drugače so še kmetovali tako, da so prehranili iz svojega družine, na trg je le tu in tam šlo kakšno govedo. Molznost krav ni presegla 2150 kg mleka na kravo in leto in na trg so dnevno spravili vsi skupaj le 300 kg mleka.
Leta 1961 so izvedli preiskavo zemlje, nakar so po cestah navzgor pričeli ropotati tovornjaki z mineralnimi gnojili. Skladno s tem sta se pričela perusmerifev v rastlinski proizvodnji in nakup plemenskih krav in telic. Po zmogljivosti kmetij in po razpoložljivosti državnih prispevkov in pocenjenih kreditov pa je skupnost pričela izvajati tudi večletni načrt preureditve poslopij ter
ustrezne mehanizacije krmne verige in spravila gnoja. Ta načrt še ni zaključen.
V	rastlinski proizvodnji žito že izginja, medtem ko se površine travinje večajo. Udomačuje se tudi proizvodnja silokoruze. Molznost krav je v povprečju vseh kmetij narasla na 3300 kg mleka na kravo in leto. Sedaj pričakujejo, da bo cilj 4000 kg v kratkem dosežen. Sedem kmetij ga je že prekoračilo.
Na trg gre dnevno 1500 do 2000 kg mleka, letos pa so šle tudi že prve plemenske telice s teh kmetij v promet. Proizvodnja krme se je tako povečala, da je za odraslo govedo v najboljših primerih potrebnih le še 0,5 ha krmne površine, povprečje na vseh kmetijah pa se giblje pri 0,8 ha. Skupni kosmati dohodek se je po površini povečal za 43 %, nekatere kmetije pa so že dosegle cilj preusmeritve, ko naj bi dohodek na delovno silo znašal 25.000 šilingov letno.
OBSEG POSPEŠEVANJA SKUPNOSTI
Po uvodni analizi položaja in gospodarske zmogljivosti kmetij, ki so stopile v skupnost, je bilo ugotovljeno, da potrebujejo za investicije 26 milijonov šilingov, kar je po hektarju predstavljalo obremenitev s 23.000 šilingi. Od tega zneska je v povprečju odpadlo 15% na gradnjo ustreznih potov na kmetijah, 8 % na zboljšanje talnih razmer, 2 % na preusmeritev v rastlinski proizvodnji, 10 % na preusmeritev v živinoreji in 2 % na ukrepe v gozdarstvu, medtem ko je 42 % odpadlo na potrebne gradnje in 21 % na ustrezno mehanizacijo.
V	okviru razpoložljivih sredstev »zelenega načrta” za to skupnost in zaradi finančne šibkosti včlanjenih kmetij je skupnost doslej realizirala le 13 milijonov gornjega investicijskega načrta, pri čemer so se javni prispevki vrteli med 20 in 50 %. Realizacija nadaljnjih investicij je v teku in se nanaša v glavnem na gradnje in na mehanizacijo. Kmetije jo bodo iz svojega lažje izvedle, ker se je medtem njihova produktivnost očividno povečala. S tem pa se bo tudi zmanjšala potreba po javnih prispevkih.
POSLEDICE ORGANIZIRANE PREUSMERITVE V PRAKSI
Preusmeritev je v pravem pomenu bese-
de za člane skupnosti pomenila inicialen vžig na poti h gospodarskemu in socialnemu napredku. Sprožila je verižno reakcijo, ki jo najbolj plastično lahko prikažemo na primeru ene izmed kmetij, ki so prišle na tej poti že najbolj naprej.
Omenjena kmetija leži v 950 metrov nadmorske višine z zemljišči na zahodnem in vzhodnem pobočju Kienberga s strmino 20 do 45%. Kmetija ima 10,84 ha reducirane kmetijske površine in 6,30 ha gozda. Prej je v rabi kmetijske površine imela 30 do 40 % pod žitom, 15% pod krompirjem in peso, 30 % pod njivskimi krmnimi rastlinami in 25 odstotkov pod travnato rušo. Danes rabi svojo površino fako-le: 9,6 % silokoruza in krompir, 68,8 % pašni travnik in 22,6 % menjalni travnik.
Na živini je imela prej 3 krave, 6 mladih goved, 1 konja in 5 prašičev, skupno torej 10,5 govejih živalskih enot. Sedaj pa ima 12 krav in 16 mladih goved, od tega štiri plemenske telice, 1 konja in 10 prašičev, skupno torej 24,2 govejih živalskih enot.
Delo opravljata mož in žena, ki mora poleg tega skrbeti še za štiri nedorasle otroke. Prej je kmetijo bremenila mehanizacija let-
no z 11.000 šilingi, sedaj jo bremeni z 19.500 šilingi. Kosmati donos je sestavljen iz prodaje mleka (55.000 šilingov), iz prodaje živine (50.000 šilingov) ter iz prodaje prašičev in jajc (15.000 šilingov) in znaša skupno 120.000 šilingov. Na obratnih izdatkih ima kmetija letno 55.000 šilingov, tako da ostane za delo družine in za nadaljnje investicije na leto 65.000 šilingov.
Načrtna skupna preusmeritev kmetovanja po elektrifikaciji in izgradnji gorskega cestnega omrežja lahko — kakor kaže primer skupnosti Kienberg — v najkrajšem času privede do očividnega zboljšanja položaja gorskih kmetov. Do tega pa lahko privede le, če so skupnost in vsi njeni člani dovolj samoiniciativni in dosledni in če delajo njihova skupnost ter gospodarski svetovalec in kmetijsko ministrstvo s vojo podaljšano roko po zveznih deželah dosledno roko v roki. Ob takem sodelovanju pa se tudi javni prispevki — in tudi to je razvidno iz opisanega primera — absolutno izplačajo, ker niso nobena miloščina, marveč dokaj učinkovit prispevek za socialno enakopravnost kmečkih ljudi, predvsem pa za zagotovitev preskrbe prebivalstva z mesom in mlekom ter za zagotovitev možnosti njunega izvoza, kar je za vsako državo lahko le sreča.
Blaž Singer
Jesenski trg z govejo plemensko živino
•	v» v*
m prašiči
Tekom avgusta in septembra se vsako leto pričnejo jesenski sejmi plemenske živine. Na teh sejmih se navadno tudi pokažejo cene, po katerih se bo tekom jeseni s plemensko živino trgovalo, kar kmetovalca najbolj zanima tako kot kupca kakor tudi kot prodajalca plemenskih krav, telic in bikov.
Tudi letos so prvi jesenski plemenski sejmi živine štirih govejih pasem, ki so pri nas udomačene, za nami. S teh sejmov so bile objavljene naslednje povprečne cene:
Simodolsko govedo
Št. Vid, 18. 8.: Wels, 1. 9.: Sivorjavo govedo
Leoben, 6. 9.: Pincgavsko govedo
Maishofen, 5. 8.: Rumeno govedo
‘Leoben, 19. 8.:
biki
14.031
10.961
13.795
14.332
breje krave v šilingih 13.021 12.755
13.559
10.730
breje telice
12.574
13.598
12.182
9.439
Če primerjamo te cene s cenami klavnih goved, kakor so jih med 9. avgustom in 8. septembrom objavljali iz St. Marxa na Dunaju, potem lahko rečemo, da so cene plemenskih goved letos ugodne. Cene klavnih goved so se v povprečju in pri kilogramu žive teže gibale pri bikih med 15,97 in 16,07, pri kravah med 1,1,57 in 11,63, pri telicah pa med 15,28 in 15,61 šilinga.
---- Ijr --
Tudi cene za plemenske svinje in merjasce so po prvem sejmu v Št. Vidu ob Glini 27. 8. ugodne. Pri nemški plemeniti pasmi so v povprečju plačevali merjasce po 2.853, breje plemenske svinje pa po 3.237 šilingov, medtem ko so od oplemenjene pasme šli merjasci po 2.664, breje plemenske svinje pa po 3516 šilingov v promet.
---- ------
Naslednji plemenski sejmi bodo: 22. 9. v Feldkirchnu (sivorjavo govedo), 23. 9. v Št. Vidu (rumeno govedo), 6. 10. v Leoibnu in 14. 10. v Welsu (obakrat za simodolsko govedo); 14. 10. pa bo v Leobnu tudi plemenski sejem za sivorjavo govedo. Slovenska kmečka zveza pripravlja za sejem v Welsu organiziran obisk in nakup. Interesenti naj se javijo do 1. oktobra v pisarni SKZ v Celovcu.
ll(lll!llllllllllllll!iHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllIlllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllIIIIIMIinillllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll[IIIIIIIIHIIIIIIIIIIlMllllinilHIIHnillllllllllllllllllllllllllllllllllllt(lllinilMillllllllll!ll!lt:lll!Mllllllllll!l!lllimillt
niči. Zajahal je konja in se bližal gradu. Uskoška četa pa je pripravljena čakala na žvižg.
Ko se je nekaj časa zamanj vrtel pred zaprtimi grajskimi vrati in pravkar hotel pojezditi okoli obzidja, ga je ustavil močan glas. Na težkih vratih se je odprla linica. Dvoje oči je pobliskalo skozi.
»Odpri, rokovnjač! Že uro plešem pred vrati. Važno novico imam za prežlahtnega graščaka. Odpri!”
Z ročajem sablje je krepko pobobnal po hrastovih vratih.
»Kdo si?” se je oglasilo skozi okno.
»Kdo? Jezdec s konjem, zagovednež grajski. Odpri ali pa pokliči graščaka, sicer ti ustrojim kožo! Le brž. Gospodar te obesi, si slišal". . . je buhtnilo že v zaprto lino, v katero je z nosem rinil razočarani Brano. Preden pa se je utegnil krepko pridušiti in si zasukati brke, so se vrata škripaje odprla. Urno se je Brano s konjem zagozdil med vrata.
»Hej, kam rineš!" je zarohnel stražar in buljil v vsiljivega tujca. »Počakaj, da pokličem ...”
»Nič ne boš klical,” mu je segel v besedo Brano. Pošilja me gospodar po ugrabljeno dekle, ki jo skrivate v tem hudičevem gnezdu," je zarobantil Brano.
Ni pa utegnil stavka dokončati, ker ga je stražnik prijel za nogo in ga skušal potegniti s konja; nakar je zabrlizgal. Zažvižgal pa je tudi Brano in vzkipel.
»Ti, ušivec, boš mene ščegetal po nogah!”
Zaslišal si nagle korake. Iz stolpa so hiteli stažniki v pomoč. Brano je bliskovito zavihtel bič, ga obrnil in z ročnikom z vso silo lopnil po stražnikovi glavi, da se je ta brez glasu zamaja! in sesedel. Straža, ki je pritekla, je osupla zagledala med vrati konja, ki se je vrtel in zopet poskakoval. Ves vhod ga je bil poln. Na tleh pa je sedel
njihov tovariš. Še preden se jim je posrečilo zapreti vrata in izriniti pobesnelega jezdeca, so zafopotala številna kopita in prvi uskoški jezdeci s Tudorjem na čelu so že pridrveli na grajsko dvorišče. Prihajali pa so še vedno novi z golimi sabljami. V sfražnem stolpu je zazvonilo. Preplah! Oboroženi hlapci, služinčad in biriči so hiteli na dvorišče.
»Bijte!” je zavpil Tudor. »Grajske zaprite v ječo!”
Skočil je s konja in stekel v grad. Za njim je stekel Brano in še nekaj Uskokov. Na dvorišču pa se je divje kričanje mešalo z žvenkefanjem mečev in bliskanjem bodal. Uskoki so naskakovali, udarjali in pobijali. Stokanje je kmalu utihnilo. Konji so kopitali čez ležeča telesa nezavestnih hlapcev in prevračali razorožene biriče. Boj je bil srdit, a kratek.
Po dvorišču je zadonel zmagovit »hura". Uskoki so pobrali vse, kar je ležalo in ostalo na dvorišču živega, zvezali ujetnike in jih odpeljali v grajsko ječo. Obsojence, ki so jih našli priklenjene k stenam grajskih ječ, so izpustili. Na dvorišča so prinesli vedra rdečega vina. Iz grajskih shramb so leteli na dvorišče kosi prekajene svinine. Izpuščeni tlačani so z zobmi načenjali mastne gnjati. Iz oči jim je gledala lakota.
V viteški dvorani pa je ob oknu slonel grajski gospod in se poigraval z odrezanima kitama Daninih las. S pijanimi očmi je strmel v Dano, ki je ležala na debeli živordeči preprogi.
»Udari psico!” je skozi zobe zasikal stražniku, ki je z bičem v rokah, sklonjen nad nezavestnim dekletom, z nogami suval v njeno telo.
»Sama mora prositi, da ji bom dober,” se je zakroho-tal. Tlesknil je bič. Njen hrbet je bil preprežen s temnomodrimi progami. Pridruževale so se jim sveže, rdeče.
Dvokrilna vrata so se s treskom odprla. Graščak je izbuljil oči in grabil za mečem, ki je visel na steni. Plečata stražnika v kotu sobane sta se zganila.
Tudorjevo bodalo se je zabliskalo. Zamahnil je z roko in ostro bodalo se je s švistom nekolikokrat preobrnilo v zraku in se globoko zarilo v hrbet sklonjenega stražnika. Brano je bil v nekaj skokih pri nezavestnem dekletu, ga vzdignil in odnesel iz sobane. Še preden je mogel Tudor preprečiti razjarjenim Uskokom, ki so se vrinili v dvorano, sta bila stražnika v kotu pobita, a grajski gospod se je zibal na pozlačeni vrvici na oknu, s katero so bile poprej zavezane zavese. Vpitje razjarjenih in pijanih Uskokov se je razlegalo po viteški dvorani. Uskoki so trgali zavese, lomili dragoceno pohištvo, zbirali denar in zlatnino ter se šemili z belim vezenim perilom, ki so ga staknili po omarah in skrinjah.
Tudor je odšel na hodnik in po škripajočem stopnišču na grajsko dvorišče, kjer je gorel velik ogenj. Na ražnu so obračali tolstega ovna. Pijani Uskoki so silili vanj, ga objemali in se krohotali. Iz grajskih hlevov so gonili jezdne konje in živino. Tudor je vedel, da jim po starih nepisanih uskoških postavah ne sme odvzemati te pravice. Na njegov ukaz so napadli grad, ga zavzeli in ves plen je bil njihov. Vse, kar je bilo v njem, kar so mogli odnesti in odpeljati.
Na dvorišču je odmevalo kričanje, pomešano z ženskim jokom. Uskoki so staknili lajno grajsko sobo in našli v nji žensko služinčad. Dekle so obupano vile roke, debele rdečelične kuharice pa so z vso močjo udrihale po koščenih uskoških hrbtiščih. Sredi sobice pa je stala razkoračena Barbara in s svojo težo kljubovala uskoškim napadom.
(Se nadaljnje)
ANI ROSTOHAR
Najina mladost
Sedela sva v travi pod orehom. Okoli naju je bilo vse tiho, čisto tiho. Le sapica je včasih zmotila tišino in listje v vejah je zablestelo. Šepetala sva, sanjala o sreči, o prihodnosti. Vse je bilo tako preprosto in lepo. V sinjini je viselo sonce.
Z roko v roki sva šla čez polje, sredi žita, ki je valovilo kot zlato morje. Tu in tam je nama pokimal mak. Držal me je preko ramen in kovala sva velike svetle načrte.
Potem so prišli. Odtrgali so me od njega. Vedela sem, da jim bo pobegnil. Bil je v temnici, kjer so ga glodale 'stenice in uši, iz kotov so se plazile podgane, skozi linico je vanj bolščal stražar. Ko je prosil vode, ga je udaril po obrazu, slišal je prodirni smeh, njegov obraz se je zavrtel in opotekel se je v temo.
Nekega dne so prišli pome. Porinili so me na kamion med druge. Slišala sem, da nas bodo vse postrelili. Ko sem se med potjo onesvestila, me je vojak s čevljem brcnil v obraz. In še zarežal se je ...
Pripeljali so nas do nekega gozda. Smreke so bile mrke in ob deblih so stali uklenjeni ujeti partizani. Proti njim so nas gnali. Hodila sem mimo njih in bilo me je sram. Rada bi bila tudi sama partizanka, ves čas v zaporu sem to želela. Ubijala bi sovražnike, vsaj enega, in potem bi sama laže umrla.
Gledala sem izmučene in okrvavljene obraze. Ko bi bila jaz ena izmed njih... Borili so se, jaz pa sem bila v zaporu. Pustila sem, da so me uklenili in odpeljali. Le kje je on, s katerim sem sanjala o sreči? Najbrž se bije. Mogoče je prav zdaj ubil sovražnika, izdajalca? Ali je morda ranjen in umira. Ne, živ je, živ! Čutila sem to ...
Tedaj sem ga zagledala. Stal je ob deblu z dvignjeno glavo. V prsih me je stisnilo in naslonila sem se na sosedo. Smrekova debla so mi zaplavala pred očmi. Opotekla sem se. Ustrelili ga bodo . .. Zakričala sem njegovo ime in glas mi je drhtel.
Dvignil je pogled. Na obrazu trpeč izraz. Čez nekaj časa me je poklical in rekel: »Pazi nase in...« Krogla iz strojnice mu je prestrelila prsi in glas mu je zastal v grlu. In na koga, je hotel reči, na koga je mislil? Klečala sem in počasi vstala. Videla sem, kako je počasi ob deblu polzel proti zemlji. Skočila sem k njemu ...
»In na otroka. Ponosna bodi name ...« je zahropel. Potem se je zgrudil in njegov pogled je bil uprt vame. Velike, črne, široko razprte oči. V obraz je bil tako miren, usta je imel odprta od zadnjega samoglasnika. Tako mlad še ...
Neke roke so me surovo potegnile od njega. Otresla sem se jih. Glavo sem dvignila visoko, izzivalno. Zdaj mi je bilo vseeno. On je umrl. Nisem se več bala umreti. Počasi sem stopala proti ženam, ki so gledale svoje može, kako umirajo. Tudi jokale so, ko so naperili strojnice proti nam, pa so zakričale in pogledale stran. Rafal smrtonosnega orožja je sekal zemljo tik pred našimi nogami. Hočejo prestrašiti ... Priprla sem oči in se zazrla k smrekam, v gozd, in dalje v nebo. Na oblaku, belem in samotnem, sem videla njega, ki si je tako mlad želel življenja, sreče. Padla sem na obraz.
Ko sem se zbudila, sem ležala v partizanski bolnišnici. Poleg mene si spala ti, vsa drobna in mila. Zvedela sem, da so prišli partizani in nas osvobodili. Hoteli so rešiti svoje tovariše, pa so prišli prepozno.
Kmalu sem okrevala. Ostala sem v bolnišnici. Obvezovala sem ranjence in veselilo me je, ko si rasla. Prišel je dan ki smo ga tako težko pričakovali. Tako nenadoma, da nismo mogli verjeti, čeprav smo že dolgo vedeli, da mora priti, da je tik pred nami.
Vrnila sem se k porušenemu domu. Začela novo življenje. Ti si mi pomagala. Rasla si in bila sem te vedno bolj vesela. Odšla si v šolo, se vrnila in spet odšla. Vedno je tako: greš in se nazadnje spet vrneš. Samo nekateri se včasih nikoli več ne vrnejo.
Pozabila sem na grozote vojne. Le pokvarjena roka me še spominja na kopito nemške puške. Toda nekaj tako velikega, kot je bil naš boj, se ne pozabi! In ko grem po polju, ko sedem pod oreh in ko te gledam, ko mi tečeš nasproti, se mi zdi, da prihaja on. Tako si mu podobna. Kakor bi bil on! Objamem te.
»Mama, poglej, kako je danes lep dan! Pojdiva po polju!«
»Da, pojdiva, da naju čas ne prehiti!«
In stečem med žito, med mak, po stezi. V krilu in srajci, bosa, z razpuščenimi lasmi. V njih se poigrava veter.
SVEN AAGE BREMER
Peklenski načrt
Foster sam ni prav vedel, kako dolgo se je te noči ukvarjal s kriminalko, ko se mu je zazdelo, da je zaslišal lahno trkanje na okno.
Odložil je knjigo in se zazrl v predsobo, ki je imela okno z razgledom na vrt. Čeprav ni videl nikogar, je vendarle odprl vrata. Nenadoma je stal pred njim Burt, ki je bil kratek čas poročen z Mildred, preden je postala Fosterjeva žena.
Ko je Foster ponudil nepričakovanemu gostu, naj sede, se je Burt usedel na Mildredin stol na drugem koncu mize.
»Ali bi kaj popili?«
Burt je odkimal in pogledal na knjigo, ki jo je Forster odložil na mizici za kadilce. Že po ovitku je ugotovil, da je bila kriminalka.
»Vi torej radi berete kriminalne štorije?« je vprašal Burt. »Meni ne pomenijo mnogo. Večinoma so ti romani zasnovani preveč pretkano. Če bi že zakrivil umor, se ne bi posluževal takih zvijač. Navadno se nato preveč brihtni ljudje sami izdajo. iPreskiiben načrt more postati za ko-
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOS
Mario L. Vilhar
UBEŽNIK
Tujina možno me vabila, kako po njej sem hrepenel! Čez mejo me je le zvabila.
Danes je nisem več vesel.
Med tujimi ljudmi živim, Jezika njih ne poznam, nazaj po domu hrepenim, od tega ves sem že bolan.
Kaj mi je manjkalo doma, da sem vse zapustil!
Moja ljuba starša oba!
Prokletstvo bi izustil.
Kje sedaj si moja ljuba, da me objameš 'krog vratu!
Velika moja je izguba, sedaj imaš ničvredneža, tatu.
Preganjan in zaničevan nikjer nimam več pokoja,	V
brez cilja živim tja v en dan. o
Kje si, draga domovina moja!	O
Sprašujem se, čemu vse to!	£
Mislim na svojo se vrnitev, tja, kjer me srce čaka ljubo, <> domov, to moja bo rešitev!	£
Spisano na avfostop potovanju	V
skozi Avstrijo leta 1957	^
ga prav usoden, a to zato, ker preveč pazi, da bi se točno držal načrta. In če se potem nekaj vmeša, kar ni bilo v načrtu ...«
»Gotovo imate prav,« ga je prekinil Forster in se trudil kazati zanimanje, kot ga je pač treba pokazati vsakemu znancu.
Burt je sedel in buljil predse. Nič ni kazalo, da bi nameraval kmalu oditi. Čez čas je nadaljeval: »Seveda to ne pomeni, da si ne bi pripravil nobenega načrta. To bi bilo. .. kakor da bi jadral po morju s čolnom brez krmila. Toda načrt bi moral biti tak, da ga je moč vsak čas spremeniti. Da ostanem pri sliki čolna: ravnal bi tako, da bi mogel pristati
v	vsakem pristanišču, ki mi ustreza. Menim, da bi moral to biti tak načrt, ki se da spremeniti vsak čas, če okoliščine tako narekujejo.«
Forster je prikimal, čeprav je komaj še poslušal.
»Saj tudi ni tako enostavno najti primera,« je nadaljeval nočni obiskovalec. »Toda poskusil bom vendarle. Miselne igre so v določenih pogojih včasih prav zabavne. Če bi, na primer, hotel priti k vam, da vas umorim, bi prišel v času, ko bi zanesljivo vedel, da ima služkinja prosto in je Mildred v svoji sobi. Slednjič Mil-dredine navade poznam. Luč njene spalnice v gornjem nadstropju je tudi točno ob desetih ugasnila. To sem mogel videti s ceste.« Burt je to pripovedoval v najbolj ravnodušnem tonu. »In seveda ne bi pozvonil, ampak bi potrkal na okno.« Pri tem je Forsterja, ki je počasi postajal živčen, prodiral s svojimi očmi. »Mildred ne ve, da sem tu. Sicer pa bi bil moj motiv kaj hitro pojasnjen:
vi	ste razdrli moj zakon.«
»Zdaj mi je pa dovolj!« je prekinil Forster nezaželenega gosta. »Sami prav dobro veste, da sta bila z Mildred že v ločitvi, ko sem jo spoznal pri vas.« Hotel je vstati, a je takoj zopet omahnil na stol, ko je v Bur-tovi orokavičeni roki zagledal pištolo.
Burt se je smehljal. »Da, nosim ro-
>oooo<>o<x>oooooooo<xxkx>oo<xx><x>ooc>oooooooooooooooc.oo
F. L. VYTRISAL
Briljantna broška
Elegantno oblečena zakonca sta stopila v prodajalno. Vprašal sem ju, kaj želita. Gospod se je nasmehnil. „Moja žena občuduje briljantno broško v vaši levi izložbi." Z vljudnimi besedami sem vzel etui iz izložbe in ga odprtega položil prednju na žametni prt. Ženska je vzela broško in jo zamaknjeno ogledovala. „Ravno tisto, kar sem si vedno želela," je vzkliknila. „Oh, Edvard, ti trije čudoviti kamni; ka-
Gveilte iz iu.jih logov
Velikega Gladstona so vprašali, koliko govorov lahko pripravi politik v enem tednu.
.To je zelo različno," je odgovoril Gladstone. „Če je mož nadarjen in pameten, lahko sestavi samo enega; če je bolj povprečen, morda dva; če je cepec, pa tudi deset."
Rado se zgodi, da spravi najpreprostejše vprašanje v zadrego tudi največjega učenjaka. To se je primerilo slavnemu prirodoslovcu in učenjaku Darwinu, ko mu je njegova mala nečakinja zastavila naslednjo uganko:
.Kaj ima mačka, česar nobena druga žival nima!"
Darvrin je dolgo premišljeval in ugibal in se nazadnje vdal. Deklica je bila na moč vesela, da je spravila učenjaka v tako zadrego.
„Oh, dragi stric," je dejala, .kaj res ne veš tega! — Mucke vendar!’
ko se iskrijo! Zaradi njih bi od zavisti pozelenela še kakšna baronica. Prosim, Edvard, kupiva to broško!"
„Dobro!" je pokimal mož, hitro odločen. „Cena?" — »Dva tisoč devetsto," sem rekel. Ne da bi trenil, je odštel denar v bankovcih po sto mark. Vzel sem ga. Ko pa sem ga hotel položiti v blagajno, sem se prestrašil. Bankovci so bili novi. In pred tednom dni me je šef opozoril, naj bom previden: izkušeni ponarejevalci menda skušajo spraviti nekaj denarja v obtok. Hitro sem pogledal k paru. On je bil ves zatopljen v ogledovanje broške. Vtaknil sem bankovce v žep, prosil, naj za trenutek potrpita, in mirno odšel iz prodajalne.
Moj predstojnik je pod lupo naglo pregledal bankovce. „Ne," je olajšano rekel, »pravi so. Poglejte sem: bankir mi je rekel, da pri ponarejenih manjka tu na levi tale mali okrogli lok. Vzemite lupo, da se boste drugič lahko za zaveso neopazno prepričali."
Kupca pa sta me že spregledala! Ko sem se vrnil, je mož osorno rekel: »Broške ne bova kupila. Pregledali ste najin denar. Ne dovoliva, da bi naju tako nesramno sumničili. Vrnite mi denar!"
»Ampak, gospod moj," sem ga
skušal pomiriti. »Tisočkrat vas prosim oproščenja. Storil sem samo svojo dolžnost. Zato vas nihče ne sumniči. Saj ste bankovce lahko dobili od koga drugega ...'
»Ti so popolnoma novi iz banke, in ta ne izdaja ponarejenega denarja,” me je nespravljivo zavrnil, mi s trdo kretnjo iztrgal denar iz roke, ga vtaknil v predal svoje aktovke in se obrnil proti vratom.
»Ampak Edvard," je razočarano vzkliknila njegova žena, »Saj mož ni mislil tako." Z eno samo kretnjo je odrinil vrata, »Ne dovolim, da me žalijo. Pridi! Greval"
»Edvard pomiri se," se je dobrikala. »Saj veš, da tako broško že dolgo iščeva. In zdaj, ko sva jo končno le našla..." Mož se je obotavljal. Izrabil sem priložnost in se še tisočkrat opravičil, razlagal svoje stališče in prosil za dobrohotno razumevanje.
Nejevoljno se je mož obrnil, odprl aktovko, mi vrgel bonkovce na mizo, vzel mali zavitek z broško in odšel.
Olajšano sem zadihal. Pobral sem bankovce in stopil k blagajni. Nezavedno sem jih opazoval in vzel lupo v roke. To si moram zapomniti: tu zgoraj na levi mora pri ponarejenih manjkati lok... Otrpnil sem in brez diha gledal skozi lupo. Srce mi je začelo divje razbijati. S tresočimi rokami sem potegnil proč zgornji bankovec, potem še enega, še enega — vseh devetindvajseti Izčrpan sem se zgrudil na najbližji stol. Nenadoma sem razumel njuno igro: Tl bankovci so bili ponarejeni!
kavice,« je rekel. »Saj sem si mogel misliti, da boste presenečeni, ko me boste zagledali, pa mi boste pozabili dati roko. Če pa bi to vendarle poskušali, bi se bil opravičil z izpuščajem na roki. Saj je tako enostavno prevariti dobrodušne ljudi. Vi in Mildred sta me tudi prevarila!«
Zopet si je Burt privoščil kratek odmor. Toda odmor je morda več povedal, kakor bi mogle povedai besede. »Sprva sem imel namen, da vam potem, ko vas ustrelim, potisnem pištolo v roko. To bi bilo videti kot samomor. Vendar sem moral načrt spremeniti, kakor sem vam že poprej lahno nakazal. Takoj sem namreč videl, da stojita obe čajni skodelici, vaša in Mildredina, na mizi druga ob drugi. Pri tem mi je bilo takoj jasno, da sta z Mildred preživela prijeten večer. Prav zato sem tudi...«
»Znoreli ste,« je dejal Forster s hripavim glasom. »Prosim vas, ne vlačite Mildred v to zadevo!«
»Z menoj nihče ni imel usmiljenja,« je hladno odvrnil Burt. »Zato tudi nimam vzroka, da bi vam ali Mildred prizanašal. Toda po vseh sedanjih okolnosti moram misel o samomoru zavreči. Kakšen razlog bi imeli za samomor? To bi bilo videti preveč konstruirano. Toda ko sem videl obe skodelici tako drugo poleg druge, se mi je porodila nova misel: vsa stvar bi morala vzbuditi sum, da sta se predtem prepirala. To je dosti bolj verjetno. Ali se vam ne zdi? Kdor pozna Mildredin temperament in njene muhe, bo takoj tudi vedel, da sta se večkrat prepirala. Kolikokrat je izzvala najbolj nesmiseln prepir, ko sva sedela pri čaju! Pri vas je verjetno bilo prav tako. Tudi služkinja bi gotovo mogla pričati o tem.«
»Za božjo voljo ...« je vzkliknil Forster.
Burt ga je takoj ustavil. »S tem sem hotel samo povedati, da je med vama prišlo pri čaju do prepira in je bila Mildred vsa iz sebe. To je bilo vedno tako, kadar nekaj ni šlo po njeni trmasti volji. Torej je vzela pištolo in streljala na vas. Rekonstruiram: nihče ne ve, da sem bil pri vas. Odklonil sem pijačo, ki ste mi jo ponudili, prav tako tudi cigareto. Za mano ne bo sledu, tudi sem bil dovolj pameten pa sem vse prilagodil dejanskemu stanju. A kdo bo še mislil na Mildredin zakon?«
»Toda orožje,« ga je prekinil Forster. »Jaz nimam strelnega orožja!«
Burt se je omalovažujoče zasmejal: »To je Mildredina pištola.« V njegovem glasu je zvenelo zmagoslavje: vedel je, kako porazno bo ta odgovor vplival na Forsterja. »Pištolo ima Mildred še iz časa vojne, ko je bila v danskem podtalnem gibanju. Ko me je zapustila, je pozabila vzeti orožje s seboj, pozneje pa se zanj nihče ni več brigal! Številka pištole je registrirana skupno z Mildredinim imenom.«
Nekaj časa je Burt sedel molče in opazoval svojo žrtev. »Ko vas bom ustrelil,« je nadaljeval, »stopim gor in ustrelim še Mildred. Stisnil ji bom pištolo v roko: tako bo videti, kakor da je storila samomor potem ko vas je ustrelila. Takoj sem svoj načrt prilagodil novo nastalemu položaju in sem s tem zelo zadovoljen.«
Forster je zmogel samo še globoko in brezmočno stokanje. Burt je imel situacijo v rokah in tako tudi vse možnosti, da svoj peklenski načrt uresniči. Kaj je pomagalo Forsterju, da je mož, ki je z Mildredino pištolo meril nanj, bil očitno blazen?
Burt je z mirnim nasmehom dvigni pištolo. »Zdaj bi vas in Mildred mogel rešiti samo še čudež,« je rekel, ko se je sklonil čez mizo.
V tem hipu je pričel divje zvoniti hišni zvonec.
Šele ko je ležal Burt na tleh in se zvijal pod železnim Forsterjevim prijemom, se je slednjemu posvetilo, kaj je njemu in Mildred rešilo življenje: Ko je Burt hotel sprožiti pištolo, se je premaknil naprej in pri tem stopil na zvonec, ki je bil nameščen pod preprogo. Mildred se ga je posluževala, kadar je hotela poklicati služkinjo.	,
V NEDELJO NA LJUBELJU:
Mednarodne moto-cross dirke
za „ Veliko nagrado Jugoslavije “
Ob udeležbi tekmovalcev iz mnogih evropskih držav se bodo v nedeljo odvijale na Ljubelju tradicionalne moto-cross dirke za »Veliko nagrado Jugoslavije«. Poleg Jugoslavije so udeležence tega tekmovanja prijavile še Avstrija, Danska, Francija, Madžarska, Nizozemska, Zahodna Nemčija Sovjetska zveza, Švica, Švedska in Amerika, prav tako pa računajo z udeležbo tekmovalcev tudi iz Italije, Bolgarije, 'Češkoslovaške, Luksemburga, Vzh. Nemčije, Belgije im Finske, morda pa celo iz Nove Zelandije in Avstralije. Za mednarodni značaj prireditve je torej poskrbljeno in če upoštevamo, da bodo šli na štart tudi mnogi mednarodno znani tekmovalci, potem smo lahko prepričani, da ibo nedeljska prireditev na Ljubelju spet velika privlačnost za ljubitelje tega športa.
Tekmovalna proga za letošnjo prireditev je bila preurejena ter je nekoliko daljša in tudi zahtevnejša od prejšnjih, zato bodo morali tekmovalci pokazati vse svoje sposobnosti in znanje. Tekme se bodo odvijale na krožni progi, ki je dolga 1500 m, ima dva blažja in
en strm vzpon, tri spuste ter večje število prirodnih skokov. Širina steze na najožjem delu znaša 6 m, podlaga je travnata, na kratkem odseku kakih 20 m pa močvirnata.
Tekmovanje bo v dveh kategorijah, in sicer za motorje do 250 ccm in 500 ccm. Razred 250 ccm bo moral prevoziti dvakrat 12 krogov, skupno torej 36 km, razred 500 ccm pa dvakrat 15 krogov oziroma 45 km. Za zmagovalce so predvidene lepe nagrade: trije najboljši v vsakem razredu ddbijo pokal, lovorov venec in denarno nagrado.
Prireditelji pa bodo dobro poskrbeli tudi za gledalce. Na kraju prireditve bodo številna gostinska podjetja nudila poleg običajne hrane in pijač rudi znane jugoslovanske narodne specialitete. 'Prav tako bo poskrbljeno za parkirne prostore in brezhibno odvijanje prometa. Vstopnice stanejo v predprodaji 300 din in na dan prireditve 500 din, za otroke pa 200 din. Začetek prireditve je ob 14. uri na znani ljubeljski progi, oddaljeni kakih 5 kilometrov od Tržiča.
RADIO CELOVEC
I.	PROGRAM
Poioetta: 5.45, 6.45, 7.45, 42.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nato — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže
—	11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi —	12.40 Deželna	poročila	— 13.05	Opoldanski koncert —	14.00 Objave	— 14.55	Posebej	za vas — 16.00
Glasba	zate — 16.55	Kulturna	poročila	— 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro	mešano	— 18.55 Lokalni
šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 18. 9.: 8.05 Naš domači vrt — 8.15 Zveneči jutranji pozdrav — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Iz naše knjige za goste — 17.00 Šport in glasba — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.|15 Feliks Culpa, pripovedka — 20.45 Koncert dunajskih filharmonikov — 22.15 Plesna glasba.
Nedelja, 19. 9.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 11.00 Dunajski zajtrk v zelenem — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.30 Šport — 20.10 Pridi na sestanek.
Ponedeljek, 20. 9.: 8.00 Ljudske pesmi — 8.45 Ljudska glasba iz tujih dežel — 15.15 Komorna glasba romantike
—	15.45 Koroška knjižna polica — 16.00 Ljudska glasba
—	18.25 za vas, za vse — 17.00 Zvoki iz časov Rai-munda — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Oddaja za mladino — 20.15 Od predsodbe do zločina — 20.30 Iz življenja koroške glasbe — 21.30 To se babica veseli.
Torek,	21. 9.:	8.15 Jutranji	koncert — 15.30	Ljudske
pesmi — 15.45 Ljudstvo in dežela — 16.55 Kulturne vesti
—	18.25 Ce mene vprašate — 18.35 Literarna oddaja —
20.15	.Umiranje*,	radijska igra	— 21.25 Godba	na go-
dala — 22.15 Glasba pozno v noči.
Sreda,	22. 9.:	8.00 Zveneči	jutranji pozdrav	— 8.15
Jutranji koncert — 15.30 Ljudske pesmi — 15.45 Predstavljamo vem: Gunhild Bohm — 16.55 Kulturne vesti —
18.15	Pomoč vsakdo potrebuje — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 .Ples v maskah", opera.
Četrtek, 23. 9.: 8.15 Jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi
—	15.45 Ljudske pesmi — 17.00 Dunaj ima vedno sezono
—	18.05	Kmečka	oddaja — 18.35 Mladinska oddaja —
20.15	Koroške pripovedke — 21.00 Za filateliste — 21.10 Zveneča alpska dežela — 22.15 Zabavna glasba.
Petek, 24. 9.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 17.00 Glasba od blizu in daleč — 18.00 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 18.35 Kaj pravi industrija — 20.15 Seine — Donava — 20.45 Evergrenns, danes z Dunaja —
21.00	Glasbene šarade — 22.15 Koncert moskovskega radijskega orkestra.
II.	PROGRAM
Poročilo: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00,
22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 športni
komentar — 22 JO Pregled po svetu.
Sobota, 18. 9.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.45 Zabavni zvoki — 10.00 Glasba za zabavo — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Godba na pihala — 15.05 Dunajska glasba — 16.00 Za delovno ženo — 18.25 Ekumenski koncil — 19.10 Oddaja vicekanolerja — 20.15 Avstrijska hit parada — 21.45 šport.
Nedelja, 19. 9.: 7.05 Godba na pihala — 8j15 Kaj je novega? — 9.45 Klavirske igre — 10J5 Glasbena mešanica — 11.15 Dunajski simfoniki — 13j10 Za avtomobiliste — 14.30 Beli golob ponoči, roman — 15.00 Ljud-
MV 3% Sonderrabatt
fiir alle Hochvvassergeschadigten
geben wir sofort allen unseren Freunden und Kunden in den Katastrophengebie-ten ftir alle Bestellungen bis zum 1. November 1965. Mit dieser Mafinahme wol-len wir in unserem Rahmen dazu beitra-gen, allen Hochwassergesch3digten ein wenig zu helfen. Bitte senden Sie Ihre Be-stellung oder Kataloganforderung an das
Internationale Grofiversandhaus
GRAZ (iiftffinriMni)
Abt.:

stvo in domovina — 16.00 Glasba ne pozna meja — 18.25 Glasba v mraku — 1940 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 20.15 Sto let Broadway — 21.15 Mi in naš čas — 22.20 Komorna glasba.
Ponedeljek, 20. 9.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.35 šolska oddaja — 13.30 Za prijotelja opernih melodij —	14.20 Sodobni avstrijski komponisti —
14.35	Ljudska glasba — 15.05 Šolska oddaja — 15.35 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.25 Čitali smo za vas — 17.40 Oddaja za žene — 19.30 Slavnostno igre iz 3ayreutha — 20.45 Za ljubitelja resne glasbe — 21.55 Šport.
Torek, 21. 9.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 13.30 Znani orkestri — 15.05 Šolska oddaja — 15.35 Poletje je minilo — 16.00 Črni križ na belem polju — 17.25 Znanje za vse — 17.50 Esperanto
—	19.30 Poleti z nami — 20.30 Robert Stolz dirigira svoja dela — 21.30 Lahko govorimo o tem — 22.15 Komorna glasba.
Sreda, 22. 9.: 8JO Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.30 Šolska oddaja — 13.20 Teden dni pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Pisma ljubezni — 15.05 Šolska oddaja —
15.35	Zabavna glasba — 16.00 Moderni misterij — 17.40 Domači zdravnik — 18.00 Popevke — 19.30 Halo, ten-agerji! — 20.15 Vseh devet — 22.15 Tretje znamenje.
Četrtek, 23. 9.: 8J0 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.30 Majhen opoldanski koncert — 14.15 Znani orkestri — 14.35 Ljudske pesmi in plesi — 15.05 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura
—	17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Glasba Otmarja Nussia — 20.00 Vindobona prekrasno mesto — 22J5 Literarni portret.
Petek, 24. 9.: 8JO Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.10 šolska oddaja — 13.20 Intermezzo — 13.30 Za prijatelja opernih melodij
—	14J5 Sodobni komponisti — 14.35 Ljudske pesmi —
15.35	Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 16.30 Lepa pesem — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Komedija
—	21.00 Mi in gore — 21.25 Septembrski nokturno.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 18. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Na dom obujaš mi spomin.
Nedelja, 19. 9.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 20. 9.:	14.15 Poročila, objave, pregled
sporeda — Iz popotne torbe — Za športnike — 18.00 Za našo vas.
Torek, 21. 9.: 14J5 Poročila, objave — 2ivo srečanje z Valentinom Polanškom.
Sreda, 22. 9.; 14.15 Poročila, objave — Kar želite zaigramo.
Četrtek, 23. 9.: 14.15 Poročila, objave — Iz zdravnikove beležnice — Umetne pesmi.
Petek, 24. 9.; 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Igrajo Veseli planšarji.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz. Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba.
Sobota, 18. 9.: 7.15 Glasba za razvedrilo — 8.05 Domače pesmi in napevi — 8.25 Koncertne skladbe — 9.25 Slovenski skladatelji mladini — 10.15 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
—	12.50 Odlomki iz Smetanove opere »Dalibor* — 12.40 Prek sončnih dobrov — 14.05 Lirične melodije — 14.35 Voščila — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Moški zbor »Zarja* — 17.05 Gremo v kino — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu
—	18.15 Popevke tega tedna — 18.45 S knjižnega trga —
20.00	Sobotni večer s plesom.
Nedelja, 19. 9.: 6.05 Poročila — 6.30 Napotki za turiste — 7.15 Kaj pa ti vriskaš — 8.05 Mladinska igra —
8.45	Iz albuma skladb za mladino — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.20 Partizanske pesmi — 10.40 Lahka glasba — 12.50 Voščila — 13.30 Za našo vas —
13.45	Pred domačo hišo — 15.05 Vedri zvoki N— 15.30 Humoreska tedna — 15.50 Kitara v ritmu — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mojstrske partiture — 21.10 Melodije raznih narodov.
Ponedeljek, 20. 9.: 7.15 V svetu lahke in operetne glasbe — 8.05 Beneški fantje in Kvintet Milana Vitka —
8.30	Domači ansambli zabavne glasbe — 9.00 Za mlade radovedneže — 10.15 Ljudske pesmi iz severne Hrvat-
PEČI
ŠTEDILNIKE
v največji izbiri dobavi
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
tel. 0-42-36 281
ske in Dalmacije — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
—	12.40 Slovenske narodne ob spremljavi klavirja —
13.30	Priporočajo vam — 14.05 S poti po Italiji — 14.35 Voščila — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zbor radia Sarajevo — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zabavna glasba — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Igrali smo vam — 20.45 Koncert komornega zbora RTV Ljubljana — 22.10 S popevkami po svetu.
Torek, 21. 9.: 7.15 Otroške igre — 8.05 Od melodije do melodije — 9.25 Pozdrav najmlajšim — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.40 Čez hrib in dol — 14.35 Robert Schumann v svoji solistični glasbi — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonična glasba — 18.15 Slovenski vokalni solisti — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 20.00 Majhen recital pianista Marjana Lipovška
—	20.20 Radijska igra — 21.16 Serenadni večer.
Sreda, 22. 9.: 7.15 Kakor bela golobica — 8.05 Zabavne melodije — 8.25 Naše pesmi in plesi — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Mladinski zbori pojo —
10.00	Dopoldanski radijski dnevnik — 10.30 Človek in zdravje — 21.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Iz Kozinove opere »Ekvinokcij* — 12.40 Slovenske narodne melodije — 14.35 Iz koncertov in simfonij — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Poje sindikalni zbor madžarskih gradbenikov — 17.05 Koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Janko in Metka, opera — 22.10 Od popevke do popevke.
Četrtek, 23. 9.: 7.15 Igramo za razvedrilo — 8.25 Zabavni zvoki — 9.25 Instrumentalne skladbe za mladino
—	9.40 Od melodije do melodije — 10.15 Z našimi opernimi pevci — 12.40 Čez zelene trate — 14.05 Slovenski skladatelji v svojih skladbah — 14.35 Voščila — 15.30 Igrajo tuje pihalne godbe — 17.05 Simfonična glasba — 18J5 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice —
20.00	Četrkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lirika skozi čas.
Petek, 24. 9.: 8.05 Zabavni zvoki — 8.35 Vrisk in smeh
—	9.00 Pionirski tednik — 9.30 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah — 10.15 Veliki orkestri — 12.05 Odlomki iz Mozartovih oper — 12.40 Skozi vas — 14.35 Orkester RTV Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste —
15.30	Sovjetske revolucionarne pesmi — 17.05 Koncert po željah — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.45 Festivalno poletje — 20.30 Zborovske skladbe Marka Taj-čeviča — 21.00 Ansambel Jožeta Kampiča.
RADJO TRST
Sobota, 18. 9.: 11.45 Pihalne godbe — 12.15 Največ, najviše, najdalje — 13.30 Glasbeno popotovanje po Evropi — 15.00 Za avtomobiliste — 17.00 Pevski zbori Fur-lanije-Julijske krajine — 17.20 Drugi vatikanski koncil — 19J5 Poletna srečanja — 20.45 Moški vokalni kvintet »Zarja* — 21.00 Zaročenca — 21.45 Vabilo na ples.
Nedelja, 19. 9.: 8.30 Kmetijska oddaja — 10.30 Poslušali boste — 11.15 Oddaja za najmlajše — 12.00 Nabožne pesmi — 15.30 »Zlat dež", drama — 17.30 Popoldanski ples — 20.30 Iz folklore — 21.00 Vokalni ansambel Chapman College Madrigal Singers.
Ponedeljek, 20. 9.: 11.45 Italijanski akvarel — 13.30 Glasbeni kontrasti — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.00 Slovenski solisti — 20.35 Knez Igor, opera (prvo in drugo dejanje).
Torek, 21. 9.: 11.45 Veseli motivi — 12J5 Naš vrt —
18.30	Skladatelji naše dežele — 19.15 Današnje otroške igre — 20.35 Knez Igor, opera (tretje in četrto dejanje).
Sreda, 22. 9.: 12.00 Kuga v Milanu — 18.00 Ne vse,
TT€L€ VIZIJ m
AVSTRIJA
Sobota, 18. 9.; 17.45 Za otroke — 18.35 Kaj vidimo novega? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kabala in ljubezen
—	22.45 Čas v sliki, nato špionažni film.
Nedelja, 19. 9.: 17.03 Za otroke — 17.40 Svet mladine
—	18.10 Oddaja za družino — 19.00 Družina Leitner —
19.30	Šport — 20.10 Poročila — 20.20 »Neumno dekle", komedija — 21.50 Beseda za nedeljski večer.
Ponedeljek, 20. 9.: 18.30 Tečaj francoščine — 19.00 Kitara za vse — 19.30 Čas v sliki — 20J5 Gospa Maigre* kot detektiv — 2)1.10 Športno omizje.
Torek, 21. 9.: 18.30 Angleščina — 19.00 Ne obupajte, vprašajte Stangla — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Enaindvajset — 21.00 Horiconti.
Sreda, 22. 9.: 11.00 Gospa Maigret kot detektiv — 17.03 Za otroke — 17.25 Miu-wau, film — ,17.35 športni ABC —
18.30	Tečaj francoščine — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poletni karusel 1965 — 21.05 Kaj menite vi?
Četrtek, 23. 9.: 18.30 Angleščina — 19.00 Šport — 19.30 Čas v sliki — 20J5 Vaš nastop, prosimo — 21.00 Komedija.
Petek, 24. 9.: 11.03 Tako zelena je bila moja dežela —
18.30	Oddaja	za	kmete — 19.00 Trg	za	konec	tedna —
19.30	Čas v sliki	— 20J6 Spominjate	se	še —	21.15 Pro-
metni pregled — 21J5 Jazz in Amerika.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 18.	9.:	18.40 Poročila —	18.45 Za	otroke —
19.30	Vsako soboto — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik —
20.30	Jazz — 20.40 S kamero po svetu — 21.10 Humoristična oddaja — 22.00 Obzornik — 22J5 Serijski film.
Nedetja, 19. 9.: 9.00 Lutkovna oddaja — 9.30 Kmetijska oddaja — 10.15 Narodno zabavna glasba — 20.00 Dnevnik — 20.45 Glasbena oddaja — 21.45 Serijski film
—	22.35 Nedeljska TV konferenca — 23.35 Poročila.
Ponedeljek,	20.	9.: 17.00 Ruščina	—	17.30	Govorimo:
angleško — 18.00 Za otroke — 18.25 Obzornik — 18.45 Mal za vsakogar, nekaj za vse — 19.15 Tedenski športni, pregled — 19.55 Lahko noč, otroci — 20.00 Dnevnik —
20.30	Drama — 21.30 Biseri glasbene literature — 21.45 Naš teleobjektiv.
Sreda, 22. 9.; 10.00 TV v šoli — 16.50 Govorimo rusko
—	17J0 Učimo se angleščine — 17.40 Tiktak — 17.55 Pionirski studio — 18.25 Obzornik — 18.45 Resna glasba
—	19.15 Filmski pregled — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Večerna šola, humoristična oddaja — 21.30 Kulturna panorama — 22J0 Obzornik.
Četrtek, 23. 9.: 10.00 TV v šoli — 16.10 TV v šoli — 16.40 Ruščina — 17.10 Govorimo angleško — 17.40 Za otroke — 18.25 Obzornik — 18.45 Po Jugoslaviji — 19.10" Zabavno glasbena oddaja — 19.40 Kaleidoskop — 20.00 Dnevnik — 20.30 Narodna glasba — 20.40 Igra — 21.10 Kinoteka — 21.40 Obzornik.
Petek, 24. 9.: 10.00 TV v šoli — 16.40 Govorimo rusko
—	17.00 Učimo se angleščine — 18.00 Za otroke — 18.25 Obzornik — 18.45 Tribuna — 19.15 Kulturni film — 19.45 Akcija — 20.00 Dnevnik — 20.30 Celovečerni film —
22.00	Obzornik.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava:	Celovec -
Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124.
toda o vsem — 21.00 Simfonični koncert komornega orkestra »Alessandro Scarlatti".
Četrtek, 23. 9.: 11.45 Italijanski pevci in ansambli —
12.15	Spoznavajmo Italijo — 18.50 Violinske skladbe —
19.15	Zlata žlica — 21.00 Knjižni molj, igra.
Petek, 24. 9.: 11.45 Revija solistov — 12J5 Zenski tednik — 19.00 Koncertisti naše dežele — 19.15 Od Julijcev do Jadrana; pravljice, pripovedke in legende — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
Ta teden vam priporočamo:
Bran/e za šolsko mladino
R| MOJCA BERE, berilce za 1. in 2. stopnjo dvojezičnih ljudskih šol,
104 str., ilustr., br. 12 šil.
H Ivan Cankar: ČRTICE, zbirka najlepših spisov velikega slovenskega
pisatelja, 160 str., ilustr., br. 13 šil.
£ Tone Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, priljubljena mladinska
povest, 96 str., ilustr., kart. 25 šil.
H Jurčič-Kersnik: ROKOVNJAČI, zgodovinski roman iz 19. stoletja,
204 str., ilustr., br. 13 šil.
£ Prežihov Voranc: SOLZICE, zbirka mladinskih povesti koroškega slovenskega
pisatelja, 112 str., ilustr., pl. 27 šil.
■	Fran Levstik: MARTIN KRPAN Z VRHA — POTOVANJE IZ LITIJE DO ČATEŽA,
76 str., slik. priloge, pl. 23 šil. M Josip Jurčič: DESETI BRAT, prvi slovenski roman, 176 str., slik. priloge, br. 13 šil.
| Fran S. Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM, zgodovinski roman o starih
Slovenih, 464 str., pl. 76 šil.
^ Janko Kersnik: CIKLAMEN — AGITATOR, dva romana,
184 str., slik. pril., br. 13 šil.
■	France Bevk: IZ ISKRE POŽAR, zgodovinska povest za mladino,
112 str., ilustr., br. 10 šil.
■	Janez Trdina: ROŽE IN TRNJE, zbirka narodopisnih slik, 256 str., ilustr,,
polusnje 34 šil.
■	Oskar Hudales: UGRABLJENI BOGOVI, mladinska povest o daljni Indoneziji
1£6 str,, ilustr., ppl. 20 šil.
■	Josip Stritar: ZIMSKI VEČERI, zbirka pesmi, igric in povesti za mladino,
208 str., br. 19 šil.
^ Ksaver Meško: MLADIM SRCEM, zbirka mladinskih povesti,
112 str., ilustr., br. 5 šil.
( Sonja Sever: ZVESTI TOVARIŠI, povest o prijateljstvu med človekom in živaljo na daljnem severu, 160 str., ilustr., br. 7 šil.
■	Venceslav VVinkler: PETELINJE PERO, dve zgodovinski povesti za mladino,
96 str., ilustr., br. 10 šil.
■	Anton Ingolič: TAJNO DRUŠTVO PGC, vesela zgodba o navihanih prvo-
šolčkih, 180 str., ilustr., ppl. 21 šil.
■	France Bevk: ČRNI BRATJE, mladinska povest iz vojnih časov,
88 str., ilustr., br. 5 šil.
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse