218. številka. Ljubljana, v soboto 22. septembra 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemu sa avstro-ogrske deteta n vsa leto as K, m pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesee 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ve8, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, je se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu Jnaj se blai govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 6t. 2, vhod v upravniitvo pa a Kongresnega trga fit. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Volilni preludij. Skoro tri mesece je še do državno zborakih volitev, a že se je začelo tisto valovanje v vsem javnem življenja, ki se imenuje volilno gibanje. Na vsi črti se delajo priprave in izdajajo parole, vse politično življenje je prešinjeno novega duha, in polastila se je neka nervoznost in razburjenost celo tistih krogov, ki se sicer ne zanimajo dosti za politična vprašanja. V neki meri izvira to gibanje pač tudi iz spoznavanja, da tako kakor doslej ne more v naši državi več dalje iti, sicer pride ta starodavna monarhija končno na boben. Pri nas je vse zavoženo tako, daje strah vsacega, kdor ima kaj vpogleda v dejanske razmere, in da se že več ne čudi, ako pišejo inozemci že o avstrijski likvidacijski masi. Kakor nobena druga država tičimo v dolgovih, vse naše gospodarstvo je zaostalo tako. da nas nadkriljujeta samo še bankerotna Španska ali beraška Portugalska, in ljudstvo zapušča kar tru-moma domače kraje, ker nima v njih eksistenčnega minimuma. Kriv je tega nesrečni politični sistem, po katerem se država vlada, sistem, ki je zasnovan na klerikalno-fevdalni podlagi, in ki ga zlasti na Kranjskem čutimo v vseh kosteh, in iz vseh politične mislečih krogov se čuti glas, da se je treba z vso eneižijo postaviti na noge, in z vso odločnostjo delati na to, da pridejo iz Kranjske taki možje v parlament, ki bodo,stoječ neustrašno na branika naših narodnih pravic, tudi dejansko varovali celokupne državne in slovenske kakor zlasti tudi kranjske gospodarske interese ter nas ubranili objetja klerikalno fevdalnega sistema. „Es iat eine merkvvurdige Erscheinung: Die aufdringliche Liebe des Christentums hat die Lawinen des Hasses ausgelost", piše znani kulturni zgodovinar Lippert o kitajskih razmerah. To velja tudi za neka tere pokrajine na avstrijskem juga, samo če se namesto besede »krščanstvo- postavi »katoliški klerikalizem". Slovenci propadamo gospodarsko in v obmejnih pokrajinah ponekod tudi narodno. Ze to, da se množi gospodarska moč naših nasprotnikov v dosti večji meri, kakor naša, in da se je narodna zavednost pri naših nasprotnikih razvila do čudovite odločnosti, v tem ko je pri nas ravno klerikalni del ljudstva v narodnem ozira še vedno preši-njen indiferentizma, že to pomeni nazadovanje. V teh prežalostnih razmerah pa se nam vsiljuje ljubezen katoliškega duhovnika. Ta duhovnik nastopa pompozno na katoliških shodih in drugih zborovanjih, na ves glas kriči, da je v nevarnosti vera ter obeta ljudstvu vse zvezde z nebes, ako sledi njemu, ako mu pomaga vzdrževati tisti sistem, ki tira ljudstvo v pogubo. „Če dobimo državno krmilo v roke, se obrne vse na bolje". Tako oznanja klerikalizem, in kmetsko ljudstvo mu le prevečkrat verjame ter nič ne premisli, da ima klerikalizem to krmilo že davno v rokah. Kdaj pa klerikalizem ni vladal v naši državi? Za Jožefa II. ne in leta 1848. nekaj časa, sicer pa je vedno imel odločilno besedo v vseh zadevah, naj je bila vlada kakoršna koli, in je srečno spravil državo v sedanji obupni položaj. Gospodarske naše koristi nam velevajo pokazati, da je Bog za vse mizo po grnil, da se z nakaznicami na nebesa ne damo več slepiti, in da je treba začeti resno delo za naše gospodarstvo. Isto tako zahtevajo naši narodni interesi — po mislimo samo, kako so se klerikalci molče udali zahtevi po nemškem državnem jeziku — da poskusimo pri bližnjih volitvah dati državnozborskemu zastopstvu naše krono-vine drug značaj, nego ga je imela doslej. Izvrševalni odbor narodne napredne stranke je takoj po razpisa volitev ukrenil, kar je treba, da se primerno organizira volilna vojna. V tem, ko ima klerikalna stranka malone v vsaki vasi svojega, z veliko duhovniško avtoriteto oboroženega in zlasti v najdrznejšem terorizovanju izvežbanega agitatorja, ki se za časa volitev lahko izključno posveti agitaciji, v tem, ko ima klerikalna stranka denarnih sredstev v izobilju na razpolaganje, je narodna napredna stranka odkazana na delavnost in požrtvovalnost posameznih somišljenikov, a njeno bojno orožje so ideje, ki jih je zapisala na svojo zastavo. Uspeha pri volitvah ni pričakovati brez krepke in delavne organizacije, brez vstrajne in požrtvovalne agitacije. Izvrše valni odbor je zategadelj izvolil poseben centralni volilni odbor, kateremu je prva naloga, ustvariti po celi deželi pododbore, tako da bo v neprestani dotiki z volil ci. V to svrho je centralni volilni odbor naprosil zaupnike na sedežu vsakega okrajnega sodišča, da se konstituirajo kot vo lilni odbori za dotične sodne okraje. Če bodo zaupniki stvar resno v roke vzeli, nastane takoj cela vrsta organizacijskih središč, od koder se lahko razvije naj-živahnejša agitacija po celem okraju, kajti ti okrajni volilni odbori oziroma njihovi členi poznajo ljudi in razmere v dotičnem okraju najbolje, so o njih natančno poučeni in torej najlaglje kaj dosežejo. Pričakovati je, da se bodo somišljeniki brez odlašanja odzvali povabilu centralnega volilnega odbora, in da bodo z vnemo takoj vse storili, kar je treba za organizacijo okrajnih volilnih odborov. S tem pa še dolgo ni storjeno vse, kar treba. Sodni okraji so dosti razsežni in bo ponekod težko vprizoriti iz jednega kraja dobro agitacijo po celem okraju. Vsled tega pričakuje centralni volilni odbor, da bodo okrajni odbori v posameznih občinah in vaseh, koder se izkaže potreba, ustanovili lokalne volilne odbore ter dogovorno ž njimi in pa s centralnim volilnim odborom vodili priprave za prihodnje volitve. Dela bode veliko, in sicer takega dela, ki se iz Ljubljane ne da opraviti, kajti volitve se bodo tako iz pete kurije kakor iz kmetskih občin vršile direktno in tajno, in je njihov izid popolnoma negotov za vsako stranko ter odvisen jedino-le od skrbnih priprav in od dobre agitacije. Narodna napredna stranka gre v volilni boj z najlepšimi upanji, in ta upanja se ne izjalovijo, če stori vsak somišljenik svojo dolžnost, če se ustvari dobra organizacija in razvije krepka agitacija po celi deželi, kajti ljudstvo je klerikalnega gospodstva do grla sito. Torej na delo, vsi in povsod, kajti izvrševalni odbor je sklenil načeloma, da je v vseh volilnih okrajih postaviti kandidate narodne napredne stranke. V IJublJani, 22. septembra. K položaju. Na Češkem se že marljivo pripravljajo na volilni boj. Mladočehi se za volitve koalirajo s češkimi agrarci ter jim bajč prepuste v kmetiških občinah devet mandatov. Tudi Staročehi se pogajajo z Mladočehi. Ako se pogajanja razbijejo, se Staročehi volitev kot stranka ba;'- sploh ne udeležć. Češki radikalci so se koalirali s Češkimi socialisti ter mislijo postaviti kandidate v čim največjem številu okrajev. — V Galiciji je cela vrsta frakcij, ki se bodo pobijale ljuto. Malorusi so zelo bojeviti in socialni demokratje se nadejajo, da pridobe* nekaj novih mandatov vzlic vladnemu pritisku in vzlic vladni gmotni podpori, s katero bode imel poljski klub lažje stališče. Sploh so radikalci vseh narodov jako samozavestni. Tudi med nemškimi strankami delajo SchOnererjanci veliko zgago. Nemška narodna stranka se bode bržčas razcepila v konservativnejši in radikalnejši del. Zadnji se priklopi morda Schonererjancem ali pa ustanovi novo stranko. Vsekakor so glasovi iz sredine nemške narodne stranke dokaz, da v stranki marsikaj ni v redu. Te dni so imeli Jaworski, Dipauli in Ebenhoch na Dunaju konferenco, katere sklepi so bili obrnjeni baje proti Mladočehom. Splošno vlada v listih glede bodočega parlamenta velik, da, največji pesimizem. Le aDziennik Polski" ima dobre nade, ker je beseda »obstruk-cija" izginila iz čeških volilnih oklicev in večinoma tudi iz listov. Ta list se nadeja, da obstrukcija Čehom ne bo program in da se ji bodo izognili. Posl. Engel baje niti kandidovati noče, ako mu tovariši ne jamčijo, da ne začno takoj obstrukcionirati. Škandalov v Srbiji noče biti konec. Sedaj se je raznesla vest, da je bivše ministrstvo Gjorgjevičevo ople-nilo državno blagajno, in da je živel zlasti ministrski predsednik Gjorgjevid na državne stroške sila potratno. Tudi razkralj Milan si je baje polnil žepe po svoji volji. Gjorgjevičevo ministrstvo pride zategadelj na zatožno klop. No, Gjorgjevid in tovariši groze, da bodo razkrili o znanem atentata na razkralja Milana in o postopanju proti LISTEK. Settembrate. Pa kaj ga ne bo miru tam doli v našem meglišču!?! Slavnost za slavnostjo, veselica za izletom, tu shod, tam dirka — kamor se obrne Človek, povsod naleti na kricavobojni lepak, ki ga vabi, kliče in ^iče: danes v Šiško h .Kankretu" na kon-OBrt pariškega kvarteta, jutri na Glince v »Gospodarsko zadrego* itd. itd. „Es mochf kein H and so weiter leben!" A šalo na stran! Mi Slovenci smo res P^vi pravcati in pristni veseljaki, da nam 8a ni para med V3emi rodovi v tej „dolini solz8! Jedva se zaprd vrata tega zabavišča, že se odpira vhod v kakšno drugo tajkališce! Na kratko rečeno: »ogni giorno UQa") ali pa „nulla dies sine linea!* Zlasti opevani naš letošnji „Kimovec* le bil pravi predpustni torek glede javnih j^bav in ljudskih veselic! Le pomislite! Malega Šmarna (Štajerci mu pravijo .Mala Meša") mrgolelo je na vseh železniških postajah pobožnih in nepobožnih n »bogunapotnikov", kakor mravelj v času njihovega preseljevanja, da se je vse trlo, kolikor v Otočah in Podnartu ter na Brezju, odnosno pri Fmžgarju in Gabrijel-čiču, toliko na blejskem otoku okrog onega srečonosnega konopca, visečega na sredi ondotne cerkve, ter na Dobravi pri Ljubljani, da ne govorim o Mali Nedelji v Slovenskih Goricah in mnogih drugih božjih potih Marijinih. In tu v naši prešlavni stolici slovenski imeli smo dva velika kimovska dneva, pristni dve „settembrati" po rim skem vzorcu! To je bil — 10. in 15. dan t. m., namreč: „II. katoliški shod" in pa otvoritev I. slovenske umetniške razstavo. Na katoliški shod mene, vernega go-Iovškega puščavnika sicer niso povabili, ker so se menda bali, da nimam predpisane „svatovske obleke", v kakršni je prisostvoval slovesni otvoritvi umetnške razstave zastopnik „Slovenca"; vendar pa sem bil v duhu navzočen i jaz v smislu svetopisemskih besed, tolmačenih po najnovejšem katoliškem pismouku: »Kjer so zbrani trije farji, tam je med njimi nebodi-gatreba dr. Grdogled". .. A propos! Ljubljanski župan ima v svoji pisarni lepak z zlatim napisom: „Čas je zlato, torej?* Glejte! Pri vhodu na minoli II. katoliški shod pa so bili pozabili prilepiti prepis II. božje zapovedi: »Ne imenuj po nevrednem božjega imena!" Kajti preveličastno ime našega Spasitelja v ustih svetohlinca je pač ne-odpusten, smrten greh zoper sv. Duha! Sicer pa je Božji sin, Kristus, vzkliknil že na križu: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" Ko sem »slišal od daleč" one farizejske klice: »Gospod, gospod!", zahvalil sem Boga, da nisem takšen — hinavec, strmel nad slepoto našega ljudstva ter odnesel svojega duha v prepereli svoji koščeni posodi nazaj sem gori v svojo go lovsko samoto, kjer sem se uglobil v premišljevanje o raznih sredstvih in raznih taktikah posvetnega — bruhoborstva. In mislil sem na Šuđteršiče, Vencajze, Sch\veit-zerje, Jankoviče in na razne take tiče. Kar mi zašije v mračno mojo duplino sem preko Gruberjevega kanala žareči sijaj, da sem otrpnil, kakor tista preradovedna Lotova žena, mislec, da pada ogenj in žveplo na slovensko naSo Sodomo, in to za kazen, ker se njen župan ni hotel vdeležiti II. katoliškega shoda, oziroma prisostvovati malikovanju novemu „kranjskomu bogu" iz I. nadstropja Ovijačeve hiše . . . Krdelce brzonogih ljubljanskih ognje-gascev pa me je poučilo z nejevoljnimi svojimi »kozjimi molitvicami", da si je neki hudomušni antikatolikovec privoščil le nagajivo šalo ter prezgodaj, še o belem dnevu, zapalil tisti, za večerno ba-kljado z američanskim denarjem nagro-madeni kres. Veličastne baklja de s par sto lam-pijonisti in z 10.000 nagajivci se nisem udeležil, ker sem slutil, da se bodeta pri dr. Tavčarju dali na »vyčep" dve vedri piva, pri županu Hribarju pa vedro vina, in ta ga ima — »močnega in obilo!" ... Ko pa je napočil „slovesni dan", 15. september 1900, o katerem je zapel prijatelj Engelbert: »naš dan je tu!", nadel sem si frak, klak in čevlje na lak ter se napotil ob „sivem ljubljanskem gradu" doli na Cesarja Jožefa trg, da na tak način dokažem svojo »napredoljubno* kultozmož-nost i na tem polju. A glej ga zlomka! Jedva se razkora-čim pred tisti Sirokočelni »Mestni dom", švigneta mimo mene visokonoga sivoa i rađikalcem senzačne skrivnosti. Razkralj Milan pa je že demontiral v „Neue Freie Presse", da bi bil vzel iz srbske državne blagajne kaj več, kakor mn gre. Milan trdi celo, da je vso svojo generalsko plačo podaril „častniškemu kazinu*, ki podpira bolne častnike. Vsekakor je najnovejši škandal velik, in zato je srbska vlada ukrenila jako modro, da misli ustvariti nov zakon, ki se tiče uradništva. Ta zakon bo uredil dosedanje negotovo stališče uradnikov ter jim utrdil eksistenco. Doslej je bila namreč na Srbskem navada, da so pri vsaki izpremembi vlade izgubili vsi uradniki — ali vsaj prvi in najodličnejši — svojo službo, svoj kruh. In več let so morali čakati, da so prišli zopet na gorko. Tako pa se je moglo zgoditi, da so se bavili bivši sekcijski šefi s poklici butelierjev, učiteljev, potnikov in dr. Seveda je zategadelj vsak minister zlorabljal svoje mesto v lastno korist ter oplenil državno blagajno za čim največ. Korupcija je bila tako stalna. Zategadelj pa stori ministrski predsednik Aleksa Jovanovid prav, da uredi uradniške plače in določi pokojnine za vsak slučaj. Tudi policija se pre-osnuje, in Srbije kar spoznati ne bo, ako ne ostaneta te dve reformi le na papirju. Kriza na Kitajskem. Kakor je predlog Rusije, naj bi mednarodne čete zapustila Pekin, menda padel v vodo, ter zapuste kitajsko prestolico le Rusi, prav tako tudi predlog Nemčije, naj bi se najprej poiskali in kaznovali glavni krivci vojne na Kitajskem, ne bo imel uspeha. Ustavlja se mu Amerika, ker se ji zdi neizvršljiv in ustavlja se mu seveda tudi Rusija, ki igra vedno svojo posebno, Kitajcem navidezno najprijaznejšo vlogo. O mirovnih pogajanjih ni slišati ničesar več, pač pa novih velikih bitkah in groznih, velikih moritvah. V bitki pri Liang Hsiangu je padlo 380 boksarjev, v Peitangu pa so Nemci poklali kar 600 boksarjev v par urah. Bojev v Peitangu so se vdeležili tudi Avstrijci. Oddelek je vodil poročnik Šu šteičič s tremi kadeti. Kakor v Peitangu so tudi v Liang Hsiangu divjali Nemci naj-krvoločnejše ter požgali vse. A tudi o Rusih so došle strašne vesti, ki Slovanom, če so resnične, ne delajo časti. Iz Moskve se namreč poroča v londonski „Standard", kako so postopali Ru3i s Kitajci v M a n d • žuriji. Ru3i so baje 5000 Kitajcev pognali iz Blagoveščenskega, jim pobrali vse imetje ter jih peljali k reki, ki je 2000 m široka in jako deroča. Čolnov ni bilo, a vendar so Rusi ukazali, naj gredo Kitajci preko reke. Rusi so jih metali v vodo ter niso prizanašali niti otrokom niti ženskam. Več Kitajcev so Rusi zabodli in p ustrelili ter pometali za živimi v reko. Takisto neusmiljeno so postopali Rusi baje po kitajskih vaseh. Tako so pomorili okoli 12.000 Kitajcev. To poročilo je tako grozno, da je skoraj neverjetno ter si je bržčas izmislil vse skupaj Rusom sovražen angleški žur-nalist. Poročajo se pa tudi nova grozodejstva Kitajcev. Grof Waldersee, ki je bil že v Wusungu in Tsintauu, dospe že te dni v Tientsin ter prevzame vrhovno poveljni-štvo. Proti vsemu pričakovanju bo imel še dosti opravka. Vojna v Južni Afriki. Dva glavna generala Burov, Olivier in D e w e t sta mrtva, Cronj e je ujet in blisketajočo se kočijo, v kateri je sedel — čujte in prekrižajte se! — ljubljanski župan, Ivan Hribar. „Kaj?a, vzkliknil sem ves presenečen in razočaran od temena do pet. „Župan ljubljanski?! Oni isti, ki se ni hotel udeležiti II. katoliškega shoda, da bi se ponižno poklonil ondu zbranim knezom cerkve in drugim dostojanstvenikom od Poncija do Pilata ter pripognil pregrešno svoje koleno pred novim klerikalnim malikom, — ta se drzne priti na otvoritev I. slovenske umetniške razstave? Da, še več! On bode osobno proglasil otvoritev razstave tistih „nemoralnih, brezbožnih" slik in kipov! Ha, ha, ha! To se vse neha!" . . . Kaj se je pozneje zgodilo tam v veliki dvorani „Mestnega doma" : kako je zastopnik vlade naglašal „svobodni razvoj domačih umetnostij", dočim je marsikateri nas zajčjesrčnih Slovencev „dolgo upal in se bal", da-li se bode posrečil prvi poskus umetniške razstave, — vsega tega vam ne vem povedati, ker sem bil — vsled onega razočaranja — v duhu odsoten! Megloslav Čuk. Joubert je umrl, K r ii g e r pa je pobegnil iz dežele. B o t h a je bolan ter je baje poveljništvo odložil. Tako so res glavni stebri Burov na tleh in danes se pač sme reči, da je usoda Burov zapečatena, da so vojno izgubili, da je vojne konec. Lord Roberts je sporočil iz Nelspruita: Izmej 3000 Burov, ki so se umaknili v Komatipoort, je prekoračilo 700 portugalsko mejo. (Tam so jih razorožili seveda.) Drugi so se razkropili, prej pa so svoje velike in male topove uničili. Od armade Burov ni ostalo nič drugega kot nekaj band. Iz Lo-renzo Marquesa poročajo, da so imeli bitko, ki se je vršila na portugalski meji, Buri s Kafri. Buri so bili močnejši ter so imeli trdne pozicije blizu Ressanogarcije. Portugalske čete patrulirajo po gorah in pazljivo zasledujejo dogodke. Portugalci so ustanovili odbor, ki sprejema begunce in jih preskrbljuje s hrano. Tujim konzulom se je naročilo, naj skrbe za svoje rojake, ki so pribežali iz bivših burskih republik. Holandska križarica „Gelderland" bo sprejela Kriigerja v DelagoaBai ter ga prepeljala na Holandsko. V Antverpah se je že ustanovil komite", ki priredi Kriigerju sprejem. Pozdravili ga bodo v Vlissingenu. Tam na obrežju se baje postavi blizu Ruyterje-vega spomenika še Kriigerjev spomenik. Kraljica Viljemina se je bajč obrnila v interesu Transvaala do Francije. Dopisi. Iz Celovca, 20. septembra. (Celovški Slovenci.) Bliža se čas ljudskega štetja, in našteli bodo zopet borih 700 ali še manj Slovencev v Celovcu. Zakaj jih tako malo naštejejo ? Ker Nemci nočejo, da bi Celovec veljal za dvojezično, nemško-slovensko mesto. Celovec naj bo samo nemško mesto, in zato skrbijo, da se pri štetju vsak Slovenec, ki je podložen Nemcu ali nemškutarju, vpiše za Nemca. Gospodarji, ki imajo hlapce in dekle, ter obrtniki, pri katerih je mnogo Slovencev, Hrvatov in Čehov, popisujejo pole sami, in pri rubriki „Umgangsprache" napiše kar besedo „Deutsch". Tako postane dotičnik Nemec. Ker nimajo priložnosti, da bi se o tej stvari poučili, se ne brigajo, ali so vpisani za Slovenca ali Nemca. Imam priložnost, opazovati Slovence po gostilnah. Našel sem že cela društva samih Slovencev, ki so se prav dobro zabavali; peli, politizirali, pa vse po nemško; zopet sem našel Slovence med Nemci, ki se prav živahno pogovarjajo, največ pa o narodnosti. Ej kako je preklicano dobro, če zna Človek nemški! Z nemškim jezikom se pride povsod — durch! — in Slovenca je tako lepo slišati, kako sekundira Nemcu, ki ga potem imenujejo „fescher Kerl". To se Slovencu tako dopade, da ga je potem sram, biti Slovenec. Tudi jaz sem po svojem poklicu večjidelj med Nemci in imel sem precej prijateljev — Nemcev, kateri so me imenovali „gemiis-sigter SI vene", dokler sem požiral, kar so prežvekovali, pa glej pregreho! Ker mi je bilo udrihanje po Slovencih že preveč, začel sem oponirati Nemcem, in zdaj sem „win-discher Fanatiker", in prijateljstvo se je razbilo. Pri pevskih društvih, katerih je v Celovcu štiri ali pet, najdeš pri vsakem neko liko Slovencev, ki prav navdušeno pojejo „Das deutsche Lied", se vdeležujejo „Siid-marke", „Schulvereina" in drugih nemških „ringelspielov", in tako pomagajo z svojimi lepimi glasovi povzdigovati nemštvo in pobijati svoj slovenski narod. Pri požarni brambi, katere načelnik je „ein echter Deu tscher", z imenom —ič v slovenski koži, najdeš mnogo Slovencev, ki prav navdušeno „hajlajo". Kaj pa je temu vzrok? Mi Slovenci v Celovcu nimamo nič, čisto nič, da bi se narodnostno vzbujali, nimamo nobenega slovenskega društva, da bi se zbirali in za slovensko stvar navduševali. Nimamo nobene slovenske gostilne, v katero bi Slovenci zahajali in se v domačem jeziku prosto razgovarjali, kakšno domačo zapeli, slovenske časopise prebirali, kterih ne najdeš nikjer, v nobeni gostilni, razun v kavarni pri Žibertu in pri Dorerju. Imamo sicer slovenske krčmarje, ali kaj, ko je povsod zasedeno z Nemci in morajo ž njimi potegniti, drugače mu izostanejo, in od Slovencev, katerih zahaja malo v iste gostilne, ne more živeti. Vse drugače bi bilo, ako bi prišel kak slovenski krčmar in naznanil, da odpre slovensko gostilno, Nemci bi zagnali grozen vrišč po celem mesto, posebno pa po gostilnah bi se govorilo in zabavljalo o tej predrznosti windischarjev, da se upajo v nemškem Celovcu ustanoviti slovensko gostilno, in tako bi se Slovenci predramili in iz radovednosti bi obi skali slo vensko gostilno. Ako bi našli dobro postrežbo in cene primerne za ,,manj vredne" ljudi kakor so po drugih gostilnah in slovenske časopise, ter slišali domačo besedo, privadili bi se in zahajali pridno v njo, in tako bi pokazali hrbet nemškim in nem-škutarskim krčmarjem, in slovenski gostilničar bi dobro izhajal. Prav pripravni za slovensko gostilno bili bi prostori v šolskih ulicah zraven družbene hiše družbe sv. Mohorja. Mislimo, da bi tudi takoimenovana gospoda raj še v tako gostilno zahajala in se gesla „Svoji k svojim" držala, kakor da jo mora sramotno popihati iz nemške restavracije, kakor s'.j je zgodilo v hotelu pri Gromerju, ko so hrvaški tamburaši igrali. Prej sem tožil, da Slovenci v Celovcu ni mamo nobenega slovenskega društva. O ne! Saj imamo „slovenski klub", kteri se nahaja v hotelu pri „Sandwirthu", kjer se Slovenci shajajo vsako sredo ter se pri „Plzencu", in „Avstrijcu" prav navdušeno zabavajo. Kaj pa se čuje o tem klubu? Nič, čisto nič! Klubovci se pozno v noč razid^jo ter se zadovoljni k počitku podajo in mirno, mirno spava Slovenija v Celovcu, dokler pride zopet klubov večer, na katere zahajajo duhovni, profesorji, doktorji in nekaj drugih gospodov. Gotovo je jako prijetno, zabavati se v slovenskem klubu med štirimi stenami, pred kterih okni visi pri vsakem nemškem direndaju frankfutarica, ali kaj ima od tega slovenstvo v Celovcu ? Pa še nekaj imamo! Imamo kat. politično „Gospodarsko društvo za Slovence na Ko roškem". To je prejšnje čase prav pridno prirejalo shode, pa naveličalo se je delovati in Slovence vzbujevati in jih rajše prepusti „Sudmarki", katera prireja po vseh slovenskih krajih svoje „Volksfeste". — Imamo tudi slovenski časopis, ki je bil ustanovljen, da bi koroške Slovence vzbujal za narodnost, poučeval v politiki in gospo darstvu in prinašal zabavne spise v pouk in razvedrilo Slovencem, da bi sploh deloval za narodnost, pa postal je čisto klerikalen in briga se malo za vspodbujo slovenskega ljudstva; za narodnost; prinaša . pa take spise, da bi bralce moral skoraj pred vsakim križ narediti, predno ga začne brati. Smo pač veliki siromaki! — k. S Štajerskega, dne 21. septembra. (Kdor ima maslo na glavi, ne sme na solnce) Kadar župnik na Polzeli denarjev nima, pokliče mision. Pred dvema letoma je temu župniku pšenice, jajec in denarjev zmanjkalo. Poklical je v marcu 1898 misionarje. Mision je trajal sedem dni. Med misionskim časom je bil postavljen na eni strani oltarja škaf za pšenico, na drugi strani pa jerbas za jajca. Ko so se ti dve posodi napolnili z pšenico in jajci, sta se spraznili in zopet razpostavili. To beračenje je trajalo ves misionski čas. Med tem časom je pa eden med mi-sionarji na prižnici takole govoril: „Kadar ti na smrtni postelji ležiš, kadar umiraš in testamente delaš, pokliči fajmoštra. Oni znajo najbolj testamente delati. Daj jim eno svoto denarjev, da za tvojo dušo mašo berejo. Pa ne pod imenom: „Stiftung". In glejte, župnik je dobil za dve leti jajec, za dve leti pšenice in za dve leti denarja. Potem pa godrnjajo, češ, da imajo manjšo plačo nego učitelji. Letos se je g. župniku zopet jajec, pšenice in denarjev zmanjkalo. Zato je zopet misionarje na Oljsko Goro povabil. Po prvem misionu se je število nezakonskih otrok zdatno pomnožilo in sicer tako, da si župnik ni upal na novega leta dan števila ljudem oznaniti. Bilo ga je namreč sram, da sv mision takov sad obrodi. Na petek 14. septembra 1900 je jezuvit Macur učiteljstvo in šolstvo pral. Žehtal in pral je gospode učitelje tako, da je neki kmet rekel: Farji vseh časov so si enaki. Višji farji so bili tisti, ki so najboljšega učitelja Kristusa po krivem tožili, mu njegove zveličavne nauke predbacivali, ga pred ljudstvom zasramovali in konečno še njegovo smrt zahtevali. Ravno tako, in nič drugače, psu jejo visoki in nizki farji naše učitelje, ščuvajo ljudstvo proti njim. Toda, hvala Bogu! Mi vemo dobro, kje je laž in kje je resnica. Mi vemo, kje je pravica in kje krivica. Učitelj se muči 25 ur na teden, a kaplan samo 2 uri, pa še tiste ure otroke pretepa." Da se v kmetskih glavah jasni, to naj sluzi učiteljstvu v zadoščenje, jezuvit Macur je na prižnici rekel: „Čemu imajo današnji liberalni učitelji pri svoji mali omiki po G00,900, 1500 ja celo do 2000 gH letne plače ? Današnji učitelji so sami liberalci, brezverci in krivoverci." To ščuvanje ljudstva na učiteljstvo je trajalo celo uro. Nadejamo se, da se bode kranjskim in sta jarskim Jakličem enkrat vendarle oči odprle. Ta farovška gonja naj oči odpre vsern tistim učiteljem, kateri papeževe zastave na šolska poslopja obešajo ; pa tudi tistim, kateri namesto mežnarjev in cerkovnikov po zvonove v Brežce z vozmi hodijo in v Pišece vozijo. Misionar je dalje rekel: ,,Mi duhovniki imamo veliko več študij, kakor učitelj, pa se nam vrže 300 do C00 gld. A najvažnejšo resnico je ta šolski prijatelj ali iz hudobije ali neumnosti zamolčal. Po zabil je povedati, da učitelji nimajo nika-koršnega rezervnega zaklada; a duhovniki imajo 509,416.968 gld. na kupu. To je mrtva roka. Učitelj ne dobi denarja za maše, a duhovniki pa toliko, da v druge farovže denar pošiljajo, ker ne morejo toliko maš brati, kakor se jim plača. Župniki računijo za pogrebe 10, 20, 50 do 100 gld Učitelj tega nima. Župnik ima vinogra njive, travnike, vrte, hoste, ima krave, vole, svinje, perutnino. Učitelj nima ničesar, i duhovnik ni oženjen, nima žene, nima otrok, tedaj mislimo, da zadostuje pla". za edini njegov trebuh. Ti vidiš pezdir v očesu tvojega bližnjega, a bruna v svojemu očesu ne vidiš. Spoznaj sam sebe! svojimi durmi pometaj! Kdor ima mas! na glavi, ne sme na solnce. Dnevne vesti V Ljubljani, 22 septembra. — Državnozborske volitve. Mestni magistrat ljubljanski je v svrho sestave imenika vseh v občnem volilskem razredu opravičenih volilcev razposlal hišnim gospodarjem ozir. njih namestnikom posebne pole, da se v iste vpišejo in popišejo vsi samopravni avstrijski državljani moškeg i spola, ki so dokončali 24. leto življenja. Po določilu § 3. ukaza ministra za notranje stvari z dne 23. septembra 1896 (drž. zak. št. 170) imajo delodajalci, kateri v svojih podjetbah dajejo opraviti delavcem in obrat nim uradnikom, za bolezen zavarovanim po zakonu z dne 30 marca 1888 (drž. zak. Št. 33) in sluibodajalci, kateri dajejo v domači službi ali v kmetijskih obratih opravilo poslom, delavcem in obratnim uradnikom, dolžnost po opravljenem razpisu občnih volitev v dotičnem volilnem okraju občnega volilskega razreda na poziv župana v roku 8. dni vse pri njih že . šest mesecev opravilo imajoče osebe moškega spola, katere so avstrijski državljani, ter so dokončale 24 leto življenja, zglasiti pri županu kraja, kjer imajo opravilo, in pri tem dati na znanje ime in starost opravilo imajočih oseb in pa čas. kdaj so one stopile v opravilo. Izpolnjene pole je in zanesljivo do 30. septembra t. 1. vrniti mestnemu magistratu — Nadaljne podrobnosti s katoliškega shoda in pogrebnega sprevoda tega sestanka. Piše se nam: Gospod urednik! Nisem se namenil Vam sploh kaj poročati o utisih, koje je napravil katoliški shod na mene. Neprestano hvalisanje klerikalnih organov in prikrivanje blamaže, ki je klerikalno stranko zadela s prireditvijo tega nepotrebnega shoda, napotilo me je, da Vam nekaj še ne objavljenih podrobnosti o II. katoliškem shodu navedem. Na ulici naletel sem na starega znanca — župana. „No, kaj pa Ti tukaj delaš? Pa ne, da bi prišel na katoliški shod?u, vprašal sem prijatelja. Odgovoril mi je: „Saj sem moral priti, f.. mi ni dal prej miru. Naposled zatekel se je še k ženi in njo nahuj skal. Kaj hočeš? Mir hočem imeti v hiši — šel sem. Sinoči sem se pripeljal. Danes dopoludne opravil sem svoje posle, popoludne vdeležil sem se pa zadnjega zborovanja, od katerega ravno kar prihajam, ker mi je bilo že preveč poslušati onega surovega koraedi-jantstva, ki ga je uganjal dr. So-steršič, ki je vse nas, kar nas ne trobi v njegov rog, pital s teleti in raznimi takimi finimi imeni". 0° stavil je še: „Ko je po 4 uri prišel kardinal Missia na zborovanje, skakala je ta suha preklja, kakor kak pojao na odru » nam ukazoval: „Vpite živio!* Bilo je vse Dalje v prilogi. risiljeno. Nič odkritosrčnega. Dovelj sem Jnel in odšel". In na shod, o kojem ndeležniki tako sodijo, so naši kle-ikalei še ponosni! No, na tak ponos si znajo še patent vzeti. — Pri ponesrečeni bakljadi bil sem s soprogo tudi med onimi desettisočerimi, o kojih personificirani „frem-iievni roti: Ogovor predsednikov. Poročilo tajnikovo. Poročilo blagajnikovo. Volitev odbora.*) Volitev računskih preglednikov. Posameznosti. 1900. V Ljubljani, 16. septembra V imenu odbora: Fran Žužek Ivan Hribar t. č. tajnik. t. č. predsednik. *) Določbe pravil glede občnega zbora se glase: § 13. Odbor šteje poleg predsednika in njegovega namestnika 13 členov. Vsi členi morajo voljeni biti izmej ustanovnikov in rednih členov; vendar pa v odboru ne sme biti več ko 7 ustanovnikov. Poleg predsednika in podpredsednika mora stanovati vsaj sedem odbornikov stalno v Ljubljani. Ostalih 6 odbornikov voli se tako, da ima Kranjska (zunaj Ljubljane), Štajerska, Koroška, Goriška, Trst z okolico in Istra po jednega zastopnika v odboru. § 19. Redni občni zbor je vsako leto meseca julija ali avgusta in zboruje v Ljubljani. § 20. Občnemu zboru pridržano je: a) voliti predsednika, njegovega namestnika in trinajstero odbornikov; b) voliti tri društvenike za preglednike računov; c) imenovati častne člane; č) sklepati o računskem sklepu in proračunu ter o poročilu računskih preglednikov; d) sklepati o premembi pravil; e) jemati v pretres samostalne predloge društvenikov ; f) sklepati o razpustu društva. § 21. Občni zbor sklepa o vseh predlogih z nadpolovično večino glasov. Kadar je jednako glasov, odločuje predsednik. § 22. O samostalnih predlogih društvenikov se sme le takrat obravnavati, ako so bili 14 dnij prej naznanjeni društvenemu odboru. Za veljavnost sklepa o premembi pravil treba je, da glasujeta zanj dve tretjini navzočih društvenikov. § 23. Obravnave občnega zbora, kateri je sklepčen, ako se ga udeleži vsaj 30 društvenikov, vodi predsednik ali njegov namestnik. Vsak društvenik ima pravico pooblastiti sodruštvenika, da ga zastopa na obenem zboru, vendar pa nikdo ne sme imeti več ko pet glasov. Za legitimacijo pooblaščenčevo zadostuje lastnoročno podpisana izjava pooblastilčeva. Darila. Upravnlstvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Pri novo oživljenem učiteljskem društvu za Črnomaljski okraj nabralo se je 3 K. — Živeli! Za Prešernov spomenik: Ferialno društvo „Sava" 40 K, kot čisti prebitek komerza prirejenega dne 16. septembra t. 1. v Kranja. — Živeli! Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moli ovem francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmaticno mazilo. V steklenicah po K 1 80 a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (11—8) Hladilen, bolečino olajšujoč, vsako vnetje zadržujoč uspeh, kateri vpliva ugodno na zace-litev ran, ima praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, vsled česar se razširja vedno hitreje tudi v najnižjih slojih. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah Zavarovalne vesti. Važno za banke, hranilnice, posojilnice, trgovce in od obresti živeče zasebnike. 0 novem načinu za dosezanje visokih temperatur z vporabo aluminija, o kojem je predaval dr. H. Goldschmidt pri glavnem zborovanju nemških kemikov v Hanovra se poroča: Način se naslanja na iznajdbo dr. Goldschmidta, iz mešanica kovinskih oksidov in aluminija, imenovane B thermit", jednostavno in hitro izgotoviti ognjeno-tekočo maso izredno visoke temperature. Ognjeno tekoči thermit, ki se vlije na klado železa, raztopi železo kakor vrela voda sneg. Pred tatovi in ognjem varne blagajnice se ne p roti v ij o več, oklopne plošče dobe luknje. Najraznovrstnejša razkazovanja so to zadostno dokazala. Dr. Goldschmidt je razkazoval to ravnanje na leseni poskuSalni mizi tehnične visoke šole v Hanovru. Tempeiature več nego 3000 stopinj so potrebovale operacije 2 do 3 minut. Operacija se izvrSuje tako hitro, da ostane topilnik mrzel in se lahko vzame v roko. S tem ravnanjem je nastala nova stroka vede, aluminothermija, a tudi nova nevarnost za vloma varne blagajnice, ker v 2—3 minutah se z največjo mirnostjo, brez vsacega hrupa iz najmočnejše oklopne plošče lahko iztopi luknja katerekoli velikosti. Ta nova iznajdba je velikim bankam delala ne male skrbi, za to tudi niso zamudile, ko so izvedele podrobnosti tega pretečega načina, da so vporabile zavarovanje proti vlomu, in vse velike banke so vsebino svojih bla-gajnic, celo svoje safe-deposite, takoj zavarovale proti tatvini po vlomu. Zavarovalne družbe, katere zavamjejo proti tatinskemu vlomu, so po tej novi iznajdbi v največji zadregi, ker imajo pred seboj nov slučaj nevarnosti, o katerem pred meseci še nihče ni slutil. — C. kr. pri*, občna zavarovalnica Assleii-razlonl generali v Trstu (glavna agencija v I Jiihl.j uiti. Gradišče štev. 41) ki zavaruje proti tatinskemu vlomu, izjavlja, da jamči brez povišanja premije tudi za Škode provzročene po „ thermit" -u. (1813—3) Kwizdov korneuburški redilni prašek za živino. To staro izkušeno dietetično sredstvo pospešuje pri konjih, goveji živini ter pri vseh drugih domačih živalih prebavljanje, pretvor snovi ter slast do krme. Pri kravah se pomnoži mlečna sekrecija ter se izboljša mleko. Ta prašek vpo-rabljajo jako radi jezdeci in trainerji mesto drage soli iz Karlovih varov, z uspehom pri konjih, ker ima ta preparat v sebi večinoma vse lastnosti, soli iz Karlovih varov. Jako priporočljivo je, primešati tudi zdravim živalim vsak dan, in sicer konjem v namočeni oves, kravam pa v krmo, par žlic tega praška ter jih tako zavarovati proti raznim boleznim. „Zdravje je najdražji zaklad!~ Da bi pač vsakdo vedno na to mislil! Koliko ljudij se muči največji del svojega življenja, da bi na stare dni mirno živeli! Toda največkrat se zgodi, da ko ne morejo več delati, da tudi uživati več ne morejo. Ali bi ne bilo boljše, da bi čuvali svoje zdravje, da bi si prihranili za mirne stare dni krepko, zdravo telo? Prav lahko dosežejo ta namen, ako uživajo priprosto, naravno hrano. Začno naj s tem takoj pri jutranji kavi. Najzdravilnejša kava se pripravlja tako, ako se primeša k običajni bobovi kavi polovico Kathreiner-Kneippove sladne kave. Nebrojno rodbin jo je preskusilo, da ima taka kava najizvrstnejši okus bobove kave in ob jednem tudi vse zdravilne prednosti domačega sladnega pridelka. Vsakdo" se ji bode v kratkem tako privadil, da ne bode mogel nikoli več pogrešati te prijetne, okusne pijače. Pazi naj se le na to, da se uporablja vselej pristna Kathreiner-Kneippova sladna kava v izvirnih zavitkih. Pri Enlnu Burdyeh-a, lekarju v NkoQI Loki se dobiva (321—64) ustna voda tUeptlkom katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlun, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane * kroni, po pošti 9*05 kroni. Meteorologično poročilo. Vlila« n»d morjem MM m. gradnji anteni tlak 7M-0 mm —-» a, ca Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera-; tura v °C.; Vetrovi Nebo I1 Is 21. 9. zvečer 742-8 172 si. jug del. oblač. a 22 7. zjutraj 7433 14 9 brezvetr. oblačno a 2. popoL 7431 ! 1 216 si. jug pol. oblač. O ? Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 2. Dr. pr. 1021. V nedeljo, 23. septembra 1900. Prvikrat nastopijo novoangažovani člani drame: gdč. I4rlHtina Kiirkoi->t. bivša heroina in ljubimka narodnega gledališča v Plzni, in gospod Josip Štefana«, igralec iz Zagreba. Prvikrat na slovenskem odru: 2aloigra v petih dejanjih. Spisal Ferd. Grillparzer. Poslovenil Alojzij Benkovič. Režiser g. A. Verovšek. Blagajnica u odpre ob 7. ari. — Zafotok ob ari. — Konec po 10. ari. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pen. polka Leopold II. št. 27. Prihodnja predstava bode v torek, dne 25. septembra t. 1. Drugikrat: „Aida". Zahvala. Podpisani odbor izreka najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se udeležili dve 16. t. m. Prešernove slavnosti, zlasti pa slavnostnemu govornikn mestnemu županu, ces. svetniku g. K. Šavniku, g. monsignoru prof. Tomo Zupanu za daritev sv. maše, vsem tukajšnjim in zunanjim narodnim društvom za «bilnq^6deležbo, osobito pa še p. n. narodnim kranjskim damam, ki so s požrtvovalnostjo in toliko vnnmo pripomogle k lepemu gmotnemu vspehu pri ljudski veselici in istotako vsem onim, ki so darovali prelepe dobitke. V Kranju meseca septembra 1900. Odbor „Narodne čitalnice v Kranju". Umrli so v Ljubljani: Dne 20. septembra: Ivan Marinko, črkosta-vec, 29 let, Trnovske ulice št. 7, jetika. — Mladen Dolinar, zasebnega uradnika sin, 3 mesece, Cerkvene ulice št. 21, pokvarjena kri. male Srednja 141°. včerajšnja temperatura 18-3*, nor- ID-u-ziSLjsica, "borza dne 22. septembra 1900. Skupni državni dolg v notah .... 97 25 Skupni državni dolg v ■rebra .... 97-10 avstrijska zlata renta....... 11595 Avstrijska kronska renta 4% .... 97 50 Ogrska zlata renta 4° „....... 114-60 Ogrska kronska renta 47...... 9085 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1709 — Kreditne delnica......... 654 50 London vista.......... 24205 Somški drž. bankovc za 100 mark . . 118 32' /. 80 mark............ 23*66 20 frankov........... 1930 italijanski bankovci........ 90-45 0- kr. cekini........... 1144 železnice Ljubljana-(Brezovica)-Vrhnika. Itfublj ana-Vrhnika. Postaje j zjutraj popoldne zvečer 7 16 1 66 7 32 2 12 8 27 Log (postajališče) . 7 47 2 27 8*3 7 69 2 39 86* 8 09 2 49 9 04 Vrhnika- Io* ubij ana. Postaje 1 zjutraj dopoldne zvečer Vrhnika....... 5 i2 11 35 6 36 Drenov-GriC..... 5&T 1146 647 Log (postajališče) . Q03 11 58 6 5» 618 1213 7 n 634 12 29 7 30 Solicitatorja (samca) vzprejme s 1. oktobrom t. I. dr. 2£. Bežek (1952—2) c. kr. notar v Zatičini. Rodoljubi pozor! Narodno-gospodarsko drnštvo v Staremtrgu pri Loža ustanovilo je prvo parno mlekarno in sirarno po najnovejšem sistemu in x najboljšimi stroji ter priporoča vsakovrstne mlečne Izdelke, kakor sir, zlasti surovo maslo po najnižjih cenah in v najboljšej kakovosti. Rednim odjemalcem in odjemalkam večjih množin cene po dogovoru. Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje. Za na£elstvo t (1179-15) Franjo Petsche, ravnatelj. alkalična kislina najboljša namizna in okrepčujoča pijača preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnir-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (36—8) Prodajalna z vso opravo za špecerijsko trgovino, odda se v najem na Tržaški cesti štev. 47 v Ljubljani. (1852—3) V laščini poučuje po stari in jako dobri metodi dr Ahna (1953—1) Alojzij Hofler Resljeva cesta št. 16., priti. levo. P3T* lene ure samo aveeer. "Sai do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1767—4) 100 Kot učenec v trgovino želi vstopiti deček, ki je bil vzgojen v sirotišnici Marianum. — Govori slovenski in nemški. — Ponudbe se prosi na Franca Vidrgarja, Ćešenik št. 14 pri Dobu. (1954—1) Pisarica za loterijo in glavno trafiko MT išče službe. Ista ima dobra spričevala. Več pove nprav-ništvo »Slov. Naroda8. (1956—2) TJ"ra. Ijenče*ta na I^averci odda Ne takoj treznemu, spretnemu in samo-stojnjmu kovaču z orodjem, ne da bi ne kaka najemnina plačala, v izvrševanje V ( vaške; ;a obrta. Primerno najemnino plačati bode še le potem, ko se bode konstatovalo, da je kovačnica dobro obiskana. Ker prebivalstvo delavnega in razumnega kovača komaj pričakuje, je za gotovo pričakovati, da bode imel vedno mnogo dela. (1695—14) Gospodska, najemninska hiša v Ljubljani v najboljšem stavbnem stanji in izvrstni legi, z 10 stanovanji, katera dajo blizu 2000 gld. najemščine, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji radi rodbinskih razmer proda. (i94i-2) Naslov pove upravništvo .Slov. Nar.°. Hiša z gostilno pripravna tudi za prodajalnico, z lepimi sobami in kletmi, ledenico, v dobrem kraju, ne daleč od železniške postaje, posebno od tujcev obiskovani okolici na Notranjskem, se pod ugodnimi pogoji za delj časa odda v najem. Naslov pri upravništvu „Slovenskoga Naroda". (1904-1) Komptoarist idče službe. Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod V. K. (1936-2) V Spodnjem Logatci nasproti kolodvora, v jako ugodni legi, daje se v najem od 1. oktobra t I. naprej prodajalnica s skladiščem in k tej spadajoče stanova nje, obstoječe iz sobe in kuhinje. Natančneje poizve se pri A. Serini v Logatci. (1838—3) C. kr. koncesijonirani prometni zavod za posestva Ivana Nep. Plautz v Ljubljani Rimska cesta štev. 24. Zaznamovanje za nakup in prodajo vsakovrstnih posestev. Naročila se izvršujejo najreelnejše. (1806 — 3) Cis. kr. avstrijski j& Irtavni železnici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1900. leta. Odhod lx LJubljane jat. kol. Prog-a Aea Trbit. Ob 12. uri 6 m. po no<*i osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Išl, Solnograd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-stein, Inomost; cez Klein - ReiP:ng v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno, Ducij; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzun, Marijine vari, Ueb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak 7 Trbiž, Pontabe!, Beljfk, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri č m. popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Lijabno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli od jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reiiiing t Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Progra v Novomeito ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ IJ ubijan o juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak 1 Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Gene ve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pou-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selztnala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Poutabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope. — Proga is Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnih. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob t>. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob ti. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob y. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne deljah in praznikih. (1306) Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na o kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — Ilnstro-(110) vasi ceniki laatonj. (37) Ne kapajte več gotovega kisa! Gotov kis je mnogokrat vsled ležanja pokvarjen ali iz slabega blaga izdelan, torej istotako neokusen kakor zdravju Škodljiv. Izdelujte svoj kis sami iz ki-sove esence „Vlnaeei" z navadnim zalitjem vođe! Takov Vinacet-kis je bakterij prost in nepokvarljiv, ne trpi vsled kuhanja, ima jednako fin duh in okus in je navzlic tem prednostim ceneji od gotovega kupljenega kisa (po tem kakor je močen 10—15 vin. liter). Vinacet se dobiva v trgovinah z delika-tesami in kolonijalnim blagom in v dro-gerijah po ceni K 1'— za 14 litersko steklenico in K 3 — za 1', litersko steklenico. Na prodaj ga Imata v Ljubljani: J. Buz-(1387) zolini in J. C. Praunselss. (3) Za tukajšnjo kavarno vgprejme se v (1947—2) učenec zmožen obeh deželnih jezikov. — Ponudbe vsprejmo se v posredovalnici služeb Terezije Novotnv, Dunajska cesta št. 7. Dve veliki sobi s 4 okni. lepo meblirani ter s krasnim razgledom, se takoj oddasta kakemu gospodu ali dami (1938 - 2) na Kongresnem trgu št 4, II. nadst. Kdor ima za prodati deželnih pridelkov kakor: (1800 - 8) fižol, krompir i. t. d. naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsakršnega blaga proti primerni odškodnini. Alojzij Grebene -§a v Trstu ifr pooblaščena javna tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelki. Ivan Kordik v lij ubijani, Prešernove ulice št. 10—14 priporoča k početku Sole vsake vrste preje in bombaža za kvačkanje in pletenje, kakor tudi kvačke in pletenke, po najnižji tovarniški ceni. (1898—3) Ondi se dobe tudi druge šolske priprave, kakor svinčnike, peresi itd. Novo! Novo! V Lattermannovem drevoredu. Kinematograf Oeser model 1900. V elegantnem paviljonu. Lastna električna razsvetljevalna vpeljava. Podobe v naravni velikosti. Originalni posnetki. Nov ~W interesanten in komičen program. Razen tega interesantni in izredno komični prizori. Pred«lave vsak dan, In sleer ob nedeljah In praznikih ob 3., 4., 5., «.. 9. in S. url zveeer, ob delavnikih ob 4.. 6. In 8. url zveeer. Cene: I. prostor 30 kr., H. prestor kr. Otroci in vojaki iz moStva plačajo polovico. Programi se dobe pri blagajni. Velespoštovanjem (1940-2) F, JF. Oeser. Holandsko- ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplutbes 27. sept. Maasdam 300 popoldne. 4. okt. Potsdam 9-30 dopoldne. 11. okt. Statendam 3-oo popoldne. 18. okt. Spaarndam 10-00 dopoldne. Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (1291—12) Cene v prvi kajiti od 360 K naprej t izprista-drugi kajiti od 216 K „ j niSča ni. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: I., Kolowratrlng 10; za m. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. 2enitev! Szaoocc (33. fet *taz), samos/aftn, * doSio pozfujoco tiaovino, in Sa isto Se SoCj :i»*Mfi ati pooe4Sa, natrvtnit oc je poioćiti o /tiatftctn času & pridnim deAtttom ad m (ado odooo, Aateza ima najmanj 10.000. o(d. dot*. (1910—3) Samo»tatne imajo ptedno&tf Zapečatene ptipovočene ponudbe » fotooiafijo na/ »e poStfe/o pod 54* 100., uptavni»tou „Sfo*>. §)tatoda" v £jw&tjani^ IKonaie»t\i tta »t. 12. WJ m m Učenko ali učenca eventuvalno kako goMpoilično ajj gospoda sprejme v stanovanje in r i hrano boljša rodbina. (1934—2» Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda" Šivilje in učenke se takoj vsprejmo.195&2 Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.tt. Solicitatorja sprejme takoj notar na Dolenjskem, Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". (1951 Pekarija se išče v najem takoj ali pozneje. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda". (1968-ii T v večjem kraju na Gorenjskem, z živah nim prometom, se odda v najem ali na račun. Oglasila pod šifro A. T. upravništvu .Slov. Naroda". (1884 Urarskega pomočnika in učenca vsprej me Matevž Sternen urar v Idriji. (1949 -1. Dobro izurjena prodajalka za špecerijsko in manufakturno trgovino se vspi-ejiue. Pojasnila daje K. Pfaninšek, trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta. (1925- Kataralis. Te prsne pastile se priporočajo po svojom izbornem in naglem učinku kot najboljše varst tveno in olajšujoče sredstvo pri kašlju, lirl-pavosti in katarih prav same po sebi, imajo torej prednost pred vsemi drugimi jedna-kimi sredstvi. Kataralis pastile imajo dober okus in ne vplivajo v nobenem oziru škodljivo na že lodec, kakor se to večkrat zgodi pri jednaan izdelkih. Dobivajo se po 60 vin. veliki zavoj v Ljubljani pri lekarnarjih M. Leustek-u in Ubaldu pl. Trnkoczy-ju. (1931-11 Lepo stanovanje v II. nadstropju s 4 sobami in pritiklinami se odda za novemberski termin. Istotam se odda tudi (1916-2) delavnica ali skladišče. Natančneje pove Vodnik, kamnosek, v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 34. Takoj Tukajšnja tovarna za izdelovanje užigalic sprejme takoj VO žensk ln f & niošklli delavcev v starosti od 16. do 30. leta. Za sprejem se je oglasiti v tovarni, Poljanska cesta št. 65. (1946-1 Tovarn« uMtano« IJena l.| !••?«»■ Anton Sodia, puškar v Borovljah (Ferlach) Horo^o priporoča puške in revolverje iz svoje z*' loge in tovarne, izdelane po najnovejših sistem'• iz najboljšega blaga in z gotovim strelom. Speelalltete * Tro*"1'' puike prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. vsako delo sem vesten porok sam. 1'uske * c. kr. uradno preizkušene. Prevzamem vsako popravilo in VT*' delovanje, narejam nova kopita ter izvršuje vse hitro in po najnižjih cenah. F" Cenike dopošiljam slovenske aH ■•gS brezplačno In franko. -*BJ (lw/- ' JUHNA ZABELA Z MAGG Nlaggi-jeva juhna zabela je jedrna svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča. V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničice se z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (1948) Kdor želi beiega ali črnega, sladkega ali trdfiga, istrskega terana va. mastiti po krajevnih cenah kupiti, naj se Jbrne na (1903-4) C. Zalaznik v Pulju. galanterijske stroke, dobro izvežban, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, želi sedanjo službo premeniti. Ponudbe pod R. P. na upravništvo rSlov. Naroda". (1957—2) Kupovalci trt se uljudno vabijo, da si ogledajo tukajšnjo trtno «*olo. najstarejšo v deželi, ter se prepričajo o čistosti vseh vrst — Kot specialiteto priporočamo pristne Jlordeaux-trte za dobavo rudečega vina. — Istočasno priporočamo svoja iJu.frstnejsa namizna mi Graščinsko oskrbništvo Raka na Kranjskem. (1937-2) zakonito varovano pod št. 9386 in št. 9723 daje (1362—11) najlepše likano perilo. Z jedno tablico „blanzine" za 10 vin. v Vi litra tople vode razpuščeno se lika brez vsacega druzega dodatka absolutno gotovo: 6 vrhnih srajc, 12 manšet in 12 ovratnikov, da so tako lepi, kakor novi! Konces. zasobni učni zavod h za i I risanje krojev in šivanje B ij oblek Eme Schlehan v I Ju bljaiii. Židovske ulice 1. [m Govori se lahko vsak dan od 9. do 12. ure zjutraj. (1902—3) Kroji se prodajajo po meri. Opeka vseh vrst! Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo opekarno uvedel delovanje s parno silo in da izdelujem vsakovrstno opeko za stavbe, zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dach-pressziegel) itd. itd. Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno jamstvo. Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam naj-hitrejšo postrežbo in Jako nizke eene. Ludovik Herzmann (1234-16) opekarna s parno silo. V tablicah po 10 vin. na prodaj v večini špecerijskih in drogerijskih trgovin in v prodajalnah mila. Jedini izdelovatelj: Fric Sehulz jun. Ileb (Eger) in Lipsko. ^ solidni postrežbi. » ■ i* odercei'i najnovejše facone, ;*s najboljši izdelek V pripore ča 39 V Alojzi) Porsche j*. Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. m mm ■■■■■■■■ ^ Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11 Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 39 po najnlž film cen:: ia. Ljubljana, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov, Jg Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika is ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112—39) ter se dobi za predplačilo 1 Kiti. aU kr., po pusti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, Thllr 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. Šivalne stroje raznih vrst od najjednostavnejše in do najfinejše izvršbe prodaja od 35 gld. naprej proti 5letnem jamstvu mehanik. (ireo-4) Židovske ulice štev. 8. Hiša št. 4 J v Spodnjem Vodmatu (Ljubljana) se takoj iz proste roke proda. za svojo trgovino z mešanim blagom poslovodjo neoženjenega in spretnega prodajalca, ter dobrega (1883—3) trgovskega pomočnika. Zajedno sprejmem tudi izurjeno kuharico ki je zmožna voditi gospodinjstvo. Anton Tievn trgovec v Jesenicah na Gorenjskem. 213 35 CHOCOLAT SUCHAED Svetovna razstava 1900 GRAND PRIX Najvišje odlikovanje. m Feliks Toman kamnoseški mojster Resljeva cesta št. 26. Ljubljana Resljeva cesta št. 26. priporoča svojo največjo zalogo izdelanih črnili nagrobnili jpir»arxxicl od švedskega granita, sijenita in Inbradorja lastnega izdelka, kakor tudi nagrobne spomenike in križe a«»-i> od različnih najtrpežnejših marmorjev; sprejema vsakovrstna naročila za stavbena 1«» umetna kamno*ieska tlela in ima na skladišču robnike od jeranita za trotovar in koeke za tlakovanje. Plošče za pohištvo od različnih marmorjev po najnižji ceni. 1 L0DEN za ca "55 ca "»o _a -H *^*^J. Soklio. KS- Z "»? ooubjj. pod _S?fl mi nato blago največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze priporoča 38 Alojzij Persche itiaae atamm,aaaaaammmM§ Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. * Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvrSujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blati govoli naj se vzorec vposlati. 38 tfvoovevea nmmimnvfi r i 4 4 4 i 4 i i ^r^sr wv*r ^»r w- *w w Josip Reich likanje sukna, barvarija in b kemična spiralnica r k Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 L se priporoča za vsa v to stroko spadajoča a. 38 dela. Postrežba točna. — Oene nizke. LJUBLJANA, Stari trg št. 1. 38 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. S Avgust Repič, sodar * Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 (■v Trnove m) J izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna IfcST sode po najnižjih lenuh. 33 Kupuje in prodaja staro vinsko posodo, mm Ign. Fasching-a vdove 38 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnih ognjišč najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše". j |»......,■—-Mi« i mutmm CO 3 Tovarna za strešni lep in izdelava kotrana E. PILHALS-a naslednik priporoča svoj I*- asfaltni strešni lep in izolirske plošče, lesni cement, strešne lake (črne in rudeče), kotrane, asfalt, čolnsko in mazalno smolo, carbolineum, karbolne kisline, benzine, benzinske firneže, saj o vine itd. (644-19) Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgasse Nr. 6. iPrvilcrat v Ljubljani v Lattermannovem drevoredu razstavljen: Lifka veliki historični mehanični i i muzej anoptikum v katerem so umetniška dela modelirske umetnosti in mehanike, izdelana v zgodovinskih in mitologiskih voženih figurah v življenski velikosti, elegantno in dragoceno opremljene, kakorSne se tukaj Se niso kazale. Vsa* dan odprto od 9. ore dopludiie naprej. (1959—1) <9OQ«i«oaaaeo««««oa««»«a«aa«e«o0oae « » « « Josip Sirca v Žalcu tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor Puch", „Meteor", „VVaffen", „Slavia" «potem drugih raznovrstnih z novimi In z naj no vej m I mi iznajdbami opremljenih, garantiranih koles. Cena od 80 gld. naprej. Hlastna popravljalnlca. Zaloga posameznih kolesnih del in kolesarskih potrebščin. (860—22) Toc-na in kulantna postrežba. 0 « * 0 0 0 000000000000000000000000000000000 er priporoča za lovsko sezono in dobavlja vse potrebne lovske utenzilije v / * največji izberi. (1709-6) c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja I kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tlači lno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zrruzlini, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih strojev in peronospora brizgal ni c itd. R. A. Smekal Czecii-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu priporoča, slavnim ognjegasnim druStvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti Izvanredne dovoljene. — Uzorci In ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor. Z velespoStovanjem Podružnica R. A. (391- 38) v Zagrebu. i FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne pri lep ij a po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (697—12) ■BBBBBB Preje Ferd. Bilina & Kaseti. Preje Ferd. Bilina & Kaseti, Židovske ulice št. 1 priporoča za jesensko i »s zimsko sezono rokavice najboljših vest in sicer: najfinejše glace in iz pralnega usnja, iz gorkega blaga in kožušne rokavice po znižanih cenah. ■k ;-.:>■ Velika zaloga vojaških rokavic lastnega izdelka. Vedno najnovejše kravate, ovratniki, manšete, predprsa za gospode itd. Kovčegi za potovanje, ročne torbe in vsakovrstni drugi predmeti Prodaja vseh prevzetih predmetov po cenilni ceni. D2S~ Rokavice se snažijo in perejo. ~SQ cmqb-3) ■w> ..... W q» Naznanjam, da sem crevzpl od ,Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno j i A razprodajo Jurčičeve zbrane spise, pi tem letnike in posamezne šte- Čvilke ..Ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v jf*. založbi „Narodne Tiskarne". — Ta knjige so: Ji* T n r t; e n i e v : Otol in lino vi. Roman, broširan ^fl) a 50 kr. O KJosipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do SgXI , broSiran a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. ,,Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice k 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan h 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 520 kr. Posamezne številke ..Ljubljanskega Zvona' po 4o kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, ve- Szan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan Xa 2 gld. 80 kr. „ „ Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan A a 5U kr. ■W* Dr. Nevesekdo: ,.4 000 '. Povest, broš. a S7" 50 kr. JB£ A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr i — Štiri novele, broš. a M kr. Beneš-Tfebizskv: Blodne duie. Roman, !gf broširan a 70 kr. L ti e b v r e : Pariz v Ameriki, broširan a. 50 kr. M. Stat nominis uuibra: časnikarstvo in naši časniki, broširano a 40 ki-Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dame, Povest, broširana "0* k 15 kr. l'» Halevy: Dnevnik, broširana 15 kr. — Razne pripovedke, broširane a 40 kr. W — Dve povesti, broš. a 2r> kr. «_l Theuriet: Undlna. Povest, broš. a 20 kr. Souvestre: Vil enaki brodnik Pove st, broi k 15 kr. □ Jurčič: Listki, broš. k 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. k SO kr. 'f Avstrijski patrijot: rrPartelweaen der : ■ Slaven", broširano a 5v» kr. 76 «^ ^jT Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 60 kr., sedaj 1^ " " samo :t< > l «8 £ N "> m a W) a O «.£ N Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava Styria kolesa s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča. Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-74) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezatL 03ST Ceniki poštnine prosti, -gaj Filiala v Kamniku: Janko Pohlin. Spoštovanjem Franc Čuden, urar na Velikem trgu nasproti rotovža. 1—1 03 crcp D3 iS Vincenc Camernik kamnoseški mojster v Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestne elektrarne). Izborna zaloga grobnih spomenikov iz različnih marmorjev, granitov in sijenitov. Naprava kompletnih rodbinskih rakev tu ln na deželi. (1014-23) [jj Raznovrstna v to stroko spadajoča popravila. " Stavbena dela, ===== Priznano solidna ln toc*na postrežba. == korneubarški redilni za živino. Dietetično sredstvo za konje, govejo živino in ovce. Približno 50 let v večini hlevov v porabi, pri nedostatkih slasti do krme, slabem probavljanju, za izboljšanje mleka ter pomnožitev mlečne obilnosti krav. Cena: 1 zavojček K 1-40, Vi zavojčka K —*70. Pristen le z zgorajsnjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in dro-gerijah. Glavna zaloga: II. (1363—4) ["« In L/ i -r A n c avstro-ogrskl, kralj, ru- n. IV. r\WIZ0a,munski inkn;0^av^ar8kl dvornl Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaji. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (1139—16) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. pnv. povso dl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- JBF" Of "P«-™ »l «y« J i ~W sti pazi naj se natančno na moje ime ■» »■ * BaBOIcBUVi ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ -ggf| Založena 18*7. |'«3r -^j Založena 1847. feg« Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 39 Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Št. 28.645. Oisilic. (1844-3) Kontrolni shod c. kr. deželnih brambovcev in nadomestnih brambovcev bode letes v Ljubljani dne oktobra ob O. dopolnilne v domobranski vojašnici. K temu shodu priti je vsem v Ljubljani bivajočim brambovcem in brambovskim nadomestnikom, ki niso letos niti kot novinci izurjeni, niti k orožnim vajam poklicani bili. Nakiiatlnl kontrolni škod bode dne SO. novembra ob 9. dopolnilne tudi v brambovski vojašnici. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 1. septembra 1900. P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel v najem iti u Mu, m Vpli zadruge. Točil bodem pristna dolenjska, vipavska in istrijanska vina, kakor tudi izborno Reininghausovo marčno pivo po zmerni ceni, in so vedno mrzla in gorka jedila na razpolaganje. Za obilen obisk se priporočam Anton Zabukovec (1787-6) bivši gostilničar „pri Šikcu" v Gradišči. 1*1 19 i. • gg ^»r?* 3SS 196! 3S sffiif $ediči trgovca gospoda Jlnf. Schusterja naznanjalo uljudno slaonema občinstva, da bode manufakturna trgovina pod tvrdko nespremenjeno dalje poslovala. <ŠProseč nadaljne naklonjenosti se priporočajo eft. Schuster~jevi dediči. (1935-2) K sezoni E N sezoni S 5 Jo o o < 3 O =? N to 3. o priporočam svojo bogato zalogo piiMk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in mimieije, posebno pa opozarjam na trocevne puške katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkoto in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje. Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročite in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespoštovanjem (1662—6) Fran puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. 1 i i i 1 F. Cassermann krojač za civilne In raznovrstne uradniške uniforme ;n poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št, 4 88 priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fazoni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko' robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, Kiobune itd., gospodom c. kr. justič-Tnra uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 40 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča bvojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najtlnejše kvalitete po nizkih cenah. iTo-vosti v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 40 ttJST Popravila se Izvršujejo najtočneje. X Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. 40 Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi. Za jesensko in ZiMo sezono T se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x 40 Hngo Ihl xxxy Ljubljani x x x v Špitalskih ulicah št. 4. I Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. C2C ) ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Špltalske ulice Nt. 3fi. 2Ta.3avu.p ln. prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, sastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nej&ih pogojih. (1877—8) Posojila, na vrednostne papirje proti nizkim obrestini. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Frcmese k vsem žrebanjem. Sprejerra.a.nje đ.ea.a.xxiilx vlo« na vložne knjižice, na tekoči račun iu na gir« konto s 4°'a obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eslcoraa.pt menjlo najkulantnej«. Borzna naročila. Trgovski pomočnik vojaščine prost, izurjen v železnini, želi vstopiti kot magaciner v kako tovarno ali tema primerno službo. Ponudbe pod Šifro ..Železninar" na upravništvo „Slov. Naroda". (1870—3) Proti malokrvnosti Zeleznato vino lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže ima i sati 9Qkrat gjč železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča rlalna-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. v III. (1368—9) Vsled tega najverje Jamstvo za IzdatnoMt tega vina pri malokrviilli, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri h ledili, slabotnih in bolehavlh otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju. Orenstein & Koppel Dunaj, L, Kantgasse 3. Tovarne v Pragi in Budapešti za: poljske v i t - Pndusfrijske Z UI 6 ZIII C 6 rudniške ^ vsake tit-m- šifukusti xa ročno živalsko lokcmotitnc električno zavorne gorske vspinjalne viseče železnož ene ========= Naša tehnična pisarna projektuje in trasira železniške naprave vsake vrste, priklopne tire s premlkalniraml in vrtllnlranii itd. — Izdelovalnica lokomotiv, voz za tovore in osobe, i$ar, rornlh voz, trebllnle itd. — Tovarna za kolesne dele, kolesa, ležišča, žeblje in vijake. Obširni katalogi in prevdarki cen brezplačno in franko. (1494—5) ^1 obratovanje železnice rasto domače mazilo iz lekarne i B. FEAGNEn-ja v Pragi '¥ je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Baz pošilja se vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 1 58, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 168 6/2 pušic, ali za gld. 2 30 6/1 pušic, ali za gld. 2 48 9/2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Glavna zalega: B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna ,,pri ernem orlu*' Praga Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mar-b detschlager, J. Mayr. (1742-2) Trgovski vajenec slovenskega in nemSkega jezika zmožen sprejme se takoj v trgovino z železnino. Kje, pove upravništvo .Slovenskega 'jU (1854-4) Naroda i 4 i 1 i Sukneni ostanki! se prodajajo (i824-l;i globoko pod ceno v sukneni in manufakturni trgovini R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št 5 Istotam je tudi velika zaloga loškega sukna. —-----— ^ (Jmctnijl^a razstava X u ,,lV(e$tncrD doma" [p v$a\ don cd 9. dcpcladnc de 4. pcpcludne. I to 'A SbSpisani nasnanja p. n. o6čino4vut 3a ima sedaj ovo/o d^^r> (v fiiSi a. SfiaSeznc) rrrr^Z} tez oe pzipozoca &a i&vzSc va nje sči&azij, ■CitocfzafičniA in Aafi-cfiafičnifi Se€ (dipčom), V5afiovzotnift> napisov (fizm) na otefifo V\ fes, ftovino itS. £>a oftusno in fino de£o po ni&fii ceni jamči. \-Y (1690- 6) ^PitpJlO &CoVcL&, umetni o&fiaz in ^i-to^zaf. W¥9WWW¥¥*^9^r9fr*^¥^r^ ***************************** **if A****************************** 4 ***** + ±4*44*4 44444*44444444444% mm mm mM Kreditna pisma za Pariz ki se izdajajo za katerekoli svote in imajo bistveno to ugodnost, da se z njimi ne samo v Parizu, nego tudi v razstavinem prostoru lahko dvigne svote, se dobivajo pri J. C. Mayer-ju " ! banka ln menjalnica v Izubijani. | ************ * ******************************* !» Zobozdravniški in zobotehnicni atelje. Špitalske ulice 7, I. nadstr, Zobozdravnik med, univ. dr. Rado Frlan specijalist za zlate in porcelanaste plombe, bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Berolinu Dorotheenstrasse, naznanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vse priprave za brezčutno ruvanje zob z dušikovim eksidulom (Lustgas oder Lachgas) in da izvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo. Istotako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih spon, zlatih kron in zlatega zobovja, bakor tudi vsa druga zobozdravnika (1765—3) in zobotelinicna dela. ^ drol.^' P. postrežba t0 Zaloga vsakovrstnih čopiče v sa pleskarje, slikarje ln sidarje, itedilnega mazila sa hrastove pode, karbollneja itd. Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod imenom „Rapldol''. Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. !1. Ivan Skerl stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji po najnižjih cenah. HirlUle in v to stroko spadajoča popravil« izvršuje dobro In ceno._39 F* Vnanja naročila se točno izvrše'. ~W Perilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate prodaja 39 s Alojzij Persches škofijo, poleg mestna hiSe. »v U Anton Presker krojač Ljubljana, Sv.Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 39 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleko po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Prodaja na debelo in drobno. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši fazone priporoča ■■«» nizki fi J. S. Benedikt I .jill>l jJliiii, SStJai-i trg1. 39 ladajatolj in odgovorni oiednik: Josip Nolli Lastnina in tisk .Narodne Tiskarno".