informativni \sJglasilo ravenskih železarjev IravimeI m im Leto XXXV Ravne na Koroškem, november 1998 št. 11 Na Ravnah je delnice v SZ vpisalo več kot 5.300 upravičencev Pri interni razdelitvi delnic Slovenskih železarn, ki je potekala od letošnjega 25. septembra do 30. oktobra, je po prvih podatkih sodelovalo več kot 14.200 upravičencev. Vseh vpisov (delnic treh družb poo-blaščenk na Ravnah, Jesenicah in v Štorah) je bilo nekaj več kot 15.000, ker so nekateri imetniki potrdil o premalo izplačanih plačah in certifikatov vpisali delnice na več mestih. Po do zdaj zbranih podatkih je na Ravnah delnice SZ vpisalo 5.307 upravičencev (5.062 za potrdila o premalo izplačanih plačah in 245 za lastniške certifikate), na Jesenicah 6.214, v Štorah 3.142 in v Ljubljani 378. Na prvi dan vpisa delnic SZ, ko je nastala tudi objavljena fotografija, je na vpisno mesto na Ravnali v upravni zgradbi železarne prišlo kar 140 upravičencev. Kot je povedal predsednik uprave Slovenskih železarn dr. Matic Tasič, v koncernu zdaj pripravljajo načrt privatizacije jedra sistema, ki ga sestavljajo jeseniški Acroni, ravenski Noži, Metal in STO ter (odkar je vlada RS zaradi njihove umestitve v reprodukcijsko verigo zavrnila prodajo le-teh) tudi Armature Muta. Za druge družbe so bili objavljeni prodajni memorandumi, tudi pogajanja z nemškim Eicherjem in s švedsko Inexo za nakup Jekla Štore še potekajo. Strateški (tuji) partnerji naj bi z dokapitalizacijo postali manjšinski (10 do 20-odstotni) delničarji t. i. jedrnih družb oziroma njihovih posameznih programov. V vodstvu koncerna so zainteresirani predvsem za povezovanje z evropskimi podjetji, saj bi se tako lažje izognili protidampinškim postopkom, učinkoviteje bi lahko nadzorovali dogajanje na trgu in pridobivali nove kupce, denar pa bi namenili za vlaganja v proizvodno opremo. Predvidena je tudi sprememba privatizacijskega zakona: lastninjenje naj bi bilo mogoče po posameznih podjetjih in ne na ravni koncerna. Delavci oziroma notranji upravičenci bi tako postali lastniki do 20-odstotkov vrednosti posameznih (izbranih) družb. A. Č. Poročilo z novinarske konference METAL IZBOLJŠUJE POSLOVANJE, KONCERN KOT CELOTA PA ZA SANACIJSKIM PROGRAMOM ZAOSTAJA OBVEZNOSTI JEKLA ŠTORE NIČ VEČ V METALOVI BILANCI Povod za pogovor z novinarji je bil prenos obveznosti nekdanjega Metalovega obrata Jeklo Štore (v letih 1995 -1997) na t. i. tretjo družbo (Kopo Trade). Ravensko metalurško podjetje je bilo oktobra tako razbremenjeno 6,119 milijarde SIT bilančne aktive in pasive iz Jekla, v njegovi bilanci pa je ostalo še za 2,4 milijarde SIT Jeklovih obveznosti iz kreditov - te bo država v okviru “železarskih zakonov” poravnala do konca leta. Kot je poročal direktor Peter Prikeržnik, dipl. oec., ostaja v Metalu še okrog 80 Jeklovih delavcev, ki so zaščiteni trajni presežki. Zanje bo po predvidevanjih treba nameniti okoli 1,2 milijarde SIT, v Metalu pa bodo ostali do 12 let. Za pomoč pri urejanju te problematike se je Prikeržnik še posebej zahvalil dr. Tasiču in njegovemu namestniku Borutu Mehu. S prenosom Jeklovih obveznosti in bremen (31. 9. 1998 so znašala 8,5 milijarde SIT) se Metal ravna po gospodarskem načrtu za letošnje leto oziroma sledi sanacijskemu programu do leta 2000, ko naj bi bilo “zdravljenje” Slovenskih železarn uspešno končano. SPODBUDNI TRIČETRTLETNI REZULTATI RAVENSKE METALURGIJE “Poslovni rezultati v letošnjih prvih devetih mesecih so bistveno boljši kot v enakem obdobju lanskega leta in tudi od načrtov za letos. Medtem ko smo lani v poslovnem delu bilance priposlovali 515 milijonov SIT izgube in za enako letošnje obdobje načrtovali izgubo v višini 145 milijonov SIT, je bi! dejanski rezultat 202 milijona SIT dobička," je povedal direktor Prikeržnik. Dober poslovni izid je posledica ugodnih razmer na trgu in kratkoročnih ukrepov v podjetju (varčevanje, tehnološke izboljšave, ki ne zahtevajo denarnih vložkov, ipd.). S slednjimi so od maja do oktobra prihranili 2,6 milijona DEM. “Železarski zakoni” so Metalu namenili pol milijarde SIT dokapitalizacije in za dve milijardi SIT kreditov s poroštvi države. “V drugem delu bilance pa smo zaradi velikih finančnih stroškov oziroma plačil kreditov (zaradi dolgov Jekla smo imeli pri bankah slabšo boniteto) pridelali skupno izgubo 297 milijonov SIT. Načrtovali smo jo sicer v višini 500 milijonov SIT, lani v enakem obdobju pa je znašala kar 912 milijonov SIT," je nadaljeval direktor Metala. Za razumevanje poslovnega izida ob tričetrtletjuje treba upoštevati vračilo 81 milijonov SIT vrednih osnovnih sredstev, ki so bila v Metal brezplačno prenesena iz VIP, a jih je bilo treba po stečaju le-tega vrniti. Slabši poslovni rezultati v prvem letošnjem četrtletju pa so bili še posledica znižanja prodajnih cen izdelkov v letu 1996. V Metalu je zdaj zaposlenih 1.160 delavcev, ki so letos presegli načrte v proizvodnji tekočega jekla (za 13,3 odst.) in tudi pri prodaji (za 7 odst.), zato nepriljubljene metode zniževanja števila zaposlenih niso bile potrebne. Prihodnje leto bo (zaradi naravne fluktuacije) v Metalu delalo okrog 1.080 zaposlenih. Proizvedli naj bi okoli 100.000 ton tekočega jekla, prodali pa okrog 64.000 ton izdelkov. Ob povprečni ceni 2 DEM/kg jekla načrtujejo letno realizacijo 150 milijonov DEM. V Metalu opozarjajo na vplive “azijske krize”, a zaradi svoje usmeritve v vedno večjo proizvodnjo visokokakovostnih jekel upajo, da jih ne bo prizadela toliko kot proizvajalce masovnih jekel in pločevine. Zavedajo se tudi nevarnosti uvedbe protidampinških postopkov - za proizvajalce orodnih jekel v osmih državah so se že začeli. Zato se bodo v prihodnje skušali povezati s tistimi proizvajalci, ki bi se lahko čutili ogrožene. Od bank pričakujejo drugačno obravnavo, da bi lahko prišli do ugodnejših kreditov. Posodobiti bo treba tudi proizvodno opremo: vakuum v jeklarni in kovaško stiskalnico (pogodba o njenem nakupu naj bi bila podpisana še letos). PETINA ZAPOSLENIH V METALU JE INVALIDOV “Proces prestrukturiranja Slovenskih železarn se odraža tudi na kadrovskem področju, ” je povedal s/man Andrej Gradišnik, dipl. inž.. Medtem ko so SŽ v letu 1975 zaposlovale še več kot 16.000 delavcev, seje njihovo število leta 1992 zmanjšalo na 12.000, konec leta 1997 pa na manj kot 7.000. V Železarni Ravne je bilo podobno: leta 1975 je v njej delalo 4.500, leta 1992 4.000, zdaj pa manj kot 3.000 zaposlenih. “V Metalii Ravne v zadnjih dveh letih nismo več bistveno zniževali števila zaposlenih. V procesu zniževanja števila zaposlenih je zakonodaja ščitila invalidne delavce, zato se je zmanjševalo predvsem število zdravih delavcev. ” Vlada in parlamentarni odbor za gospodarstvo sta Slovenskim železarnam naložila večjo skrb za kadre, komercialo in zmanjševanje stroškov. Tudi nadzorni svet je opozoril, da mora vodstvo koncerna večjo pozornost nameniti družbam, ki so v težavah. Na sestanku uprave Na konferenci za novinarje, ki je bila 21. oktobra, so iz Slovenskih železarn sodelovali: predsednik uprave koncerna dr. Matic Tasič, glavni poslovodja Metala Ravne Peter Prikeržnik, dipl. oec. in njegov namestnik s/man Andrej Gradišnik, dipl. in/... V Metalu je zdaj 122 invalidov, ki delajo v skladu s svojimi zmožnostmi. 70 jih je v Logističnem centru in 49 (iz Jekla Štore) v namenskem podjetju v Štorah. Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn je letos omogočil “razreševanje” zaščitenih delavcev, za katere ni dela v osnovni dejavnosti. V Metalu pričakujejo, da bodo ministrstva tudi letos zagotovila denar za nadaljevanje programov Aktivne politike zaposlovanja. Če bi se to ne zgodilo, bi moral Metal za zaščitene delavcev, ki so brez dela, zagotoviti skoraj 200 milijonov SIT. V podjetju menijo, naj bi se v prihodnje invalidska problematika razreševala zunaj podjetja - kot drugje v Evropi. REZERVE SO ŠE PRI NABAVI Kot je povedal predsednik uprave koncerna dr. Tasič, je poslovanje Slovenskih železarn v letošnjih osmih mesecih nedavno obravnaval njihov nadzorni svet. Naj večje odstopanje od sanacijskega programa je z 1,122 milijarde SIT izgube bilo v jeseniškem Acroniju (težave z zagonom nove opreme, nabava dragih surovin itd.) ter v ravenskem STO zaradi pomanjkanja naročil. (Sicer pa so to družbo letos dokapitalizirali z 1,135 milijarde SIT in ji dodelili za 370 milijonov SIT kreditov s poroštvom države.) Razmere se sicer izboljšujejo, a utegne jih spet poslabšati vse bolj opazna recesija. Družbe koncerna so skupaj pridelale 2,26 milijarde SIT izgube, kar je 2 odst. slabše od načrta. koncerna in vodstev posameznih družb pa so določili skupne cilje za prihodnje leto: 1-odstotni dobiček v poslovnem delu in izgubo v višini 2 odst. od realizacije kot končni rezultat; leta 2000 pa naj bi sistem že posloval pozitivno. Težave železarskih družb so povezane tudi z neugodno nabavo. (Materialni stroški pomenijo namreč kar 70 odst. vseh izdatkov.) Jekleni odpadek in legirne dodatke plačujejo družbe Slovenskih železarn tudi do 30 odst. dražje kot njihovi konkurenti. Vzrok je v nepravočasnem plačevanju, pomanjkanju denarja, ko bi lahko kupovale surovine po nižjih cenah, naročanju majhnih količin in prek posrednikov itd.. Za električno energijo plačuje npr. Metal Elesu 9,5 pfeniga za eno kilovatno uro, njegovi konkurenti pa bistveno manj (v Nemčiji 4,5 in v ZDA 4,25 pfeniga). Čeprav je vlada obljubila, da bo električna energija za Slovenske železarne nižja (zdaj namreč - redno! -plačujejo ceno, ki se uvršča v zgornjo tretjino v Evropi), se to ni zgodilo. Zato je nadzorni svet sistema sprejel sklep, da lahko uprava v dogovoru z vodstvi posameznih družb sprejme tudi kakšne restriktivne ukrepe v zvezi z električno energijo. Glede protidampinškega postopka proti Acroniju je Tasič dejal, da bo odločitev politična. Odvisna bo predvsem od angažiranja naše države. (Slovenija uvozi letno 650.000 ton jekla, problem pa je 17.000 ton Acronijevega jekla, namenjenega za EU?) Andreja Čibron-Kodrin RAZPETOST MED DRŽAVO, KONCERNOM IN NAJEMNIKI Intervju s Stojanom Gerdejem, direktorjem Stanovanjskega podjetja Ravne Ali je mogoče najemniška stanovanja, katerih lastnik je Stanovanjsko podjetje Ravne, zdaj spet odkupiti pod ugodnimi pogoji? Kako je z vpisom etažne lastnine v zemljiško knjigo? Kaj sc bo zgodilo, če lastniki stanovanj tega ne bodo storili do leta 2000? Ali se bodo vrste čakajočih na neprofitna stanovanja kaj zmanjšale? To je le nekaj aktualnih tem, ki so bile povod za pogovor z direktorjem Stanovanjskega podjetja Ravne. “Stanovanjsko podjetje Ravne je zdaj del železarskega koncerna - njegov stoodstotni lastnik so Slovenske železarne, d. d.. Kakšen pa je bil organizacijski in statusni razvoj podjetja v zadnjih letih?” “Stanovanjsko podjetje je bilo ustanovljeno leta 1991. Takratna Markovičeva zakonodaja je namreč omogočala, da se ta del t. i. družbenega standarda organizira kot dejavnost. Po prvotnih zamislih naj bi podjetje ustanovili občina Ravne na Koroškem (pripadel bi ji 20-odstotni lastniški delež) in Železarna Ravne (z 80-odstotnim lastniškim deležem). Ker pa so se iz stanovanjskega fonda v občini izločila stanovanja Rudnika Mežica, ki je pozneje ustanovil svoje stanovanjsko podjetje, občinskega deleža v Stanovanjskem podjetju Ravne ni bilo mogoče pravno uveljavljati. Zato je bilo avgusta 1991. leta registrirano Stanovanjsko podjetje Ravne, katerega stoodstotni lastnik je bila Železarna Ravne. Pravzaprav je bilo podjetje ob ustanovitvi večlastniško: ustanovitveni deleži so bili knjiženi na posamezne železarske družbe. Ob dokapitalizaciji leta 1993 pa so stoodstotni lastnik Stanovanjskega podjetja Ravne postale Slovenske železarne, d. d.. Na začetku smo v podjetju razpolagali s 1.905 stanovanji, ki so bila takrat še družbena lastnina. V oktobru 1991. leta pa smo po Stanovanjskem zakonu postali tudi stvarni lastnik stanovanj, nad katerimi smo imeli razpolagalno pravico. V podjetju je trenutno zaposlenih 18 delavcev.” “Stanovanjski zakon je urejal tudi (sorazmerno ugodno) prodajo stanovanj.” “Na podlagi tega zakona smo prodali več kot tisoč stanovanjskih enot različne kakovosti. Prodajo pod ugodnimi pogoji smo podaljšali še za eno leto, saj je bilo med dveletnim obdobjem, ki ga je določil ta zakon, pri nas prodanih le 22 odst. stanovanj. Stojan Gerdej, dipl. org. dela Stanovanjsko podjetje je zdaj lastnik 933 stanovanj. V zadnjih letih smo zgradili, oziroma kupili več kot 40 stanovanj. Površina vseh naših stanovanj znaša 51.815 m2, njihova knjižna vrednost je 3,868 milijarde SIT, vrednost po Stanovanjskem zakonu pa 2,143 milijarde SIT, medtem ko njihovo tržno vrednost ocenjujemo na 4,036 milijarde SIT (ob predpostavki 800 DEM/m2). Razpolagamo še s 3.344 nr poslovnih prostorov -nekateri so bili grajeni namensko, drugi pa so bili sprva skupni prostori v večstanovanjskih hišah. Njihova knjižna vrednost je 329 milijonov SIT. V lasti Stanovanjskega podjetja Ravne so tudi garaže v skupni izmeri 789 nr, njihova knjižna vrednost pa je okoli 234 milijonov SIT. To so glavni parametri kapitala, s katerim razpolaga Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem. V poslovno--stanovanjski stavbi Storitve na Ravnah je Stanovanjsko pod jetje Ravne kupilo 10 stanovanj. Za primerjavo: Menting Železarne Jesenice je lastnik 705 stanovanj (36.704 m2), katerih knjižna vrednost je 1,407 milijarde SIT, vrednost po Stanovanjskem zakonu pa 1,572 milijarde SIT, medtem ko se ocene za njihovo tržno vrednost gibljejo med 2,1 in 2,45 milijarde SIT. Stanovanjsko podjetje Železarne Jesenice ima v lasti tudi poslovne prostore, kijih uporabljajo tamkajšnje železarske družbe, in vsa zemljišča nekdanje Železarne Jesenice. Prostand v Železarni Štore je lastnik 311 stanovanj - knjižna vrednost je 987 milijonov SIT, vrednost po Stanovanjskem zakonu znaša 586 milijonov SIT, ocena tržne vrednosti pa dosega 1,223 milijarde SIT.” “Tisti občani, ki so v letih 1991 - 1994 kupili stanovanjc, morajo poskrbeti za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. To storitev opravlja tudi Stanovanjsko podjetje Ravne. Na katere težave ob vodenju tega postopka najpogosteje naletite?” “Zemljiškoknjižne razmere odkupljenih stanovanj so res neurejene, zato je naša glavna naloga, da lastnino zemljiškoknjižno uredimo. Tako smo začeli projekt vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo - v sodelovanju s kupci stanovanj. Naj poudarim, da etažne lastnine za posamezna stanovanja ni mogoče urejati. Potrebna je privolitev vseh lastnikov stanovanj v večstanovanjskih hišah. Ne gre brez strpnosti, dogovarjanja, včasih je potrebno tudi pobotanje ... Ugotoviti je treba stvarno površino stanovanj in skupnih prostorov, saj se je ob prodaji upoštevala le njihova neto kvadratura, oziroma so ljudje kleti in balkone odkupovali po zmanjšani površini. Glavni problem, ki smo ga v koroških občinah uspeli razrešiti, so predstavljala funkcionalna zemljišča, ker v prostorskih ureditvenih načrtih sploh niso bila opredeljena. Ob začetku vpisa v zemljiško knjigo smo ugotovili, da noben blok ni imel odločbe o pripadajočem funkcionalnem zemljišču. Na nekatere večstanovanjske hiše so bila vknjižena tudi podjetja, ki so zdaj v stečaju, ali pa so stavbe stale na parceli, kije bila last več lastnikov. To smo že uspeli urediti. Sprejeta je tudi odločitev, da sega funkcionalno zemljišče v urbanih naseljih 1,5 m od fundusa, zemljišča med bloki pa so občinska last (knjižena so še na Samoupravno stanovanjsko skupnost, njen naslednik pa je lokalna skupnost). Takšna ureditev omogoča nemotene posege v infrastrukturo. Občina seveda tako prevzema odgovornost za urejanje teh zemljišč. Kot dober gospodar bi jih lahko dala v urejanje z lastništvom ali najemom (kjer zelenico uporablja izključno le en od stanovalcev v bloku). Stanovanjsko podjetje Ravne - skupaj s podizvajalci in z zunanjimi sodelavci pripravlja tudi dokumentacijo za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. V Gramoznici je zemljiškoknjižno neurejenih samo še nekaj stanovanj, tudi Čečovje je v glavnem že “obdelano”, zdaj bomo začeli akcijo še na Javorniku, to delo poteka tudi v Črni in na Prevaljah. Celoten postopek - od priprave dokumentacije do oddaje dokumentov na zemljiško knjigo - traja od štiri do osem mesecev. Stroški, ki jih ob tem ima Stanovanjsko podjetje Ravne, znašajo za prepis pri notarju in na davčnem uradu od 2.500 do 10.000 SIT za eno stanovanje (odvisno od površine), k temu pa je treba prišteti še stroške priprave pravne in tehnične dokumentacije. Za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo naročniku zaračunamo 32.488 SIT. Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo naj bi bil urejen do leta 2000, kar bo težko uresničiti. Prizadevamo si, da bi pripravo vse dokumentacije končali v prihodnjem letu. Če nepremičnine ne bodo vpisane do predvidenega roka, se lahko pojavijo težave pri dedovanju, prometu z njimi ipd..” “Med ljudmi se širijo govorice, da bo spet mogoče odkupovati stanovanja po ugodnih cenah, oziroma, da bi bilo možno v ta namen uporabiti tudi listine o premalo izplačanih železarskih plačah. Ali so ta pričakovanja stvarna?” “Jaz takih podatkov nimam. Odkup je mogoč le po tržnih cenah in z dovoljenjem nadzornega sveta Slovenskih železarn. Odkupa po zmanjšani vrednosti v tem trenutku ni. Mislim pa, da bo do prodaje nepremičnin prišlo, saj Stanovanjsko podjetje Ravne ne sodi v jedro sistema Slovenske železarne. Je pa seveda to stvar odločitve vodstva koncerna in konsenza s sindikatom. Res pa je, da železarske družbe potrebujejo svež kapital - kupnine od stanovanj bi to lahko bile. Vendar pa je treba vedeti, da že vseljenih stanovanj ne bo nihče kupoval po tržni ceni (800 DEM za m"). Prav tako ni pričakovati, da bi stanovanja kupovale pravne osebe, saj je doba vračanja kapitala v tem primeru od 60 do 70 let. Ob morebitni prodaji stanovanj pa bi bilo treba upoštevati tudi predkupno pravico sedanjih najemnikov, kije trajna. Odkup stanovanj s potrdili o premalo izplačanih plačah tudi ni mogoč. Če bi prišlo do tega, da bi podjetje ostalo brez premoženja (stanovanj), se bi morali zaposleni ustrezno organizirati - odkupiti družbo ali samo dejavnost. To podjetje je sposobno preživeti samo z upravljanjem večstanovanjskih hiš (sedaj smo upravniki za več kot 3.000 stanovanj), nudimo pa tudi druge storitve (centralno ogrevanje, računovodske storitve, ocenjevanje vrednosti nepremičnin; gradbeni nadzor ipd.). Poudarim naj še, da je dejavnost oddajanja stanovanj ena od redkih, ki je v celoti pod državno kontrolo cen. Najemnine oz. vrednost točke najema določa Ministrstvo za okolje in prostor RS. Pri nas pa ne poznamo profitnih najemnin (lani smo oddajali le tri stanovanja za takšno najemnino).” “Na vaša vrata gotovo pogosto trkajo iskalci stanovanj s prošnjo po pomoči oziroma najemniki z zahtevami po prenovi stanovanj. Kako boste v podjetju skušali ustreči tovrstnim potrebam in željam?” “Stanovanj je premalo, razmere so brezupne predvsem za mlade družine. V enosobnih stanovanjih se stiska tudi po osem ljudi. Pogrešamo nacionalni program na področju socialnih in neprofitnih stanovanj, ki ga vlada izdeluje že četrto leto. Stanovanjsko podjetje Ravne je lani zgradilo 35 stanovanj iz kupnin in t. i. republiškega stanovanjskega tolarja. Letos oziroma prihodnje leto bomo dokončali še 12 stanovanj v Dobji vasi in 5 stanovanj v Mežici, kjer je občina odkupila podstrešje. Načrtujemo prenovo blokov ob Gasilskem domu na Ravnah, kjer so še skupna stranišča. Pridobitev upravne dokumentacije je odvisna od zasnove mestne obvoznice. Projekti so izdelani v skladu z urbanističnimi zahtevami. Letos smo obnavljali predvsem bloke na Ugaslih pečeh na Prevaljah in še nekatere manjše hiše, prihodnje leto pa predvidevamo obnovo oken in fasad na Čečovju. Zdaj pripravljamo načrte za investicije oz. investicijsko vzdrževanje v letu 1999. V primeru, da bo prišlo do prodaje stanovanj, bomo vlaganja omejili in denar namenili za novogradnje.” “Gospod direktor, najlcpša hvala za pogovor.” Andreja Čibron-Kodrin OSKRBA Z ENERGIJO V SEPTEMBRU DRUŽBA PLAN PORABE (Sni3) PORABA (Sm3) INDEKS (%) ENERGETIKA Ravne, d. o. o. 267.320 290.828 108,8 SZ - METAL Ravne, d. o. o. 2.221.900 2.548.327 114,7 SZ - STO Ravne, d. o. o. 72.600 54.435 75,0 SZ - A R M ATU R E MUTA Ravne, d. o. o. 29.100 30.760 105,7 SKUPAJ 2.590.920 2.924.350 112,9 V septembru je bila dobava primarnih energentov nemotena, prav tako tudi oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Za posamezne družbe sta planirana in dejanska poraba zemeljskega plina prikazani v tabeli. Skupna poraba zemeljskega plina je bila v septembra za 12,9 odst. večja od načrtovane. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od dražb nekdanje Železarne Ravne 39 m3 in od zunanjih dobaviteljev 2 m3 odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 41 m3. Za sežig smo skupno zbrali 46,8 m’ odpadnega olja, in sicer: 19,6 m3 od železarskih dražb, 23,2 m od zunanjih dobaviteljev in 4 m2s cepljenjem emulzij. Druga večja dela: ■ 20. 9. 1998 smo izvedli poskusni zagon dveh vročevodnih kotlov, 23. 9. pa smo začeli z redno proizvodnjo in distribucijo toplote za mesto in občasno za železarno. ■ V kotlarni poteka rekonstrukcija avtomatizacije kurjenja kotlov, ki bo predvidoma končana decembra. Dosegli bomo optimalno vodenje kotlov, kar se bo odražalo v večjem izkoristku obratovanja oziroma v manjših stroških proizvodnje toplote. ■ Na omrežju železarne Ravne smo zamenjali dotrajane dele cevovodov vročevoda za kovačnico, industrijsko šolo, tesarsko delavnico in na zahodnem delu za Nože in upravno zgradbo. Miran Fužir, dipl. inž. V BVD snujejo nove ukrepe za varnost pri delu ZAŠČITNA OČALA - UČINKOVITO VAROVANJE OČI PRED POŠKODBAMI Od leta 1992 so bolničarke na postaji prve pomoči oskrbele 2.962 poškodb oči. Ker je število delavcev, ki si na delovnem mestu poškodujejo oči, sorazmerno veliko, so v Biroju za varnost pri delu Ravne, d. o. o. na to opozorili vodstvi Metala in STO - v soglasju z njima so pripravili ukrepe za zagotovitev varnosti in ustrezne zaščite oči delavcev in gostov v obratih. Preden bodo le-ti zaživeli, bo potrebna še temeljita analiza obstoječega stanja in skrbno pripravljen načrt za uvedbo uporabe zaščitnih očal. OSEBNO VARSTVO PRI DELU Sredstva in oprema za osebno varstvo pri delu varujejo delavce pred nevarnostmi, ki se pojavljajo na delovnem mestu. Uporabljajo naj se samo tam, kjer s tehničnimi prijemi ni mogoče preprečiti kvarnega vpliva delovnih pogojev, oziroma, kjer je treba zavarovati zdravje in življenje delavcev pred škodljivimi vplivi slabih in nezdravih fizikalno-kemičnih ter bioloških pogojev dela. Sredstva za osebno varstvo morajo biti učinkovita celotni čas njihove uporabe, biti morajo priročna, udobna ter morajo ustrezati anatomsko-fiziološkim zahtevam. Načela za uspešno uporabo varovalnih sredstev: 4 Sredstva osebnega varstva pri delu morajo ustrezati namenu, za uporabnika pa ne smejo predstavljati nevarnosti. 4 Izbira materiala in oblika varovalnega sredstva morata ustrezati vsakokratni nevarnosti. -> Material, iz katerega so sredstva za osebno varstvo, mora biti neškodljiv. 4 Sredstva za osebno varstvo je treba ustrezno vzdrževati in čistiti. -4 Dodeljujejo se delavcem osebno - istega zaščitnega sredstva ne smeta uporabljati dve ali več oseb. -4 Za vsakega delavca je treba voditi ustrezno evidenco o izdanih zaščitnih sredstvih. PRAVNA UREDITEV “Osebe, ki so med delom izpostavljene posameznim nevarnostim in škodljivostim, morajo imeti na razpolago sredstva za osebno varstvo pri delu oziroma osebno varstveno opremo, da lahko zavarujejo svoj organizem in dete telesa, če nevarnosti in škodljivosti ni mogoče odvrniti z drugimi varstvenimi ukrepi pri delu." (1. člen Pravilnika o sredstvih za osebno varstvo pri delu in osebni varstveni opremi - Ur. 1. SFRJ, št. 35/1969) Delavci imajo pravico pa tudi obveznost uporabljati sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu, kar je določeno v 44. členu Zakona o varstvu pri delu. "Če delavec pri delu ne upošteva predpisanih varstvenih ukrepov in normathov, ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu ter ne izpolnjuje drugih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu, se šteje, da s takim ravnanjem ogroža svojo varnost in varnost drugih delavcev pri delu. Delavca, ki kljub opozorilu ne izpolnjuje varstvenih ukrepov ..., pooblaščeni vodja del odstrani z dela, dokler delavec ne uporabi predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu. ” (46. člen Zakona o varstvu pri delu - Ur. 1. SRS, št. 47/1986) Zoper takega delavca je treba uvesti disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Poleg tega tudi BVD izvaja stalno kontrolo uporabe zaščitnih sredstev na delovnih mestih ter v primerih, ko delavci ne uporabljajo predpisanih zaščitnih sredstev, predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper delavce in njihove neposredne vodje. UKREPI ZA ZMANJŠANJE ŠTEVILA POŠKODB OČI Pri podrobnejši analizi poškodb pri delu, ki so se pripetile na območju nekdanje Železarne Ravne od leta 1992, se je pokazalo, da je bilo kar 2.962 poškodb oči. Poškodbe oči sodijo med najpogostejše - takoj za poškodbami nog in rok. Kot kaže statistično poročilo Urada za varnost in zdravje, jih je bilo leta 1996 in 1997 kar 8,3 oziroma 8,1 odst. v celotnem številu poškodb. Oko je najbolj občutljiv človekov organ, ki je najpogosteje izpostav 1 j en poš kod ba in. Glavne nevarnosti, pred katerimi moramo zavarovati oko, so: ■ mehanske, ki jih povzročajo opilki, obruski, leteči delci, drobci, iskre, različen prah, odletki z večjo dinamično silo itd.; ■ kemične - zaradi učinka jedkih tekočin, raznih soli, kemično aktivnih prahov, pare, megle itn.; ■ toplotne - zaradi obrizgo-vanja vročih raztopin in tekočin kemično neučinkovitih snovi, obrizgov raztaljenih kovin, soli itd.; ■ sevanja svetlobnih, ultravio-ličnih, infrardečih in radioaktivnih žarkov, ki ogrožajo oko zaradi svoje intenzitete oz. specifičnega učinka. Nevarnosti za oko so pogojevale razvoj različnih vrst očal in ščitnikov. Delimo jih lahko na: PRIPOMOČKI, KI OLAJŠAJO MARSIKATERO TEŽAVO • očala, ki ščitijo oko pred mehanskimi in kemičnimi poškodbami, • očala, ki ščitijo oko pred prekomernim toplotnim in svetlobnim sevanjem. PREDLOG PRAVIL ZA ZAPOSLENE IN GOSTE Da bi zagotovili ustrezno varnost in vzpostavili red pri obhodih po obratih, je predlagan naslednji režim. Vsi delavci morajo pri delu na obdelovalnih strojih, pri gibanju v obratih ter povsod tam, kjer je možnost poškodb oči, obvezno uporabljati ustrezna zaščitna očala, in sicer: na obdelovalnih strojih ter pri vseh drugih delih, kjer je povečana nevarnost pred odleti delcev z vseh strani, je treba uporabljati zaščitna očala z bočnimi zaščitami; strokovni delavci ter vsi drugi delavci na takih delovnih mestih, kjer ni povečana nevarnost poškodb oči, zaščitna očala lažje konstrukcije. V obrat je prepovedano vstopanje vsem tam nezaposlenim brez posebnega spremstva. Vsi vodstveni in vodilni delavci ter strokovni delavci, ki gredo v obrat, morajo upoštevati tehnološko disciplino ter uporabljati naslednja osebna varovalna sredstva: zaščitno čelado, zaščitna očala in antifone (kjer je povišan nivo hrupa). Gostom in poslovnim partnerjem, ki se bodo med poslovnim obiskom gibali v obratih, mora biti zagotovljeno: • ustrezno strokovno vodstvo; vodiči morajo poznati tehnološke postopke in nevarnosti; • gibljejo se lahko samo po določenih poteh, kjer ne motijo tehnološkega postopka in kjer ni večje nevarnosti za poškodbe pri delu; • med obiskom morajo (prav tako tudi njihovi vodiči) uporabljati zaščitno čelado, zaščitna očala (enostavnejša očala z nižjo stopnjo odpornosti na razenje) in antifone (če je povečan hrup). Slavko Ferk, inž. Priredba A. Č. & KORAGAL specializirana trgovina je svoja vrata odprla letošnjega septembra. Registrirana je za prodajo zdravil C in 1). C-zdravila so namenjena samo-zdravljenju, ki obsega preprečevanje, lajšanje in odpravljanje takšnih simptomov ter zdravstvenih težav, ki praviloma ne zahtevajo posvetovanja z zdravnikom. Zdravila I) so ortopedski in medicinski pripomočki. Zakaj bi se slabo počutili, če si lahko pomagamo? V K o ra ga lu najdete vse pripomočke za pravilno lego stopal, od katere je v veliki meri odvisno pravilno delovanje vseh organov v telesu. Diabetiki si lahko olajšajo težave s posebnimi čevlji, prirejenimi zanje. Vsi, ki opravljajo delo stoje, lahko poskrbijo za boljše počutje in preprečijo deformacije stopal z izbiro ustreznih stopalnih vložkov in ortopedske obutve Birkenstock. Na zunaj se ne razlikuje od običajnih čevljev, ortopedske vložke pa je mogoče prati v pralnem stroju, prav tako tudi nekatere čevlje. Za hojo v gore ali za zimski čas imamo v Koragalu tople vložke za čevlje Alaska, toplotne pasove, trakove za preprečevanje odrgnin in žuljev, pasove za oporo hrbtenice itd. Za otroke lahko izberete posebne ortopedske vložke za čevlje (znamka Bambini), živobarvne in privlačne otroške čevlje z ortopedskim vložkom za pravilno lego stopal ter žoge z ročaji za razgibavanje in zdravo držo. Športnikom lahko priskrbimo opore za vse sklepe (le-te preprečujejo in korigirajo poškodbe), izdelke za strokovno nego mišic in ustrezno prehrano. Zaposleni v pisarnah pri nas dobijo oporo, ki jo namestijo na stol, da j im zagotavlja pravilno držo telesa. Zakaj nc bi svojih najbližjih obdarovali z izdelki, ki bi jim polepšali življenje? Prodajamo tudi kozmetiko znamk Stendhal in Gala za nego obraza. Vabljeni v specializirano trgovino Koragal, Dobja vas 197 (v križišču pri upravni zgradbi železarne v smeri Ravne-Prevalje zavijete levo, potem pa po cesti desno navzgor), kjer vam bomo predstavili našo ponudbo in za vas naročili tudi izdelke, ki jih morebiti še nimamo. Mag. farm. Marjeta Kolar Izbira ortopedskih vložkov za čevlje je v Koragalu res velika. "Po letu 1338 so ol> trških dnevih praviloma trikrat letno potekali tudi sodni dnevi. Takrat so sc /.brali prebivalci pred sodiščem in sporočali nepravilnosti. Simbol “trške pravice” je bila vse do druge svetovne vojne roka z mečem, ki so jo ob sodnih in sejemskih dnevih obesili na pročelje magistrata.” (Karla Oder, v: Ravne na Koroškem, 750 let prve pisne omembe, Ravne na Koroškem, 1998) KULTURNE PRIREDITVE V OKTOBRU • Celoletne prireditve, namenjene obeleževanju 750-letnice prve pisne omembe Guštanja (oziroma Raven), so dosegle vrhunec v oktobru. Omenimo le razstavo (slovesno so jo odprli 2. 10. v Likovnem salonu), ki bo na ogled še do 15. 1. 1999. Pripravil jo je Koroški muzej Ravne v sodelovanju s Koroško osrednjo knjižnico in Pokrajinskim arhivom Maribor. (Več o njej bo v Koroškem fiižinarju.) • V Kotljah so od 17. do 25. oktobra potekali Kuharjevi dnevi: med drugim so odprli (Alojzovo) Kuharjevo spominsko sobo, se spomnili prvega urednika Koroškega fužinaija in pisca knjig s področja varstva pri delu in organizacije Avgusta Kuhaija, pripravili gledališko predstavo (komedija Odlikovanje v izvedbi KD Vrbje pri Žalcu) in slavnostno akademijo (z učenci glasbene šole, oktetom Suha in igralcem Ivom Banom) ter počastili krajevni praznik. • KD Mohoijan Prevalje je II. 10. pripravil koncert, na katerem so sodelovali Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musieum in Slovenski komorni orkester ter solisti (Mateja Arnež, Biserka Petkovič, Marjan Trček in Zoran Potočan) - pod dirigentskim vodstvom dr. Mirka Cudermana. Poslušalci so v farni cerkvi prisluhnili Mozartovemu Requiemu. • Komedija Mož za Zofijo (avtotja Zorana Hočevarja in v režiji Francija Križaja) je bila kot 4. predstava gledališkega abonmaja na sporedu 30. 10. v Kulturnem domu na Ravnah. Odigrali so jo člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. A. Č. NOVE KNJIGE V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE Ahačič, D.: Gledališče besede. - Ljubljana: CZ, 1998 Aitken, P. G.: Microsoft Office 97 Professional 6\1. - Izola : Desk, 1998 Angleški popotnik: slovarček besednih zvez z izgovorjavo.-Ljubljana: Tuma, 1998 Atlas sveta 2000. - Ljubljana : MK, 1998 Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. - Bilje: Studio Ro, Založništvo 1 lumar, 1997 Barry, R.: Teorija o skoraj vsem. - Ljubljana : Vodnikova založba, 1998 Bernik, L: Dvojno odčaranje politike. -Ljubljana: FDV, 1997 Bogataj, J.: Smo krij šegavi ?: leto šeg in navad na Slovenskem. -1 jubljana: MK. 1998 Bolkovič, A.: Akrobatika. -Ljubljana : Fakulteta za šport, 1998 Bovo, L.: Korenine srednjega veka. - Ljubljana: MK, 1998 Brennan, B. A.: Prebujajoča svetloba. Ljubljana: Gnosis-Quatro, 1996 Burns, D. D.: Kako smo lahko srečni in zadovoljni. - Ljubljana : MK, 1998 Collins Spanish dictionary. - Glasgovv : HarperCollins publisher, 1997 Cvetko, B.: Knjiga o epilepsiji. -Rašica: samozal., 1998 Dahi, R. A.: Uvod v teorijo demokracije. -Ljubljana: Krtina, 1997 A Dictionary of political biography. -Oxford : Oxford University Press, 1998 Družina-šola. - Ljubljana : Družina, Pedagoški inštitut, 1998 Duden Deutsches Universahvoerterbuch. -Manhcim : Dudenverlag, 1996 Englcsko hrvatski informatički rječnik. -Zagreb : Školskaknjiga, 1993 Freud, S.: Knjiga o mačku. - Ljubljana : Karantanija, 1998 Geistcr, L: Ali ptice res izginjajo?. -Ljubljana: TZS, 1998 Golinclli, P.: Pozni srednji vek. -Ljubljana : MK, 1998 Gombrovvicz, W.: Dnevnik. -Ljubljana : Nova revija, 1998 Gyorkos, J.: Metode komuniciranja-elektronsko komuniciranje. - Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalu ištvo in informatiko, 1998 Hutchinson, M.: Knjiga o lebdenju. -Ljubljana: Quatro-Gnosis, 1997 International encyclopaedia of infonnation and library Science. - London, Nevv York : Routledge, 1997 Kakovost dela v šoli - dosežek uspešnega pedagoškega vodenja. - Slovenj Gradec: ZRSS, 1998 Keyes, K.: Vodnik k višjemu zavedanju. — Ljubljana: Ganeš, 1997 Krope, .1.: Smotrna raba energije. -Maribor: CTŠ, 1997 Krunič, Z.: Strategija posrednega nastopan ja. - Ljubljana : Unigraf. 1997 Levinas, E.: Etika in neskončno. -Ljubljana: Družina, 1998 Macmanners, H.: Vodnik za pustolovec : z nahrbtnikom po svetu. - Ljubljana: DZS, 1998 Malnar, B.: Zaznava družbene neenakosti. - Ljubljana : FDV, 1996 Mihalič, R.: 1 litri vodnik skozi Microsoft Outlook 97. - Ljubljana: Atlantis, 1998 Moore, T.: Nega duše. - Nova Gorica : Eno, 1998 Mrhar, P.: Spoznajmo JavaScript. -Nova Gorica: Flamingo, 1998 Najboljše šale o možeh in ženah. -Grosuplje : Mondena, 1998 Najboljše šale o zaljubljencih in vroče šale. - Grosuplje : Mondena, 1998 Ncvvton, M.: Potovanje duš. - Ljubljana: Ara. 1998 Novy anglo-russky slovar. — Moskva : Russkiy jazyk, 1994 Oracle web application server handbook. Berkeley: Osborne McGravv-I lili, 1998 Orfejev spev : antologija svetovne poezije v izboru slovenskih pesnikov. - Ljubljana : Nova revija, 1998 Oxford dictionary of computing. -Oxford : Oxford university press, 1996 Pahor, D.: 1 litri vodnik skozi Internet in Netscape Communicator. - Ljubljana : Atlantis, 1998 Petrovič, K.: Sociologija športa, 1996 Pogačnik, U.: Igraje na smuči: zimovanje za predšolske otroke. - Ljubljana : Fakulteta za šport, 1998 Pukownik, P.: Almanah letnih časov. -Ljubljana: MK. 1998 Izbor: Darja Molnar ŠPORT 3:0 ler Krko s 3:0 pa so sicer z ekipo še tekmi s ODBOJKA Fužinaijevi odbojkarji so preskočili prvo oviro na poti do evropske lige državnih prvakov. V dveh tekmah z Dorožnikom iz Ukrajine, ki sta bili na Ravnah 15. in 17. oktobra, so izšli kot skupni zmagovalci in se uvrstili v drugo kolo kvalifikacij, kjer jih čaka nemški Friedrichshafen. V pivi tekmi so Ravenčani sicer izgubili z ukrajinskimi odbojkarji z 2:3, toda v povratnem srečanju so po odlični igri slavili zmago s 3:1. Pivo tekmo bodo naši odbojkaiji odigrali z nemškim prvakom 5. decembra na Ravnah, povratna pa bo čez teden dni v Nemčiji. V prvenstvu prve državne lige je bilo odigranih že 6 kol. V prvih treh tekmah so odbojkaiji Fužinarja premagali Žužemberk in ELVO Bled s Novo mesto s 3:1, presenetljivo gladko izgubili v Mariboru tekmo 4. kroga, in Stavbarja IGM. Kasneje so odigrali Salonitom Anhovo doma in Pomgradom v Murski Soboti. Medtem ko v prvih štirih kolih druge lige odbojkarji Vuzenice in odbojkarice Prevalj še niso okusili slasti zmage, pa v obeh tretjih ligah - vzhod odlično nastopajo odbojkarji druge ekipe Fužinaija ter igralke Mežice. Ekipa trenerja Urnauta je v uvodnih štirih tekmah premagala Lenart, Braslovče in Beltince doma ter Poljčane v gosteh, Mežičanke pa so bile uspešne proti Puconcem, Kurentu Ptuj, Taboru Maribor in Dravogradu. Dokaj uspešno v tretjih ligah nastopajo tudi preostale koroške ekipe, odbojkaiji Mežice in Mislinje ter odbojkarice Dravograda in Partizana Črne. NOGOMET V štirih pivenstvenih tekmah I. lige, kolikor so jih nogometaši Korotana odigrali v oktobru, so Tomažičevi fantje zbrali 5 točk. Doma so igrali s HIT Gorico 0:0 in z Muro 1:1, izgubili pa proti državnemu prvaku Mariboru Teatanicu s 4:1. Prijetno so Prevaljčani presenetili v Ljubljani, ko so v tekmi 10. kroga premagali SCT Olimpijo s 4:3. V naslednjih dveh tekmah je Korotan igral s Potrošnikom doma in z Živili Triglavom v Kranju, do konca jesenskega dela prvenstva pa jih čakata še tekmi s Primoijem in z Domžalami. Nogometaši Dravograda imajo realne možnosti, da osvojijo naslov jesenskega prvaka II. lige. Z odličnimi igrami in rezultati so v začetku preteklega meseca prehiteli na L mestu dotedaj vodilno moštvo Pohoija iz Ruš in v dvanajstih kolih zabeležili kar 9 zmag in tri neodločene izide. Zlasti uspešna je bila bera točk od 7. do 12. kroga, ko so Dravograjčani premagali Elan in Zagorje v gosteh ter Goriške opekarne, Pohoije in Nafto doma. Edini neodločen izid so v tem obdobju dosegli le v Sežani, skupno pa zbrali v šestih tekmah kar 16 točk. Sredi oktobra je ekipo trenerja Pušnika, ki ima prvoligaške ambicije, okrepil še znani koroški nogometaš Samo Vidovič. Dravograjčani so medtem že igrali v Ljubljani s Slovanom Slavijo ter doma proti Dravi s Ptuja, čaka pa jih še tekma zadnjega jesenskega kroga v Mariboru z Železničaijem. Uspešno igrajo tudi nogometaši MNK Fužinaija v pivi skupini Mariborske nogometne zveze. Po 11. igralnem dnevu so bili Ravenčani prvi na lestvici s A DTK bo po koncu notranjih prenovitvenih del (zaključena naj bi bila še v novembru) obiskovalcem nudil še boljše pogoje /.a šport in rekreacijo. prednostjo kar šestih točk pred zasledovalcema Kozjakom Radlje in Maijeto. Doslej je moštvo, ki ga vodi trener Ladislav Kuzma, zbralo v enajstih tekmah kar 29 točk, kar pomeni, da je nanizalo 9 zmag in 2 neodločena rezultata. Naši nogometaši bodo zanesljivo prezimili na 1. mestu, z lepimi obeti, da se z dobrimi igrami spomladi uvrstijo v višji rang tekmovanja. Do konca jesenskega dela prvenstva so odigrali še tekmi v Radgoni in doma z Rošnjo Loko. KEGLJANJE V uvodnih štirih tekmah prve državne lige so kegljači Elektrarne Dravograd dosegli le eno zmago. Doma so premagali Hidro Medvode, izgubili pa proti Konstruktoiju iz Maribora in Rudaiju Trbovlje doma ter v gosteh z državnim prvakom Iskraemecom Kranj. Uspešneje so prvenstvo začele kegljavke Balmica iz Slovenj Gradca, ki so v štirih tekmah nanizale tri zmage in le en poraz. V drugi ligi sc slabše godi kegljačem Fužinarja in kegljavkam Korotana, oboji so uspeli le po enkrat zmagati. Ravenčani so premagali doma drugo ekipo Konstruktorja, Prevaljčanke pa so si edino zmago priborile v Krškem. Žato pa sla izjemno uspešni moški vrsti Korotana in Slovenj Gradca v tekmah tretje slovenske lige. Prevaljčani so bili po prvih štirih krogih s polnim izkupičkom v vodstvu, Slovenjgradčani pa so bili tretji ob treh zmagah in enemu porazu. TRIATLON Prevaljčan Milja Mori, član triatlon kluba Energija iz Ljubljane, je 18. oktobra zmagal na duatlonu v italijanski Gorici pred domačinom De Pontejem in Ljubljančanom Zevnikom. Nastopilo je 70 tekmovalcev iz treh držav, ki so morali najprej preteči 6,5 km, prekolesariti 18 km in ponovno preteči 4,4 km dolgo progo. Ob koncu preteklega meseca je Mori nastopil na finalnem tekmovanju za evropski pokal v Alanyji v Turčiji in z osvojitvijo 23. mesta dobil prve točke v tem olimpijskem triatlonu. Nastopilo je 150 tekmovalcev iz 20 držav, ki so morali preplavati 1500 m, prekolesariti 40 km in preteči 10 km. Zmagal je češki triatlonec Filip Osplay. LOKOSTRELSTVO Državnega prvenstva v disciplini FITA Arrovvhead, ki je bilo 17. oktobra v Gornjem Gradu, so se udeležili tudi trije mladi tekmovalci iz LD Koroške. Med kadeti je bil Matjaž Škafar drugi in Denis Štebih četrti, med mladinci pa Branko Gradišnik drugi. Ivo Mlakar KADROVSKA GIBANJA V SEPTEMBRU 30. 9. 1998 je bilo v železarskih družbah zaposlenih 3.062 delavcev. V zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so vključena v pregled kadrovskih gibanj, je septembra delalo 426 ljudi. DRUŽBA METAL STO NOŽI ARMATURE MUTA OPREMA LOGISTIČNI CENTER ENERGETIKA STAN. PODJETJE ZIP CENTER VZMETI TRANSKOR VOGARD ŠERPA GASILSKI ZAVOD EUREST ŠTEVILO ZAPOSLENIH L160 864 187 353 158 153 110 19 58 82 63 80 126 16 59 ZAHVALI Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka Julijana Zbičajnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem Energetike Ravne, ki so nam darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej hvala Pihalnemu orkestru rudnika Mežica, pevcem in g. Primožiču za pogrebni govor in organizacijo pogrebnih storitev. Vsi njegovi fi*> Ob izgubi naše mame, tašče, babice in prababice Marije Rezar iskrena hvala vsem, ki so z nami sočustvovali, izrazili ustna ali pisna sožalja, darovali cvetje, sveče ali nudili kakršnokoli pomoč ter jo tako lepo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V OKTOBRU ELU KTUACI JA Sklenitve delovnega razmerja Septembra so v železarskih družbah sklenili 10 delovnih razmerij: 6 v Metalu, 2 v STO, po 1 pa v Opremi in Logističnem centru. 5 delavcev je dobilo delo za določen čas, 5 pa je bilo sprejetih na pripravništvo. O novih delovnih razmerjih poročajo tudi iz zasebnih družb: v Šerpi, Vogardu in Transkorju so sprejeli po 2 delavca za določen čas, v Šerpi pa poleg njiju še 1 pripravnika; v Vzmeteh pa so delo za določen čas omogočili šestim iskalcem zaposlitve. Prekinitve delovnega razmerja Septembra jih je bilo 6: 5 v STO in 1 v Metalu. Vzroki: odhod v Slovensko vojsko (1), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (2) in potek delovnega razmerja za določen čas (3). Delavci so odšli tudi iz zasebnih podjetij: 2 iz Gasilskega zavoda (upokojitev), 1 iz Vogarda (sporazumna prekinitev delovnega razmerja) in 1 iz Transkorja (odpoved delovnega razmerja). Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. 26. 10. 1998 ob 22.28 je v Metalu (Jeklarna II.) zaradi brizga tekočega jekla prišlo do vžiga kartonske embalaže, hidravličnega olja in oljne črpalke. Požar so poizkušali z ročnimi gasilnimi aparati pogasiti delavci sami, vendar niso bili uspešni. Ogenj so z vodo na visoki tlak in zračno peno ukrotili poklicni gasilci III. izmene. 29. 10. 1998 ob 12.25 so se na Metalovein odlagališču industrijskih odpadkov zaradi odloženih vročih kor vžgale tudi druge smeti in grmovje. Požar so pogasili poklicni gasilci III. izmene. Gasilska enota je posredovala še: 2. 10. 1998 pri prometni nesreči v Pamečah, 7. in 8. 10. 1998 ob izlivu kurilnega olja v Dravogradu, 12. 10. 1998 na Javorniku 47 zaradi močne zadimljenosti stanovanja, 13. 10. 1998 na Stražišču 1 zaradi možne eksplozije oljne peči, 24.10.1998 pri prometni nesreči v bližini naselja Ožbalt, 22. 10. 1998 pa so gasilci pregledali reko Mežo zaradi suma onesnaženosti. Gasilski zavod Ravne direktor Branko Čas, dipl. inž. Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo. Tel.: 0602 21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/128-92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 40 Nagradna križanka št. 39 . rešitev VODORAVNO: JESEN, POROKA, AMEBA, TRAPER, NOJ, RNA. DEKA, ENAČAJ, AKER, ZA, AVON, RACA, KARO, JR, SAPA, KRTI, ŽK, IKA, PAIR, TRO, POKAL, KS A VER, ARABEC, AVALA. RD, ANA, TAROK. Izžrebani reševalci, ki prejmejo knjigo SKOZI SOTESKE avtorja Janeza MrtlavSiča, so: ■ SIMONA GAŠPER, SŽ - OPREMA RAVNE, tl. o. o. ■ BRANKO KOMERIČKI, I ITES. d. o. o. ■ MIRKO SEKAVČNIK, SŽ -METAL RAVNE, d. o. o. Nagradna križanka si. 40: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. II. 1998 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. GLAVNA OSEBA IZ IOBOVE KNJIGE PROPELER- JI. LADIJSKI VIJAKI DELAVEC V KOVAČ- NICI MESTO V UKRAJINI JAJČASTI KRISTALI IKO VINKO KURENT KRAJ NA DANSKEM POLOTOKU JYLLANDU Športnica /. LOKOM ZNANO MESTO NA POLOTOKU KRIMU STARA MERA ZA VINO ALI ŽITO ŽIVALSKA KOŽNA BOLEZEN ZLITINA ŽELEZA, OGLJIKA IN DRUGIH ELEM. O DELAVEC V VALJARNI A MESTO V BIN O ODPRTINA ZA izločanji: PRI PTICAH TELIČEK K SAVANSKE ROGATE ŽIVALI L CELOTA IZ VEČ EITMENTOV 10() nr O IZVIR SAVE TRAVNATA POKRAJINA V AMERIKI I DIVJE raci: V 1L MOJZESOV BRAT NAPRAVA ZA KURJENJE POKRIT BALKON RIBONU- KLEINSKA KISLINA T NATANČEN VZOREC MERE ALI UTEŽI GRŠKA ČRKA P SIMBOL ZA EL UPORNOST JEZERSKA RASTLINA Z VELIKIMI CVETOVI BIKOV GLAS MOZOIJA- VOST R I KONEC POLOTOKA EDVARD RUSIJAN ELEMENT HOJE KRAJ OB J. JADRANU POLET, ZAGON N VDIRANJE POSODA ZA napajanji: ŽIVALI DEL SUKNJIČA A REKA V RUSIJI KR/VI PRI OPATIJI ONASSISOV VZDEVEK IN TAKO NAPREJ DIRJANJE, VRSTA KONJSKEGA TEKA VOJVODI- NI!' ANGLEŠKI JOŽE REKA V SIBIRIJI KEMUSKI ELEMENT CD VISOKA IGRALNA KARTA t SLABA ŠOLSKA OCENA VODNA ŽIVAL BEOTUCI Tri reševalce tokratne križanke bodo v trgovini KORAGAL obdarili z izdelki znamke GALA. Razvili sojih v GALENSKEM LABORATORIJU v Dobji vasi, obsegajo pa kolekcije Gala sensitiv (izdelki za sistematično in redno nego kože: čiščenje, toniziranje, dnevno nego in zaščito, nočno in dopolnilno nego) in Gala za telo (kreme: proti celulitu, strijam in za roke ter pena za tuširanje in kopel) ter Gala za sončenje. Ime in priimek: .... Pod jet je oz. naslov: