SL 61. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pooilja- uja na ilom za vra leto 8 p. — k. po! leta 4 — četrt 2 „ 20 l*o po it i I ta vse leto 10 g.—k „ pol leta I „ — a četrt 2 . (50 sobota 27. maja. IV. [tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD, Oznanila Za navadno tristopno vrsto s« plačaje s G kr. će se tiska I krat 2krat, 3krat. veče pismenke Be pla-čnjejo po prostoru. Za vtmk tiaek je plakati kolek (Stempelj) .-.a 80 kr. »t ii t» ii ii ii ii ii Vredniitvo in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplatz) kis, »t. 17y. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo V •V. ! • . i neopisljivo žalostjo javljamo vsom domoljubnim srcoin prctužno vest, da smo denes dopoldne oh 10. uri gospoda vodjo in d u S o D a i 6 g a lista, našli mrtvega. Kaj jo bil rajni našemu zatiranemu narodu, to bode vsaki občutil, ko bero to v vsej hritkoRti pisane vrstice. Z nenavadno bistroumnostjo, mladeniškim ognjem pa tudi s premišljeno odločenostjo skusenega možaka je rajni vodil boj za naš ubogi narod, za razkosano Slovenijo, klora je ž njim zgubila najvernejšega sina, neustrašenega zagovornika in nenadomestljivega časnikarja. Če pride naš narod kedaj do političnega blagostanja, bo to med prvimi zvezdami hvaležno pripisoval ludi svojemu prozgodaj umrlemu in nepozabljivomu Tomšič-u. V Mariboru, 26. maja 1871. Karati vImocIIi biiikoMtuili praznikov pride prihodnja številka „Šlov. ^Naroda" fte le v četrtek 1. junija na »vitlo. O Konradu in Wiirzl»aelin pišejo „NoviceM : „Nenudoma nam jo predvčeranjim po vladnem dunajskem časniku došla novica, da Njegovo Veličanstvo je 19. dne t. m. c. k. deželnega predsednika barona Con rada imenovalo za c. k. namestnika v gornji Avstriji, deželnega glavarja pl. Karola Wurz-b a c h a pa na njegovo mesto za c. k. deželnega predsednika, in da po tem ima priti n u v deželni glavar, kteri pa dozdaj še ni imenovan. Baron Conrad za| novo više mesto, na ktoro je poklican, ima lastnosti, ktere zahtevn ustavni čas, in če obvelja sedanjemu mi-nisterstvu vkrotiti centralistične in brezvorsko valove, ki od leta 18G7. pretresajo Avstrijo, bodo tudi novemu gornje-avstrijskemu cos. namestniku lože voditi deželo, ker bo monda ne motimo, čo mislimo, da ima res srce za avtonomijo dežel, in ker vemo, da ne spada v vrsto brezvernib liberaleov. Pri nas je baron Conrad bil ob času deželni predsednik, ko jo Boust parolo iz-, dal, Slovan« pritiskati na zid, ko jo zagrizeni nemec (iiskra vladni regiment imol v svojih rokah in je po takem mata nemškutarska ljubljanska koterija začela nositi glave po konci, ki jo oholo gledala deželnemu predsedniku na prste. V takem položaji je včaai — in to vzlasti o zadevah županstev ljubljanskih — krenil na pot, ki jo osupnila Slovence. Ne zabimo pa, da je ves čns bil dejnnsk ud čitalnice (kar pred njim nobou c. k. deželni predsodnik ni bil), ustanovnik Matice, pri cesarju izprosil pomiloičenje Jeiičauov itd. — In kdo bo zdaj njegov naslednik? Dosedanji deželni glavar pl. W u r z b a c h. Ou je drugi c. kr. deželni predsednik, ki je naš rojak, ni sicer vzet iz vrsto uradnikov, ali kot večleten deželni glavar ne bode um manjkalo zmožnosti tudi za to no\o mesto. Dr. W u r z b a c li pozna razmere in potrebo našo dižolo popolnoma, in čo tudi jo do/daj stal v vrsti manjšine deželnega zbora, imamo vendar upanje, da so ne bo dal voditi zapriseženim nasprotnikom našim in se odpovedal vsaki pristranosti, strogo držeč so narodno ravnopravnosti. „Illngor dežele našo" bodi mu „lex suprerea0 deželo pa dela ogromna večina naroda slovenskega Dr. W ur z ha c h pa jo tudi gruntni posestnik ; on tedaj do dobrega pozna reve kmetijskega stanu. Kmalu pa prido za našo deželo prevažna doba, da se bode po novi postavi uravnal novi zemljiški (gruntni) davek. On bode predsedoval deželni komisiji, ki bode imola to prevažno stvar v rokah. Od njega tedaj pričakujemo, da ne bode gledal le na to, kar utegne biti gori všeč, ampak na to, kar je pravica in resnica na blagor naši sedaj z davki hudo preobloženi deželi. Dopisi. Iz Planine, 23. maja [Izv. dop.] V svojem zadnjem dopisu sem omenil, da je preiskovalnega sodnika Dov-a navada, v jajcu dlako iskati; ako so še nobeni birokratiški duši to ni posrečilo, zmogel je to g. Dev s svojo bistroumnostjo, on je tedaj osmi v krogu modrih. — Nedavno je prinesel namreč sodniški berič občinskemu tajniku na cesto neko pisanje in sicer brez navadno vročilno knjige. Ta ga pogleda in ko vidi, da je dopis pisan v odino izveličavnem nemškem jeziku, kterih pa našo vrlo županstvo nikakor ne sprejema, hoče ga beriču dati nazaj rekoč, ka ga brez vročilne 1812 knjige ne sprejme in posebno šo nc, ker je nemški. Berič mu odgovori, da ga ne vzame nazaj in tajniku, tedaj ni ostalo druzega, nego dopis vreči na tla in oditi. V tem dejanji je nasla modrost preiskovalnega sodnika prestopek razžaljenja javne stražo in obsodil je občinskega tajnika na 48 ur zapora z enim postom. G. Dev se je menda opiral na to, da je tajnik pisanje na javni cesti vrgel na tla, tako da se jo pod krilom paragrafov stoječi hrbet sodniškega horiča moral pri« pognili, da jo pobral presveto „šrifto". Boričev hrbet in brezobzirno, svojevoljno in nepostavno ravnanje sodniških uradov ima tedaj veri pravice nego v dr/, osn. postavah, v na ogalih prilepljenih razglasil), v ostrili z disciplinarno preiskavo pretečih ukazih nam zagotovljena in dana slov. ravnopravnost v uradih. 0. Dev je tudi izbleknil, ka mu ni znana nobena postava, ktera bi ga vezala županijam pisati slovenski. Županija jo imela pravico zabtovnti, da se jej dopisuje slovenski, a lo prosila je in sicer že petkrat v svojih dopisih, naj se jej dopisuje slovenski, ona tedaj tli postopala po Dev-ovi maniri, a vondar so jej ne zadosti, kar jej po postavi gre, no da so ji tudi na prošnje ne. Tu pač mora nehati šo take krotkega Slovenca potrpežljivost, tudi še tako hladnokrvnemu domoljubu mora kri po žilah zavreti, ko vidi, da ima žo vsak vojak, vsak našnopsan berič in slehrna hirokra-tiška duša pravico, pometati z v«dnO udanim slovenskim narodom in nesramno in nekaznovano biti v obraz dani nam ravnopravnosti. Skrajni čas je, da višo oblastni jo postavijo moje taki samovoljni okolnost; in pričakujemo tudi, da bo viša sodtiija v Triaden vsled pritožbo obsojenega v tem slučaji sodila dingače. Izpod Snežnika, 23. maja. [I/.v. dop.J Nato]* oovali so neprijatelji naši proti buditelju slavenske zavesti — taboru kastavskemu; varali ljudi, da bodo morali plačevati veče Stibre; slepili jih, da bodo odslej še bolj vsi vojaci, kakor do sedaj; lagali jim, da bodo i/.dani Oranici, kjer še celo gobasti nosijo teleta na hrbtih ; kričali, da bo krvavih glav — in takih neumnosti celo vreče. Mislili so, da bodo odvrnili narod od taboril, hoteli so domorodcem napraviti silen fiaško — ali vse zastonj. — Tabor je bil sijajen, vvistiti so more prvim na Jugoslavenskom. Okolo 10.000 taborcev je privrelo iz bližine in daljino; videli smo odlične goste iz belo Ljubljane, Gorice, Reke, Kraljevice, Notranjskega, Cičarije itd. Posebno so so odlikovali Rukavča ni s svojo zastavo in lastno godbo. Vladni komisar je bil g. Fegie, ki se jo povso uljudno in taboru prijazno obnašal in izrecno hvalil lepi red, ki je ves čas vladal, Predsedoval je g. Rubeša, poslanec Libumski, Govoril jo g. Brotll Jelušić, ravnatelj kastavsko šole o narodnem jeziku v šolah in uradnijah. Kaj je govoril, ni mi ireba ponavljati, ker „SI. Naroda" čitatelji znajo, kaj se more in mora govoriti o stvari, ktera nam je na nedotakljivi papirnati ustavi, s 10. paragrafom sveto obljubljena, za kar pa žo toliko časa prosimo, koledvarno, trkamo, naj lii se nam tudi v dejanju dalo — ali žalibože brez vspeba. O II. točki jo govoril Dr. Derenčin razpravljale, da je treba /a rasvitek pomorstva v Primorju predrugačiti vojni zakon, tuba mornarskih šol za slavensko mladino, treba pri građenju novega broda tistih polakšanj, kakor pri zidanju novih hiš, in naj se Nj. veličanstvo prosi, da po mil osti ubežnike, ki se ne upajo domu, ampak i/, straha pml vojaščino klatijo na tujih brodovih v neznanih deželah. 0 III. točki govoreč g. Franjo Marolt poslanec Libnrnški je /. domačim svojim govorom privabil mnogim poslušalcem in posebno poslušalkam sol/o na oči. Vso tri točke so bilo enoglasno in navdušeno potrjene. Pri glasovanji proti točkam nihče ni dvignil svojo roke. Po zvršenem razpravljanju je pozdravil g. Dolence taboreč v imenu goriških Slovencev. Telegrami in pozdravila so prišli od mnogih krajev, posebno z navdnsentm „živio" so jo sprejel pozdrav dr. B!oiweis-a. Ves čas toborovonja je bilo najlepie vreme, le snežnike so zakrivali črnogosti oblaki, ki so pol ure po svršenom taboru r< silnim vetrom in dežjem blagoslovili željo taborcev pa tudi njihove obleke, ker so lo nekteri imeli kišobrane, Vsejano je torej seme, iz kterega naj so izcimi narodna zavest na meji med Slovenci in Hrvati. Žalibože, da ni bilo dopuščeno govoriti o zodinjonju .Tugo-slavenov in proti sedinjenju Gorice in Trsta z Istro, ker jo tosnovoslna vlada te dve točki izbrisala iz programa. Ravno o teh točkah bi se bilo narodu najbolje posvetilo, kje in Česa so nam jo najbolj hraniti, da ne zapademo narodni smrti; kje najmarljiveje delati, da si narodno bodočnost, zagotovimo. V Istri jo odprto žrulo lahonstvn, ki nas vse požreti preti; preslabi smo eami proti predrznim in premetenim Lahonom; treba je, tla se na naše enokrvno brat*' naslanjamo. Kar vlada ni dozvolila, da so očito pod milim nebom porazgOVOrl, bodi narodnjakom sveta dolžnost v zasebnih prigovorih širiti mod narodom ; prišla bo ngodniša ura, da bomo ludi o tem govoriti smeli, in takrat, bo glas tom gro-moviteji, ker ga jo takrat vlada zadušila. II Koncu šo ono opombo: Na,.oči so bili mnogi svećenici iz okolice in navdušeno dvigovali roke za upeljavo narodnega jezika v urade in šole. Gospodo, kaj pa vi ? — Poglejte v svojo dopisovalnico do uradov, nahajate li svoja imena podpisane pod slavenskimi dopisi ? — Razmislite svoje dosedanjo (narodno V) dopisovanje, potrkajte so na prsa, potrosite si svojo glava s pepelom, in poboljšajte se, saj znate da najlepši nauk brez lepega izgleda malo ali nič no izda! — Nazoči so bili tudi malo da no vsi udje šolskega sve-tovalstva Liburnskega ; razun enega (g. Minak-a) so vsi narodnjaki — ali poslušajte svoje govoro v sodnicah, poglejte svojo službene dopise in proplačito gorke solze! — Iz Zagreba 2f>. maja [I/v. dop.J Volitve v Zagrebu so končane, voljeni so kandidati narodne stranko : Krestič, Jakič in Mrazovič. Jakič jo dobil od 450 vpisanih volilecv 274, Mra/.ovič pa od 397 volilcev 237 glasov. Uradniki večom stranom niso glasovali. Glavno mesto trojodno kraljevine osvetlilo se jo s temi volitvami lice ! Do sedaj bilo je 40 volitev, narodnjaki so zmagali v 32, Starceviejanci v 2, strogo vladini kandidati v eden je dvojbene politične barve, en vladin kandidat je pn po tem zmagal, da je na narodni program prisegel. V ostalih 2o. volitvah (Rečani so hranijo svoja 2 poslanca voliti) upajo narodnjaki šo v 20. zamgati, tako da bodo večino čotirih petin imeli. 30. in 31. maja bodo volitve v Virovitiški županiji razen Oseka, kjer so že bile, 1. junija v Pakracu, 5. u Bakru Daruvaru in v celem Sretnu, 7. v plemeniti občini Turopoljski, 10. pa zadnje v Cerncku v Slavoniji. Polifinii razgled. Parlamentarna kriza v d r ž a v n n m z b o r u jo polegla, Poljaki so so namreč zadovoljili, da pride adresa ustavercev na dnevni red, a šo le v četrtek 25. t. in. da dobe vsaj nekoliko časa , jo prcmisljavati. Proti adresi so je vpisalo 12 govornikov, za njo štirje. Med govorniki proti adresi jo tudi dr. Costa, ki jo s tehtnimi razlogi pobijal uslavoverno v adresi nakopičene fraze, ktere kakor je dobro omenil — žo vsakdo na pamet ve. Jako živahna in zanimiva debata ho menda žo končana , ko dobo nafti čitatelji to vrsto v roko, — Iz B o 1 g r a d a se brzojavlja vest, ka je alijanca mod Srbijo, Crnogoro, Grško in Rumnnnko gotova. Srbska narodna vojska se nastavlja oh meji zlasti v pobližji Ornegore. Odločilno v tej zadevi bodo skupščina. V soglasji s tem jo „Vidovdan" ki oner- i dostojnost premožna Kupida ne b1 slobodno pisati. Viuidar budne vridnim in nevridnim dano hasm i kri-post BUUČeno uživati, naj i meni proz zamire bule o d 1 i p o t e i ljubavi konci spominati." Ali držimo bo tudi daljo še predgovora: v njem jo pri vsi kratkosti gotov komentar njegovih pesmi. Frankopan pravi : „moja meštria ni vrtlaria" — jaz te besedo tako razumom, da se baš Frankopan ni smatral pravega pesnika, nego da so ga priliko naredile pesnika. Tedaj ne zbog tega, kakor pravi rimski pesnik: est deua in nobis, agitante calescimus illo, nego naš aristokratičen pisatelj lotil se jo peresa in pesništva samo tako „ a kratek čas", s tisto lahkostjo in brez-skrbnostjo, ktera je visokemu stališču z malimi izjomki prirojena v vseh stoletjih in pri vsili narodih S tem se tudi popolnem strinjajo uzori, ideali, za kterimi Frankopan kot pesnik teži. On je izbral sebi za izgled pesmo moža so vremen i kn, po rodu in stališči velo visečega, glede pesništva pa jako nizkega: namreč pesmi „akademika Cn-scenta" za kterira imenom so skriva avstrijski nadvojvoda Leopold Viljem, sin cesarja Ferdinanda II. Ni dvombe, da jo pri tem izbranji Fran-kopana bolj zanimala oseba pesnika, njegovo stališče, nego zadržuj pesmi: da mi svojega Frankapana nikakor ne razžnlimo, ako rečemo, da on baš pravo pesniško vrednosti ni vedel ceniti, šo manj pa da bi bil sam na to težil. Zato navode iz tega „visokorodjenega" Croscenta nekoliko, da v razmori veliko „runjavieh i pabuljastich" pesmi, kterih nafti pojmi o spodobnosti ne pusto tis'ati. Pesnik sam pa, tako Frankopan, fraiikopaiiov „ Vrt it*". V. Jagić piše v „Vicncu" : 0 dvestoletnem spo minu nesrečne katastrofe, s ktero sta končala zemeljsko slavo dva glasovita plemena hrvatska : Zrinjski in Frankopan, — ko se jo živalmeje obudilo čustvo žalosti in negodovanja pri vbiIi svostih Hrvatih, nam preiskavanje hiatoričkega gradiva za objnsiienjn tega neusmiljenega dogodjaja prinese na dan novega, do sedaj nepozna nega hrvatskega pesnika. To ni bil nihče drugi nego v resnici sam nesrečni Franjo Krsto Frankopan. O tici labudu se pripoveduje, ka pred smrtjo peva ter pevnje slovo jemlje od tega sveta. Franjo Frankopan je bil taka labud — tica v svoji lozi ter jo poln jada peval sobi smrtno pesmi a do nas jo prišel glas tega njegovega pevanja še le čez dvesto let. Nesreča, ktera jo pesnika zadela, tla iz preiskovalno tamnico ne pride več na lepo svobodo, bila jo vzrok, da so tudi njegovo pesmi dvo sto let počivalo v temnem zaporu — v tem srečneje nogo on, da so njihovo dolgo tamnovanje ne svrši v večni noči, kakor njegovo. Da ni bilo onega groznega svršetka, ni dvomiti, da bi bil pesnik sam dal med svot sad svojih „kratkih" in da bolj resnično roČom, svojih „dolgih" in »žalostnih* časov in davno že bi se bili v hrvatski literaturi pri pobožni pisatelj ki „Putnoga Tovaruša" Ani Katari Frankopanki spominjali ludi na imo njenega brata Franja Krsta Frankapana, kot pisatelja in pesnika hrvatskega. Neusmiljena sodba je drugaei hotela in namesto 1671. izido še lo 1871. leta na svitlo zbirka njegovih^ pesmi pod naslovom: „Vrtič. Pjesme Franjo Krsta nuukeza Frankopana kneza tržačkoga izdao Ivan Kost t e o č i ć." (II Zagrebu 1871 a Uni, str. XVI i 157). Veči del pesmi, v loj izdaji tiskanih jo našel g. Ivan Konstrenčič v enem rokopisnem zvezku, ktori je po popravkih, kakor se drugod vidi, iz lastne roke Frankopan;], prepisan na čisto ter za tisk pripravljen pod naslovom „Oartlic". Šo več, ta zvezek pesmi ima svoj predgovor, kteri jasno priča, da je ta zbirka pesmi javnosti, tedaj tisku namenjena bila, ker se ondi pravi: „ako hudo komu drago va njem (t. j. v tem gartlicu) prošetat ter cvit sebi povoljan najde, slobodno naj U trgne ali s korenom (naj) ne istrgao". Z ravno istim namenom je postavljena tudi uvodna pesem, v kteri pesnik proti koncu čitatelja poziva k branju s temi besedami : „N i ta garllc (t. j. v zbirko njegovih pesmi) flora ljubljeno poziva vsako drago srce na čas prošetati." Pesnikova misel je bila tedaj ta : on hoče, da si zbirko njegovih pesmi predstavljamo kakor vrt, vrtifi (po njegovem „gartlic"), to je kakor cvetličmk, v ktereoi poleti mest) burjo „C firus nasladni gospodar postaje*, v kterem je mnogo cvetja : to so njegove pesmi. A kaj je predmet teh pesmi ? kaj nalikuje najbolj v poeziji nježnomu cvetju V — poezija v življenji, ljubezen, lirika ljubezni. To nam zopet kaže pesnik sam, v predgovoru: „Znam dobro kak god ni dopuščeno natnralskim okom svitlost velikoga planete čvrsto razmišljati, tak i meni z mlohavim mojim pere mi diku gicno protestuje nasproti neprenesljivemu gospodarenju Turkov v Bulgariji in Bosni, proti zatiranju narodnih učitoljov, prepovedi Časnikov in knjig, ter žuga, ka bo Srbija mesto z besedo z dejanji posredovala, ako Turčija tega ne predrugači. Na f r a n c o s k e tn bojišči so vrsi tragičen konec bratomorno vojske. Vojaki narodno vlado v Versailles so prodrli v Pariz in imajo v tem hipa že celo mesto v oblasti. Upornikov je do sedaj 12.000 v je tih, pa število šo vedno narašča. Kak obupen duh vlada med uporniki, so razvidi iz tega, da so Tuilorie, poslopje finančnega ministorstvn, mestno hišo in sploh najkras-nojše in najdragecenoje stavbe zažgali, čin, za kterega hi jim bili lahko Vandali zavidni. Kinč Pariza, sloviti Louvre, so baje rešili, Tuilerie pa so prah in pepel. Vse monumentalno stavbo so oblitn smrdljivcem (po-trolejem), celo na vojake so metali srnerdljivcem ha-polnone bombe, da jih jo mnogo zgorelo. Uporniki so bijejo še brezupno tor trosijo po balonu rudeče listke ■ napisom „Našo smrtno borenje bo grozovito. Mesto Pariz je popolnem v dimu in neprestano pada pepel na tla. Popolna zmaga narodne vlade je gotova in ž njo se vrne zopet mir in red za tolikanj počitka potrebno ubogo Francijo. V seji narodne vlado v Versailles je rekel Thiers: No skušani Vas tolažiti, ker sem sam brez tolažbe nesreči nasproti, ki zadeva domovino. Prod vsini naj Vam povem, da je upor v Parizu pobit. Včeraj smo prišli do opere in do Ruo Montmartre, do večera naj pozneje jutri (25. t. ni.) bomo gospodarji Pariza. Treba nam mrzle krvi in sloge. Bodite mirni , sic ^r slabiti, vojsko in vladino moč. Treba bo kaznovati, brc/, usmi ljenja, nasproti taeim budodelnikom mora biti javna rest neisprosl jiva. Kaznovali bomo po postavi. Po končanih vojaških operacijah bo pravica začela svo posel. — Itii/jic stvari. * (I z sojo b k e g a) 19. t. m deželnega odbor n k r a n T poročajo „Novice" : »Ker so j^ vitez dr. E Stockl vodstvu dobrodelnih naprav odpovedal; jo deželui odbor tn vodstvo začasno profesorju dr. Valenti izročil. — Vodstvu ljubljansko hranilnico jo deželni odbor sklonil poslati pismo, da bi so pri ko panji tal na dr. Cvajarjovcni vrtu v Gradišči, kjer s.' ho zidalo poslopja za realko, s posebno pozornostjo ravnalo; kajti tu hi utegnile znamenite starino iz dobo Rimljanov zakopano hiti, ki bi dobro došlc dežel- nemu muzeju. — Da bi se znanje dobrih pa tudi strupenih gob mod ljudstvom bolj razširjalo, jo deželni odbor sklenil, da se za deželni muzej kupi cela Arnol-dijeva zbirka iz debelega papirja ponarejenih gob, ktere so na videz pravim gobam popolnoma podobne. — Na vloge Studcnške županijo pri Krškem jo deželni odbor za ioltke in s r e njsk o potrebe 1. 1871. dovolil poberanje priklade na fronke, in sicer po vaseh Rnstanjsko fare po 20 odstotkov, po vaseh Bučensko duhovnije pa po 1 f> '/3 odstotkov. * (Razpisano služb e.) Na c. kr. gimnaziji v Gorici z nemškim učnim jezikom bo razpisana sledeča učiteljska mesta t za klasično filologijo, za klasično filologijo in italijanščino, v,i slovenščino in klasično filologijo. Na c. kr. visi realki v Gorici so raspisana sledeča mesta: za italijanščino, za fiziko, za naravoslovje, in suplentovsko mesto za francoščino. Pri prosilcih za filologična mesta na gimnaziji so bode poseben ozir jemal na znanje slovenščino ali italijanščine. Prosilci za mesto za fiziko in naravoslovja na viši realki naj )b enem i/ivkd, ali bi se dali rabiti za podučevanjo [mogoče s temi in novimi močmi napraviti marsiktero nemščini, slovenščini ali italijanščini. Prošnjo naj seJdobro predstavo. Predstava se jo pričela Z uvodnim goda 10. juniji t. 1. izreče t*, kr. deželnemu svetovalstvu; vorom, kterega je prav razložno in primerno govorila gospodična J. Z., ktera je tudi kot igralka svojo nalogo prav dobro izpeljala. Oder je bil jako okusno in lično Ruportu, po maši blagoslovljenjo grobnega spominka. Besoda v „Šredorjevi" gostilnici. Začotek ob osmih zvečer. 1. Spomin na Lese, popotnica, zložil Patak. 2. Prolog „Antonu Janežiču" , deklamacija. 3. Slovesni govor. 4. Slovenska himna, napev Ipavcev, zbor. b, Domovina, besedo Razlagove, napev Ipavcev, G. Venec slovanskih pesmi, glasba zlož. Tyl. 7. „Stari in novi Slovenec," deklamacija. 8. Pesem koroških Sloveneev. besede Tomanove, napev Tomaževičov. 9. Slovan ka, kvadrila, glasba, zlož. Straus. 10. Kje donijo moj, narodna pesem, zbor. 11. Marica, polka zlož. Iloitsamer. 12. Rorbska popotnica, narodna, zbor. 13. Mazmka. glasba. 14. »Naprej", popotnica, zlož. Dat, Jenko. * (B e s o d a v I p a v i.) Kakor se nam poroča iz Ipave, je v nedeljo 21. t. m. tamošnji „Sokol" na pravil prvo gledališko predstavo, ki so je dobro ob nesla. Opereta »Prepir o žonitvi", kterej je mnziko zložil g. A. Hribar je prav dobro kratkočasila obilo zbrano občinstvo. Med prestavljalci sta se posobno odlikovala „Znkotnik" in „Martin" in se je videlo da bede (I z K or oš k e) so piše, da bodo vpljivni možje v Celovcu zadeli izdajati nov neinšk dnevnik liberalne!osnovan in gro vsa čast vrlemu društvu Sokola, da ji tendencije. Po nemških novinah je na dalji« skoraj vsak tudi v ipavskem trgu vpeljal glodališke predstave, kterib dan brati, kako nemški »zmožnosti* Kupids, o mukotrpnem stanu zaljubljenega itd. popolnem obligatnim načinom, kakor so to pravila tadašnje lirike zahtevala , vlada vendar povsod, čo jo tudi pesnik kaj svojega pridal, kjer mu niso samo usta govorila, ampak tudi duša čutila globoka notranja luga, ktere nikakor besede zadušiti 00 morejo. Šj jasneje govore pesmi, ktere se bavijo ravno ljubeznijo kakor na primer: „nd srićo nestalnost zmožnost sriče, sriču svaki išće, neprilično rizično, spe tenje človiČanake pohlipnoati, cvitja razmišlenjo in žalostno protuženje, zornica na dobro opominjujuč, žitak človičanski je roagnutje, kak svit prehaja itd. Po mojem mišljenji tedaj spada osnutek frankopanovega pesništva — ako no ravno v tamnico, vsaj v zadnje časo svobode, kteri so bili pesniku grenki, polni skrbi in straha pred tom, kar mu preti , obdanemu od neprijateljev in znvidnikov njegovega roda in naroda. Vsakako je pa začotek v ječi pričet. Jaz lo bil velo srečen , ako hi g. izdavatelj Ivan KostrenčiČ, kteremu gro velika zasluga, da so te pesmi prišle na s vitlo, mojo misel o postanku Frankopanovih pesmi kakoržnimkoli momontom potrdil. Tako bi, da-siravno v njih ni nikako posebno poezije, nam postalo ne le mile in tirale, kar so vsakako, ampak bile bi še oz biljni mi okolnosti kraja in časa posvečene. Treba li, da So kaj spregovorim o pesniški vred-nosii Frankopanovega „cvieca" V Mislim, da so žo iz do zdaj rečenoga posname, dn Frankopana kot pesnika no cenim visoko, marveč trdim, da ou ni bil rojen za pesnika. NjogOVO rimo so težko in nevkrotno, glavna skrb mu jo, kakor vsacemu nepcsriiku, da najde besede, ki BO vežejo , s tem je njegov pojem o stihih dovršen — veča ali krajša dolgost stiha, mu baš ni vsigdar mari. Jezik jo navaden kajkavsko-čakavski onega časa, slabo voljen, malo zanimiv, akoravno jo ta stran njegovih pesmi največ vredna. O ljubezni, koji so zlasti posvečeno njegove pesmi, mu pride redkokdaj prilika objaviti kako visoko misel. Da ni bil človek brc/, misli, nam jo znano žo od drugoj nego iz pesmi. Osobito je spomina vredno, da o oni težnji, ktera mu jo vzela življenje, no najdemo ni najmanjega odseva v njegovih pesmih. To hi so no dalo razložiti, ko bi no bilo resnično, da jo to pesmi tedaj peval. ko jo ono težnjo ne le popolnem opustil, nogo so jo tudi britko kosal. — Pogreb rajnega gospoda Antona Tomšiča bo v nedeljo popoldne ob 5. uri. Truplo se bo sprevodih iz graškega predmestja od oa-dotnega pogrebnega zavoda (l^eichenauf balmonjs-Anstalt) na pokopališče. Vabimo vse domoljube in znance rajnega, da pridejo vit/ ikazai zmlnjo čast. Dunajska borsa 2G. maja. Knotni drž. dolg v bankovcih . n 30 kr Enotni drž. dol« v srebru . . . . Ot) 10 n • 60 h 7 70 b , 280 ■ — 1 '2 l 85 ■ 9 n ni n Št. 2IGO. Razglas. Vsled prošnje izvršitelja oporoko po 2fi. aprila t. 1. pri bv. Petru v Medvedovem Belu umrlem gospodu župniku Anton-u W ol f-u sejo dovolila prostovoljna javna dražba premakljivo zapuščine in za to odločil dan t3. in 7. junija. vsakikrat dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 2. do 6. ure v farovžu pri sv. Petru v Medvedovem sulu ob cesti iz Poljčan v Podčetrtek. Med zapuščino je 350 avst. vedrov vina od leat 18G8, 1869 in 1870, potem GO sodov železno okovanih na blizo G0O vedrov po razni velikosti. 3 r«pi govedine, G prcšieev, razno gospodarsko orodje, hišna oprava in pohištvo, postelje z opravo, perilo za postelje, kuhinjsko in jedilno orodje vsake vrste, knjige, med nj mi 27 tečajev „Novicu in drugi predmeti i. t. d. Prvi dan, t. j. G. junija t. 1. so začne vinska dražba. ViiM so morajo v 8 dneh po dražbi, dru^i predmeti pa takoj odpeljati in v gotovini plačati. — Kupci so povabljeni. C. k. okrajna sodnija v Šmarji (pri Jelšah), (8) dno 12. majnika 1871. 4'asi i i i in prebl raloem mariborskim in drugih mest. posebno pa kupčeval-cera in obrtnikom s tom uljudno pod garancijo in diskrecijo priporočamo, da jim bomo oskr-(19) bovali njih dotično }0T~ inserate v vse dom.o i in tuje časniki \aeelo : Pošteno in po cfiii jiostrcri\ Haasenstein A Vogler na Dunaji, Neucr Markt 11. Hamburg, Neucr Wnll 60. Leipzig, Markt 17, K«"i-nigBhaus. Frankfurt a.M., Orosse tinlusstraBBO 1. 15 c r-lin, Leipsigerstraiie 4<». P r os 1 a u, Ring 61, H ase I, Sfciornbcrg 'J'.1. Z ii r i c h , Marktgasse 11. St. (iallen, Obere Grabenstrasse 12. (le nt', Plaee au Molard '2. Ntutt-gart, Kronprinzenstrasa 1 15. Kolu a.It., Lobstrassc 83, Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s zlato svetinjo nadarjena. Prva štajarska c. kr. priv. tovarna (fabrika) ognja in vloma varnih blagajnic (kas) za denar in pisma, miz za pisanje Vincencij-a kandiith-a v Gradci, tovarna: Boethovenstrasse 21, priporoča svojo iz najboljšega Stajarskega blaga, « ključavnicami pO posebnih patentih, in nnjfiolidnoje dovršene izdelke, za ktere je porok, po jako znižani ceni. —, t— d—"" —-—' — ------■ t Proti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi p 1 a č i 1 a na svu te. Izključljiva prodaja pri železninar, Griesgasso Nr. 10, v Oradci. Opernring 21, 11» Iftiausiji. Vlekle so bodo 1. Junija. 1871 c. kr. državne srečke od leta 1839 eca dobitki gld. 300 000, 280.000, 220.000, 75.000, 60.000, 50.000, 80.000, 25.000, 2000 itd. ild. Samo šestkrat se se vlečejo to srečko in mi oddajamo, da se v s a k d o z tn a 1 o vlogo lahko udeleži, k o 1 e k o v a n o 20tc. deleže, veljavne za v s i h G Brečkanj na petine srečk po lO goldinarjev enega brez poznejega doplačila. Kakor hitro se vleče delež v seriji, ga kupimo, ako so to želi, nazaj za 14 g o 1 d., kar daje gotovega dobička 4 gold. pri vsacem (pri 20tih 80 gld.) in tako se lo dobiček no pa zguba doseže. Ako so pošljo ali na poŠti vplača 10 gold. za delež (za lOtero 95 gold., za 20 dol. 185 gold.) so dotično srečke takoj dopošljejo. (3) Pregledi lr\ Izkazi »ročltari ja brozplaono. EotbSCMli & feliip^ na Dunaji, Opernring 21. Rothschild & Comp. Opri-iir'.iiu. 21 ■u. n a j. Nove nnjugodniše „ IC flaVližbe 7. dobitki od gold. 300.000, 250.000, 220.000, 200.000,150.000, 140.000, 100.000, 70.000, 50.000, 25.000 itd. na 20 c. k. avstrijskih srečk od I. 1864, Kolekovan svotin list volja gld. 8 kot prva svota ; na 20 kralj, ogerskih državnih srečk, Kolekovan svotin list velja gld. 6 kot prva svota ; na 20 ces. turških srečk, Kolekovan svotin list velja gld. 6 kot prva svota ' na 40 vojvod. Braunschvveig-skih srečk, Kolekovan svotin list velja gld. 5 kot prva svota ; i3HF~ Za vse srečkanje veljaven 20" delež na državne srečke od I. 1864 po 8 gld. eden — 9 po g'd. 70 — 20 po gld. 150. 20" delež na kraljevske ogerske srečke po 7 gld. eden — 6 po gld. 40 — 20 po gld. 130. 20" delež na petne srečk od leta 1839 po gld. 10 eden —10 po gld. 95 — 20 po gld. 185. Pronie.HHe za vsako .sreekanje. Naročila xa o. It. borso se proti gotovini ali primernemu naznanilu kar nar nar boljo izvršujejo. Kupol anj«' in iiroilajn «lr/.a vnili pa-|>irov, srečk« baiikiiilli, &cleziiiftl