-.^**t^Wki4!ilU *ilii| Št. 71. V Gorici, dne 5. septembra 1899, Izhaja dvakrat na tedeu v Štirih izdunjfh, in sicer: vsak torek in petek, zjutranje Izdatke opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane i »Gospodarskim Listom" in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: ,« Vse leto ...... .gld, 6-~ „ pol leta~'*^t4-.'—.- 'ir-vpr »«4v7-«.. . „,.-, četrt leta . . . . . I . > 1-50 Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. uro zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ura. Na naročila brest douoslaiie naročnina ho ne oziramo. »PRIMORČC«? uftga neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. i-20. •Soča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Selnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra. S OC A Tečaj XXIX. upravniStvo. (Večerno izdanje.) Uredništvo In odpravnlStro se nahaja v Gosposki ulioi 5t. 9 v Gorici v H. nadslr. zadej. — Urednik šprejemlje stranke vsak dan od n, do 12. ure predpoldne. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajoče upravulštvu. ji pisem ne šprejemlje- ne uredništvo ne Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah, Ča tiskano 1-krat 8 kri, 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »GorisTra TIskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* še -Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletne 1 gld. 80 kr. —Oglasi v «Blov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petvfc-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog1 in narod! V Gorico! Dne 10. in H. kimavca t. 1. zboruje »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" v Gorici. Enajsta skupščina bo to, odkar so .Zavezo* priklicali v življenje zavedni in požrtvovalni naši tovariši. V tej sicer kratki dobi svojega obstanka je storila »Zaveza* neizmerno veliko za napredek in blaginjo slovenskega ueiteljstva, ki je pred enajstimi leti bridkejše nego danes okušalo izjemo pravila, da sodi vsakemu delu svoje plačilo. Plačilo je bežalo mimo nasr in »oni, ki ga dele, so s skopo roko metali nekaj suhih drobtin med vrste slovenskega učiteljstva, ki je kot žejen jelen v suhem gozdu hrepeneče stegalo roke po krepčilni, poživljajoči kaplji blagodejnega studenca. Danes sicer še ni tako, kakor bi moralo biti, a danes je vendar že drugače, kakor je bilo. Da pa se je izbuljšalo naše gmotno stanje, ni najmanjša zasluga dične n.»io »Zaveze", ki je malone pri vsaki skupščini z živo in prepričevalno besedo poudarjala zasluge svojih članov in z raznimi predlogi resolucijami in peticijami na pristojnih mestih posredovala, da imamo danes to, kar imamo. Zato dolgujemo »Zavezi* slovenski učitelji toplo in iskreno zahvalo. S tem pa, da jo zahvaljamo, jo ob enem prosimo, da bi še nadalje hodila po poti, ki ga jo nastopila, in po katerem hodi odločno m neustrašno, da dospemo slovenski učitelji končno do onega plačila, ki nam gre po zakonu, ki ga je podpisal presvetli cesar sam. Čudovito je to, kako je moglo vztrajali slovensko učiteljstvo toliko časa ob beraških svojih plačah, čudovito je to, da more vztra -jati še danes, ko vendar živi v isti državi kot državni uradniki, v istih razmerah — ki so v premnogi slučajih še kočljivejše — kot državni uradniki, ki občuti takisto rastočo draginjo živil, obleke in stanovanj, a njega denarnih prejemkov ne moremo niti iz daleka ednačiti onim, ki jih plačuje država po novi regulaciji svojim uslužbencem. Zdi se nam, kakor da se je sprijel jarem bednega životarenja z našimi ramami, kakor se sprime srajca z ranjenim mestom na človeškem telesu. Napenjali smo že vse sile, uporabljali skrajna sredstva, da bi se otresli te mdre, a sami — uči nas izkušnja MARCO^VISCONTI Zgodovinski roman •5:5- DtaUjaaski Rapisal Commaso orossi. (Halje) «Le pojdi, le pojdi, Bog ti daj dobro», je odgovarjal on od znotraj. l «Vem, da ste mi vi sprosili pomi- 1 loščenje od Marka, dovolite, dovolite...« ^Blagovolite odpreti!» je prosil ;, Ambrož. t »Odprite!» je pravila tudi Marijana, < da vam objamemo kolena, skazite nam to veselje!* «Odprite! odprite!« so začeli klicati vsi. «Živel grof Del Balzo! Živel naš gospodar!« — Konečno se je grof vendar udai tolikim prošnjam in je nekoliko odprl vrata; skozi odprtino je pomolil in kazal svoj na pol preplašen in na pol ponosen obraz, da je bilo pač nekaj posebnega. — Jeden je padel na kolena, drugi mu je poljubljal roke, ta ga je zahvaljeval* uni pa jokal. A on, ko se je nekoliko naužil te časti, jne igre. Od vseh stranij je vrelo ljudstvo gledat predstavo, tako" priljubljeno v tedanjih časih. Vse je mrgolelo mož, žen in otrok, odetih v najlepše obleke. Med množico se jo moglo razločevati izdelovalce volno po beli čepici in neki paličici, katero so imeli v roki; spoznavalo se je mojstre orožarje — katerih je bilo le v Milanu čez desettisoč — po usnjatih pregatah, katere so se razlikovale v boji po tem kakor je obrtnik izdeloval ali oklepe, ali meče, ali ščite, Sleme ali pstroge. Med delavci jedne stroke, ali jedne šole, kakor se je tedaj pravilo, so se zopet po obleki in zna- morajo vedeti, kako smo zavzeti za svoje pravice, morajo vedeti, kaj hočemo, kaj zahtevamo. Komur ni v resnici nič do nas, kdor gleda na nas samo iz višave in iz dalje, kdor se čuti le vladarja a ne prijatelja našega, ta ni poklican, da bi odločeval o naših koristih in potrebah v zgoraj omenjenih zastopstvih! Pri XI. skupščini bomo prekrstili »Zavezo slovenskih društev* v »Zavezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev* ter tako sprejeli z gorfcim srcem, z bratovsko ljubeznijo in z odprtimi rokami v svoje vrste hrvaške tovariše s Primorja in iz Dalmacije, Ustvarili bomo tako velikansko četo avstrijskega jugoslovanskega ueiteljstva, ki bo, združeno v pravi kolegijalnosti in v srčni ljubezni, delovalo za svojo korist, a še bolj ?.» čast, rast in slavo mogočna Avstrije! »Učiteljski Tovariš* — ki so jo vedno bojeval neustrašno in najodločnejse za blaginjo slovenskega ueiteljstva — izpolnujo letos kot glasilo »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" zadnjikrat prijetno dolžnost, da pozdravlja kot stari bojevnik učiteljski tlačenih pravic vse ono, ki se bodo zbrali v solCni Gorici k resnemu posvetovanju in k prijateljskim razgovorom. »Učiteljskega Tovariša* gospodar — »Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" — ga je Izročilo »Zavezi*, da deluje ž njim in po njem kot skrbna mati za vse tiste, ki se zatekajo in se bodo zatekali v njeno okrilje. Bog pa, kateremu je pobožno vdano slovensko učiteljstvo brez izjeme, naj vsiplje bogato svoj sveti blagoslov a delo našega uma in naše dlani! »Učit. Tovariš*. Preobrat? Odkar je bil nemški baron s slovanskim imenom Chlumeckv pri cesarju v Ischlu v avdijenci, se bavi ž njim vse avstrijsko časopisje, kakor da bi bil on Usti mož, ki ima biti naslednik grofu Thunu ter ob jednem rešitelj države iz krize, v kateri se v enomer nahaja. Na to so začeli misliti še bolj, odkar je baron Chlumeckv posetil ogerskega mi-nisterskega predsednika Szella. — Na sploh se zatrjuje, da cesar je bil poklical Chlu-meckega k sebi v to svrho, da čuje njegovo sodbo, kako bi bilo mogoče preprečiti namen jih razločevali učenci od mojstrov in mojstri od nadzornikov; na isti način so se razločevali tudi nižji uradniki, konsoli in opat. Plemenite gospe in viteze se je moglo spoznati po svilenih plaščekih, po baržunastih klobukih in čepicah, po širokih pregnenih rokavih, po Škarlat-nih krilih, prepasanih Čez život, po ovratnih verižicah, vencih in drugem dragocenem lišpu, v kateri so bili vdelani biserji ali drago kamenje, po so-bolovih, hermelinovih in podlasičnih kožuščekih. Take obleke in lišp so biti prepovedani priprostemu ljudstvu in obrtnikom. Ti so se morali zadovoljevati z navadnimi tkaninami, ki so smele biti k večjemu iz volne; a njih krzno je smelo biti le iz ovčje, zajčje, lisičje ali kake druge navadne živalske kože. Tudi zaponke, gumbi in drugo lepo-tičje priprostega ljudstva je smelo biti le koščeno, medeno, jekleno, ali iz kake druge manj vredne kovine. Takd je bil silno različen duh tedanjega časa od sedanjega: tačas so se ljudje toliko prizadevali, da bi se Čim više tem bolje razločevali med seboj, a dandanes se nič manj ne trudijo, da bi pa vse zjednačili. povedano ohstrukcijo glede na volitve v delegacije ter ustvariti v obče položaj, da bi mogel državni zbor redno poslovati. Pravijo, da odgovor je zadovoljil cesarja, in da Chlumeckv je mož bližnje prihodnjosti. Ta okplnost je za nas Slovane velike važnoiti. Glasovi, da Chlumeckv je le posre-dovatelj, so potihnili, in v ospredje stopa evenlualitcta, da grof Thun odstopi ter ga naaomesti baron Chlumeckv. Ce bi se to zgodilo, tedaj bi se položaj hipoma spreobrnil, ker z baronom Chlumeckim bi nastopili zopet nekdanji Časi, v katerih so bili Nemci absolutni gospodarji v državi. Kaj bi rekli k temu Slovani, kateri, so sedanjo vlado podpirali v najkriticnejših Časih? Kaj drugega kot to, da bi stopili v najstrožjo opozicijo, Ce potreba v obstrukcijo. Pod Thunovo vlado se nam ne godi dobro, občutili smo jo v slučajih celo tako hudo, kakor nikdar poprej nikake druge, ali vendar imeli smo up, da se zboljsajo razmere za Slovane v Avstriji, da postane Avstrija v pravem pomenu besede konsti-tucijonelna država, kateri naslov že nosi dolgo fiasa, Čeprav je večina prebivalstva, t. j. Slovani, izročena še vedno na milost in nemilost Nemcem in Italijanom. Toda ta up splava začasno po vodi, ako nastopi Chlumeckv. Ta bi bila zopet lepa! Razdivjani Nemci demonstrujejo na najočitnejsi naCin proti državi, proti dinastiji, ogrevajo se za Veliko NemCijo, doCim ao Slovani preudani državi in dinastiji. Njegovo Veličanstvo je imelo najlepšo priliko, prepričali se o tem te dni na Češkem. Kamorkoli je prišel cesar v češke kraje, je bil sprejet z navdušenjem, v nemških krajih pa so bili sprejemi oficijelno hladni. In takim ljudem, rešiteljem državnih stebrov, na ljubo bi se imela spremeniti vlada tako, da bi bili Slovani potisnjeni v kot, triumfovali pa bi izdajice, kakor je Wolf in drugovi! Je-H to mogoCe? Da, v Avstriji je vse mogoCe! — Toda tudi to nas ne plaši. Slovani smo prestali že toliko zlega v tej nesrečni Avstriji, in zato si upamo prestati tudi morebitno Chlumeckijevo dobo. Taka doba bi še le utrdila Slovane, in vlada bi videla, kaj zamore slovanska opozicija, Čutila bi nevoljo vseh avstrijskih Slovanov, da bi jej prešlo veselje enkrat za vselej, še kedaj vladati proti Slovanom. Gotovo je, da vlada bi imela nasproti Slovanom vse polno pripomočkov, krotiti jih. Izjemno stanje, preki sod itd. bi bili hitro na dnevnem redu proti Slovanom, glede na oCitne nemške protidinastiCne, protiavstrijske pojave, imajoCe na sebi jasne znake revolucije, glede na to vlada ne pozna takih sredstev! — Nemcu se ne sme skriviti las v avstrijski državi, pa naj uganja kar koli! — Pa četudi bi se polnile ječe s Slovani, ne udali bi se vendar ne! Nikdar ne odstopimo niti za korak od svojih zahtev po ravnopravnosti, in naj nas Čaka. kar hoCe. Naj se imenuje ministerski predsednik Thun, Chlumeckv, ali kakor mu drago, Slovani ne y nehamo klicati po ravnopravnosl:, dokler je ne dosežemo. Tega naj ne izpuste izpred oCjj nikdar avstrijski diplomatje, to naj upoštevajo vedno," ako hočejo, da pridemo do rednih razmer, do tega, da državni zbor bo mogel zopet poslovati, kakor se spodobi, ker drugaCe tega ne bo! Aut ant! Napovedujejo se nam zopet hudi Časi, v katerih bo treba velike pozornosti in skrajne eneržije. In ti Časi zahtevajo, da stoje v naših prvih vrstah celi možje z neodjenljivo voljo, neizprosni, jekleni znaCaji, ker izkušnja nas paC dovolj uCi, da le s takimi moremo kaj doseči, — s cincanjem in pridobivanjem »po malem" pa lezemo nazaj, nazaj, vedno globje v sužnjost, v kateri nas tišCe" tujci že tako preveC.......... Pa končno! Naj le pride Chlumeckv, naj le pride nova vlada, še brezobzirnejša od sedanje, mi bomo stali trdno kakor skale ter bomo že vedeli postopati tako, da bo za nas prav, da konCno zašije nad Avstrijo slovansko solnce! DOPISI. Iz Vrtojbo. — Naše slavno županstvo je bilo letos tako dobrotljivo in usmiljeno, da je na malo prošnjo nekaterih plesaželjnih mladenicev dovolilo javni ples, brez katerega smo živeli že pet let, in sicer brez jrsake škode. Zato pa zasluži slavno isto vso čast in slavo, kakoršna mu prisloja. Kadar je priredila »Čitalnica" ples, tedaj se je ropotalo in bobnalo od vseh stranij, in županstvo je vložilo celo pritožbo na c. kr. okr. glavarstvo. Kaj ne, da jako hvalevredno ? No, sedaj pa, ko je bil javni ples, sedaj molCe v*i, in prav imajo, Čemu metati bob v s^no. Ako so zadovoljni voditelji-staresinc z županom na Čelu, tedaj "-bodimo še mi, in učimo se od njih, kako se podpira narodnost s tem, da se pleše na laški takt, Cesar je najbolj krivo županstvo, kar je izdalo dovoljenje prepozno, da ni bilo veC najti bliž. slov. godbe. Vspra-šam slavno županstvo: Čemu se je pač dovolil ta ples? Mar v plačilo za izkazano hrabrost o volitvah pred 2 letoma? Morda! Ker o Veliki noči, ko so prosili fantje iz d. V., se jim je odreklo, pozneje Bu&ovcem tudi, a sedaj so bili pa hitro všlišani fantje iz g. V.; tako da se je morala izkazati milost tudi ostalima 2 občinama. Ali kaj, hočemo, bliža se sodnji dan; 13. november, tedaj se moramo pokazati, da ljubimo tudi svoje sovražnike, saj le tako hočemo, še — dalje živeti. i Kar se tiče »Čitalnice«, je res,-da ne cvete, kakor bi morala, ali umira še ne, kajti še se dobijo oni, Iti jej vžigajo luč življenja. Pevci se vadijo v petju pod vodstvom g. M, Komela iz Gorice, in kakor čujem iz ust odbora, priredi se 24. septembra t. 1. veselica, 1. oktobra pa izlet na Sv, Goro, kjer bo pel mašo d. vrtojbski mešan zbor. Toliko v čast našim obe. voditeljem in v obrambo smrti »Čitalnice". O b C a n. Cerkev svetega Simplicijana je bila tedaj, kakor je menda Milancem dobro znano, lep kos poti zunaj mestnega ozidja. Ko je naš oproda dospel tja, je videl polno ljudstva, ki je gledalo neke ščite tam obešene. Bila je navada, da so se izpostavljali na steni kake cerkve ali kakega samostana blizu prostora pripravljenega za bojne igre grbi onih vitezov, ki so se imeli bojevati. Na ta način je bila ljudem podana prilika, da so mogli te grbe dobro ogledovati in tak6 potem o časr« boja poznati viteze, kateri bi jih rabiti. Tak6 tudi, če je imel kdo kako pritožbo proti kakemu vitezu, ali če je kaka gospa ali gospodična imela kaj ugovarjati proti njegovi Časti, jim je bilo mogoče to naznaniti sodnikom pri bojnih igrah, kateri so zatoženca izključili od boja, -če je bila njegova krivda dovoljno dokazana in tako tehtna, da bi zahtevala to kazen. lupo je poiskal z očmi ščit, razdeljen v štiri polja, dve beli in dve rudeči, z gadom na sredi: takšen je namreč imel Ottorino. Ko ga je zagledal, je šel naprej ; dimdalje je prihajal, fem gosteja je bila gnječa in glasneji šum. Tu je neki glumec popoval, sprem-ljevaje pesem z brenkanjem na tambu-rici; tam se je drugi skazoval a psi in opicami, plešočimi po godbi piščaU in po udarcih bobna. Dalje tam je neki kričač prodajal svetinje in pomoči zoper mrzlico, slaveč čez vse čudežno moč zelišč svetega Pavla in svete Apolonije. Povsod so bili postavljeni šotori, v katerih se je igralo s kockami, s ploščami, ali s prahom in z jermenom, kateri zadnji dve igri ste bili neka posebnost tedanjega časa. Vse te igre so bile sicer postavno prepovedane, a vendar so jih lopovi brezskrbno držali in lovili čuke. Tu pa tam so bile videti mize, okrovi, in v naglici postavljene pfodajalnice, kjer se je prodajala bravina in svinjina, zgotovljena na razne načine, pšeničnl, rženi in ovseni kruh, malvazija, sladko in kiselo domače vino in še razne druge pijače in jedila. Na levi strani ograje se je odpiral velik prostor; ondi je bil trg za bojne in turnirske konje. Daleč okoli je odmeval krik konjskih kupcev, ki so svoje živali poganjali, ali pa jezde" obračali jih, ali jih s? Vi vspenjati se na zadnji nogi. Tam poleg sta bila še dva druga manjša prostora, razdeljena v razne oddelke; v jednem so prodajali pse, v drugem pa sokole. Ondi se je med lajanjem in kričanjem živalij slišal vik prodajačev, ki so pretiravali ceno svojega blaga. (Dalje pride). Donate ii razne device. Zopet zaplemba. — Državno pravdni-štvo nam je zaplenilo v zjutranjem izdanju 23 vrst iz sestavka ,Oj, zdaj gremo, nazaj nas veC ne bo*. Tržaškega namestnika delovanje se torej sploh ne sme kritikovati. Na znanje. — Ker je v petek praznik, izide prihodnja številka našega lista v Četrtek ob navadni uri. Osebne vesti. — Predsedništvo primorskega finančnega ravnateljstva je imenovalo davkarjema v IX. razredu Petra Biondi in Petra S t a b i 1 e; davčnima kontrolorjema Frana Kavčiča in Rudolfa Zunaj davčnim cficijalom v X. razredu Mihaela Andrej-čiča; davčnima pristavoma v XI. razredu Paskala pl. Bosizio in Ivana Lavricha. Preniemba t duhovniški službi. — C. g. Frančišek K n a v s, kapelan v Mirnu, je imenovan vikarjem za Osek pri Šempasu. Smrtna kosa. — V soboto so pokopali v Kanalu gosp6 udovo Frančiško Gar-nelli, rojeno ŠušteršiC. Naj v miru počiva! Ruski učenjak. — V Gorici je že teden dnij ruski učenjak, jezikoslovec g. Aleksander Vasiljevič Suworov, cesarski ruski državni svetnik in gimnazijski profesor v pokoju. Smvorov se peCa z jezikoclovstvom ter je radi tega prepotoval že mnogo slovanskih krajev, tudi na našem jugu je bil že opeto-vano; v Gorici je bil prvikrat 1. 1896. Leta 1894. je sestavil v Zagrebu »hrvatsko-ruski rječnik", v Trstu 1.1897. pa »slovensko-ruski slovar" od A—C. V Pallichovi.trgovini v Gorici se prodaja njegov »rjecnik hrvatsko-ruski in za prevajanje iz ruskega*, »pabirci iz ruske poezije« po 30 nvC. »slovensko-ruski slovar«, 1 zvez. od A—C po 15 novC. Batujci, Usti, ki so bili obsojeni radi lanskih izgredov na visoko odmerjene kazni, -¦ katerih smo že opetovano govorili, imajo r- topiti svoje kazni tekom 14 dnij. In tako bodo jefiale po ječah »žrtve avstrijskega patrijotizma", vsi drugi pa se lahko učimo, da je nevarno imeti preveč patrijotizma v srcu. Lahi ga nimajo nič, zato pa se jim dobro godi. —• Pa tudi ni kdo ni siljen, biti patrijotičen ~ tako se je reklo pri obravnavi proti Batujcem na Dum r v veliki soclnjiski dvorani iz c, kr. ust!I ' nomnimo si to! Ciganska naselbina. — Pišejo nam: Zadnji čas je nastala okoli mesta Gorice takorekoč prava ciganska naselbina. Ako se človek poda h mesta v predmestje, posebno proti Soškemu mostu na polja, vidi, kako vse mrgoli teh »stalnih gostov" goriških ter vidi vedno one in iste znane ciganske obraze-, kar pomenja da so stalno naseljeni; kaj takega se drugodi ne trpi nad 24 ur. In ta zalega meščane in druge mimogredoče na jako vsiljiv način nadleguje za milodare ter jim sledi dokler se jim kaj ne da. Ako se človek hoče otresti teh sitnežev, jim mora proti lastni volji kaj dati, drugače ga zmerjajo in za njim upijejo. Posebno pa jim ugaja, ako udobe kako žensko družbo na sprehodu. Pripetilo se je, da je sledila ciganska druhal trem gospodičnam iz boljše družine na sprehodu po poljih proti Soškemu mostu nad Stračičami, da so se jih vse prestrašene komaj iznebile. Naj bi poklicane oblasti posegle vmes ter pregnale to cigansko nadlego! Nesreča. — V nedeljo popoludne s>e je peljal v lahkem koleslju po Tržni ulici proti ulici sv. Ivana mladenič, najbrže kje z dežele. Pri vhodu v Semeniško ulico ob voglu kavarne »del Genio" je nerodno zavil ter je padel s koleslja, si zlomil roko ter jo sploh nevarno poškodoval. Previdnosti pri vozovih ni nikoli preveč! Samo italijanski pečati. — Na okrajnem, na okrožnem sodišču, na zemljiški knjigi, povsodi dobiš le italijanske pečate. Na čisto slovenskih odlokih tiči le italijanski pečat. To nikakor ne odgovarja ravnopravnosti, pač pa bije isti v obraz. Skrajni čas je, da se odpravi ta veliki nedostatek na naših sodiščih ter se uvedejo tudi slovenski peCati ali pa se napravijo dvojezični. V Tržiču (Monfalcone) ima sodišče dvojezični pečat, v Gori ci pa je samo italijanski. Radi tega apelujemo na oba gospoda predsednika sodiščem v Gorici, da v svoji znani nepristranosti in pravicoljubju delujeta na to, da =e odpravi samo italijanski pečat ter da se da napraviti še slovenski aH pa dvojezični pečat! S tem le vstrežeta splošnim pritožbam na slovenski stranki ter storita nekaj, kar bi moralo že davno biti. Zato pričakujemo, da to apelovanje ne bo brezuspešno. „0J, zdaj gremo, nazaj nas več ne bo'*. — Cesarski namestnik grof G o 6 s s si je ogledal pretekli teden še Baško dolino, potem pa je smuknil preko primorske meje v zeleno Koroško. »Kod je hodil, kje je bil*, ne pride toliko v poštev, zlasti ker poznamo grofa Goussa izza zadnjega potovanja predobro, in vsakdo ve, koliko so vredne take namestnikove »inšpekcije*. — V deželi ga ni veC, temveč v zeleni Koroški v prijaznem gradu si hladi vročo glavo, katero mu je segrelo toplo primorsko solnce. On uživa vse dobroto poznega poletja lepo doma, v Trstu in drugodi pa si šepetajo: „ Nazaj ga več ne bo*. — Italijani so zadovoljni ž njim, saj pleše tako, kakor oni hočejo, vsled cesar samo po sebi umevno ne more biti priljubljen pri slovanskem prebivalstvu v deželah ob Adriji. (Zaplenjeno 23 vrst). Z Bogom, gospod grof! Dobro se počutite v Koroški, kar Vam želimo iz srca. Prosimo Vas le ob jednem, da nam tudi Vi izpolnite jedno željo, da namreč glede na povratek v Trst kot namestnik rečete: ,Tega ne bo nikoli!« Vsak po svoje.—Italijani v kraljestvu slavijo javno na slovesen način jednajsto stoletnico slavnega zgodovinarja Pavla Dija-kona v Čedadu. Tudi goriška »Karjola* se ga spominja, ali pri tem ne more, da ne bi se obregnila zopet ob Slovence. V dolgem sestavku pripoveduje zopet, kako so prišli Slovenci v deželo v nadlego Italijanom, kako so jih smatrali tukaj vedno za tujce, da Gorica ni slovensko ime> temveč latinsko Norltia, da ime »Slovenec* so iznašli slovenski politiki v zadnjih 30 letih, prej so se imenovali le »Kranjce«, itd. itd. S kratka: Zavito ali zlagano je vse, kar pišejo o Slovencih glede* na zgodovino. V Italiji obhajajo 11. stoletnico z velikimi sve-čanostimi, »Karjola" pa proslavlja zgodovinarja Pavla Dijakona s tem, da piše neresnico, ter da mrcvari zgodovino. Vsak po svoje! — Ce je to na čast Pavlu Dijakonu, dvomimo. FoStne reči. — Nemški »hoilovci« na Koroškem tudi v c. kr. uradih kažejo svojo jezo in srd nasproti Slovencem. Evo, kaj se nam piše s Koroškega: »Na vaš cenjeni dopis s pošiljptvijo Vam zamorem po svoji skušnji ustreči: prvikrat poslanega snopiča ni bilo v Šmarjelo in težko, da bi bil prišel do Borovelj. Najbrž se je zgubil že na celovški pošti, katere lenobo in zanemarjenost napram slov. pismom sem jaz osebno že prej občutil". Dne 26. pr. m. je bilo oddano na pošti Podkamnje na Moravskem pismo z naslovom: Amalija Cerne, pošta Prvačina št. 12 pri Gorici. Torej dosti jasen naslov! Pismo pa je romalo po Moravskem, itd. Odtisi kažejo ; »Namest, Freistadt bei Holleschau, ter še več s svinčnikom ali črnilom pisanih krajev. No, slednjič je vendar nekdo našel po registrih, kje da je pošta Prvačina, in pismo je priromalo dno 30. pr. v Gorico, 31. pa v Prvačino na našlovljenko. V pismu je bilo pisanp, da prihaja nekdo plačat za nekoga, kar je bilo nujno potrebno,' ker se je šlo že za »kant«, in da se je pismo še malce zamudilo, pa bi se bil izvršil »kant«. Kakšen kriz in kakšna nevarnost je v slučajih s pismi, ako se ne postopa z istimi tako, kakor treba. C. kr. žensko iz obraze val Išče in vad-niea v Gorici. — Upisovanje v c. kr. žensko izobražerališče in ž njim združeno vad-nico v Gorici se bode vršilo dne 13. in 14. septembra t. l.od 8—12 ure zjutraj, in sicer za vse one gojenke, oziroma gojence, kateri so že obiskovali ta zavod, oziroma vadnice; pri tem slučaju morajo se izpričati z zadnjim šolskim spričevalom (šolskimi vestmi). 15. istega meseca od 8—12 ure zjutraj se bodo sprejemali oni, ki hočejo vstopiti na novo ali vi. ali višji tečaj zavoda, ali v I. razred vadnic, kakor tudi oni, kateri želijo prestopiti iz druzih šol na tukajšne. Le-ti bodo morali prikazati, spremljani po svojih roditeljih ali njih namestnikih, krstni ali rojstni list, zdravniško spričevalo, da so zdravi in na očeh prosti oftalmije, spričevalo o cepljenju kožic, ono lepega vedenja (ako ne preidejo iz kake občne šole) in zadnje šolsko spričevalo (ako so pred tem obiskovali kako šolo, oziroma odgojilni zavod). Kdor želi biti oproščenim šolnine, mora seboj ^prinesli ubožni list, podpisan od župana in dotičnega župnika. Šolsko leto 1899—1900 začne 16, septembra t. I. s sveto mašo ob 8. uri zjutraj. Redno podučevanje se prične na vad-nfcah 18. istega meseca ob 8. zjutraj, na zavodu pa potem, ko so se končali sprejemni izpiti. Koncert „15avcze". — »Zaveza« napravi 10. t. m. velik koncert na Vanekovem vrtu, oziroma v »Čitalnici*. Priprave za ta veCer se že vrše, in neumorni pevovodja g. Iv. Mer čina uri močan zbor. Nadejati se je, da nastopi veliko število pevcev in pevk. Pa tudi umetniki na godala nas počaste s prav dovršeno glasbo. S kratka, koncert obeta biti jako zanimiv. Rojaki iz mesta in dežele, ne zamudite priložnosti, pridite in počastite naše učiteljstvo s svojo vdeležbo! Komisija v bivši Catlncllijevl vojašnici. — Včeraj od 10. ure dopoludne pa do 5y4 pop. nepretrgoma se je nahajala v prostorih bivše transinalne Catinellijeve vojašnice komisija, katere naloga je bila, dognati kaj in kako je s tem poslopjem, je H ugodno za slovensko ljudsko šolo na sploh ali ne. Kot zastopniki slovenskih starišev so bili v komisiji gg. dr. Rojic, svetnik Vodo pivec (namestnik - pooblaščenec grofa Alfr. Coroninija) in šolski vodja Hr o vat in. NavzoCi so bili dalje višji inženir Woitl-chowsky, svetnik Czermak iz Trsta, dež. šol. nadzornik vit. K1 o d i C, okr. zdravnik dr. Al. Zenkovich iz Gorice, potem župan z dvema mestnima svetovalcema. Povabljeni so bili tudi udje mestnega šol. sveta, pa že pri vhodu odslovljeni, češ da dež. šol. svet zastopa tukaj mestni šol. svet. Na vsporedu je bilo 8 točk, glede na katere se je pre-iskavalo poslopje. Slovenski zastopniki so storili do cela svojo dolžnost, da so opozarjali komisijo na vse nedostatke, katerih mrgoli v tej vojašnici. Magistratu je bilo naloženo od^iinisterstva.dne 30. .aprila, t- .l.u. prevesti razne nujne poprave v poslopju, ali to se ni zgodilo. Še le zadnje dneve, malo pred komisijo, so malce popravljali zidarji, toda glede stopnic, razširjenja oken, ventilacij, števila stranišč mesto ni zadostilo ministerskemu ukazu. u Komisija si je došli hatalTCno- ogledala poslopje, in vtis je bil ta, da poslopje je nespodobno za šolo. Toda glede spodobnosti je sestavila zapisnik komisija gg. višjega inženirja Woitichovskega, dež. šol. nadzornika vit. Klodica, dr. Zenkoviea in- svetnika Czermaka. To je menda zadnja komisija, katera predloži svoje izvestje ministerstvu, da se vprašanje za slov. mestno ljudsko šolo reši končno tako ali tako. Gospoda so videli dosti, od njihove vesti in poštenja pa je odvisno, kako sestavijo dotično poročilo, in kako se bo glasila končna določba o tem petini vprašanju. Da pa Slovenci v Gorici ne bodo pošiljali svojih otrok v šolo tje doli, to pa stoji in bo stalo tudi v prihod n j os t i! C. Icr. pripravnic« na Prosekn. -Na c. kr. pripravnici za srednje šole na Proseku se otvori novo šolsko leto s sv. mašo dne 16. septembra t. 1. ob 8. uri. Vpisovanje bode 16. in 17. septembra do-poludne, K vpisovanju naj pripeljejo učence njih stariši ali namesniiksr Učenci morajo predložiti zadnje šolsko spričevalo, b'^! list Sn spričevali o cepljenji koz in o "Anmh , oeeh. ! Vsgojltfe za deklice (iniiud) <(>, i šolskih sester v .Narodni še i-* t'>uLbe i sv. Cirila in Metoda v Št. RaL>-t< pet Velikoveu se priporoča p. n. Jo • >':(ti l starišem. —- V hiš« je trirazredaa ijuaska šola; v njej se posebno goje žrnska ročna dela. Šolsko leto se začne dne 16. vinotoka t. 1. Oglasila naj se blagovolijo vposlati do konca meseca kimovca čč. šolskim sestram v Št. Rupertu pri Velikoveu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. »fitorlška ljudska posojilnica4 slovenska zadruga- piše: »Goriška ljudska posojilnica" je napravila v svojem 15. upravnem letu velikanski napredek. — Prometa je imela 1847446 gld. in dobička 7423 gld., dasi dela pri posojilih na hipoteke le z 1 %. Iz tega sklepamo* da se pri tej posojilnici veliko domoljubov večinoma skoro brezplačno žrtvuje in da so tudi uradniki le pičlo plačani. Rezerve ima ta posojilnica že 10000 gld. Račun je izvrstno sestavljen. Ne moremo se v ničem spotikati. Pogrešamo edino le število udov, katerih menda ne bo 10 (visokost deleža) X4f04 (Število deležev), ker Hajo nekateri udje gotovo po več deležev. Ta posojilnica je za slovenstvo v Gorici najmočnejša in najzanesljivejša podporna zastomba*. Važna odločba. — Trgovinsko mini-sterslvo dogovorno z železniškim minister-stvom je odredilo, da vse brzojavke, s katerimi se prosi za pomoč gasilna društva v slučaju požarov, je odpravljati brezplačno, ter da morajo« ako je nevarnost velika, prevažati železnice gasilna orodja in gasilce s posebnimi vlaknin sicer brezplačno. .Bralno in pevsko* društvo« t Št. Andrežu priredi dne 34. t. m. veselico z bogatim sporedom. Več ob času. Nezgoda na kolodvoru v Nabrežlnl. —- Ignacij Suban je nalagal kamenje na železniški voz, kar se mu je zdrsnil težak kamen, fja vrgel na tla ter mu padel na prša. S prihodnjim vlakom so ponesrečenca prepeljal Y tržaško bolnišnico. Ponesrečencu je strtih nekoliko reber. Razsodba najvišjega in kasaeijskega sodišča t kazenski stvari g. župana Devinskepa, Miroslava Plesa, se glasi: K 4L 3499. V Imena Njegovega Veličanstva cesarja l C. kr. najviše in kasacijsko sodišče je sklenilo v nejavni seji in s pritrjevanjem c. kr. generalne prokurature, da se ničnostni pritožbi obtoženca Miroslava Plesa proti razsodbi c. kr. deželnega kakor sodišča 1. stopinje v Trstu od dne 18. novembra 1898. opr. št. Vr. IX. 1?00/98,LL0, s katero je bil isti zaradi sokrivde na zločinu javnega nasilstva v zmislu §§ 5 in 85-a kaz. zakona obsojen na 8 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom vsaki mesec, z obzirom na § 5. zakona od 31. decembra 1877. drž. zak. za l. 1878. št. 3. in § 288. t kaz. pr, reda -*> ugodi, da se razsodba c. kr. deželnega kakor sodišča I. stopinje v Trstu od dne 18. novembra 1898. opr. št. Vr. IX. 1700/98,2i0 glede imenovanega Miroslava Plesa razveljavi in stvar napoti c. kr. deželnemu sodišču v Trstu v ponovno razpraljanje in presojevanje. Razlogi: Ničnostna pritožba, ki jo je vložil obtoženec Miroslav Ples, sklicevaje se na § 281. št. 5. kaz. pr. r„ je opravičena. V razlogih razsodbe se navajp, da je sodišče svoj izrek o krivdi, da je Ples v po-cetku in nadaljevanju nasilstev, ki so se vršila na šolskem poslopju »Lege nazionaie", ploskal v roke in kričal »dol z lego*, opirala poglavitno na njegovo priznanje, A Ples ni priznal del, katerih ga dol že. On trdi nasprotno, da se je pokazal samo enkrat na vratih svoje hiše, da bi poklical svoji hčeri. O tej priliki da je nekdo zavpil: ,živio župan*, in on da je v glasu, očitajočem in grajajočem silovitosti, ki so se k^-JBgdihv odgovoril: »bravi, bravi, fantje, boste dajali' racu$". Ta nagovor pa se v razsodbi, kjer se navaja domnevano Plesovo priznanje, ponavlja le doma: dostavek »boste dejali že račun« se je zamolčal. Ravno ta dostavek pa je pripraven dati besedam -obtoženca povsem drug pomen. Nadalje ne izhaja iz navedeb obtožencev Josipa Terčona in Avguština Gabrovca, naštetih v razlogih razsodbe, o času, v katerem se je Miroslav Ples pokazal nu vratih, katere navedbe pa sicer niso soglasne, da bi bil Ples stopil na sredo med razgrajalce ali v njih obližje, kakor se to navaja v razlogih. Vscd teh znatnih nasprotij o odločilnih dejstvih med navedbami razsodbe in med zapisniki o zaslišanju, je razsodba nična po § 281. št. 5. kaz zak. pr. r. Ista ničnost pa obstoji glede razsodbe tudi še v drugem oziiu, O presojevanju in ustunovitvi hudobnega namena je sodišče izreklo, da je Ples ravnal v sporazumu z razgrajalci (o čemer se ne razločuje, jeli kakor moralni provzročitelj ali pa samo kakor pomagalec) in da je isti že vedel v naprej, kaj se ima zgoditi dne 14. septembra. O tem pa sodišče ni niti najmanj uvaževalo izpovodeb prič Ivanke vi. Mandelik, duhovnikov Josipa Usaja, Alfonza Poljšaka, Josipa Poljšaka in Henrika Črnigoja, glasum Katerih je bil obtoženec že v početku uemirov v skrbeh, ves prestrašen in prepa-¦Irn, ter je grajal izgrede in prosil priče, m\ mu svetujejo, kako bi mogel izgrede za-ir ti, ko mu je na razpolago samo en orož-i ik, katerega pa ni mogel pripraviti, da posreduje. Ta dejstva pn so odočilnega pomena za pravo oceno sokrivde, katere je obdolžen Ples. In okolnost, da so jih ni upoštevalo, tvori zamudo, ki nasprotuje § 270. št. 7. kaz. pr. r., katera zamudila je isto tako obsežena v § 281. št. 5. kaz. pr. r. Pobijana razsodba se je morala torej v točkah, ki se tičejo obtoženca Plesa, ovreči in kazenska stvar upotiti prvi instauciji v ponovno razpravljanje in razsodbo v tem obsegu, dočim pretresovanje nadaljnji) ničnostnih razlogov, na katere se opira Ples, odpada kakor brezpredmetno. C. kr. najvišje in kasacijsko sodišče. Dunaj, 20. junija 1899. Volitve r Vipavi. — Pri zadnjih občinskih volitvah so zmagali vi. in % razredu »liberalci* in v 3. razredu »klerikalci*. Volitve so bile burne, kakoršnih Vipava še ni videla. Ustnica uredništva. — G. pisatelju .listka prijatelju": Pisano je prav lepo, kar ste nam poslali, ali priobčiti istega ne moremo, ker nismo prepričani, da objavljenje Vašega pisma bi spravilo Vašega prijatelja s pota, na kateri je krenil. Morda o priliki kaj drugega. Zdravi! Razgled po svetu. Raznoterosti. — V Lvovu so sprejeli 1. t. m. najslovesnejše novega grško-ka-toliškega nadškofa metropolita Knilovskega. Zjedinje države rabijo vedno več denarja za svojo mornarico. Tako se je proračun za prihodnje leto za mornarico zvišal za 18 milijonov dolarjev. — Trst šteje današnji dan 166.600 ljudij; 1. 1890. jih je bilo le 155.471. — Prvo železniško akademijo otvorijo s prihodnjim mesecem na trgovski akademiji v Lincu. Dijakov je priglašenih že lepo število. — Prelat K a r I o n, vodja štajerskih nemških klerikalcev, je polotil svoj državnozborski mandat.— Na Dunaju so našli dne 2. t. m. udovo Marijo Prosinagg umorjeno v njenem stanovanju. Sodi se, da jo je Umoril Krat dr. Schiessl, odvetnik, ki pa je živel v denarnih stiskah. Dr. Schiessl se fe obslrelil še isti dan ter se vrgel pod železnico.* Dve grozni smrti 1 ~ V Pctrinju so obesili 25. pr. ni. roparja in morilca. Vaša Samardžija, ki je umoril svojega lastnega očeta ter več drugih; bil je ropar ter strah in trepet svoji okolici. — V Bukovini nameravajo ustanoviti tovarno za izdelovanje sladkorja. Jezikovne naredbe. — Govori se zopet o preklicu jezikovnih naredeb ter o uveljavljenju jezikovnega zakona. Čehi pravijo na to, da ne odnehajo niti za las od svojih pravic; zatorej se mora vlada odločiti ali v prilog češkim zahtevam ali proti njim; srednje poti tukaj ni. O laso vi o Chlameekem. — Od konservativne strani pišejo v »Information*: Denimo, da bi se mu Ghlumeckemu stavili na razpolaganje Poljaki, katoliška ljudska stranka bi tega ne storila, Čehi še manj, in le ti zadnji že zadostujejo, da še onemogoči delovanje v državnem zboru. Namesto obstruk-cije na levi, bi bila obstrukcija na desni, in na en dan bi bila porušena tista vez, s katero se je posrečilo po 20 letih napora češko ljudstvo navezati na krono, na dinastijo, na državo. — Brez preklica jezikovnih naredeb Chlumeckv ne more prevzeti državnih poslov. Ako bi se izvršil preklic zajedno z večjimi kompenzacijami do Čehov, potem pridobi na levi Chiumeckv zase le častnike brez moštva, ako se to izvrši brez hkratnih kompenzacij, tedaj ima računati z uporom na desni od strani Čehov in. Slovencev; pripravljen pa mora biti tudi na hude pojave na Češkem. --Dalje sodi dopisnik,-da v sedanjem položaju zamore posredovati edino le katoliška ljudska stranka, ki stoji po svojih tendencah blizu Čehom, po svoji narodnosti Nemcem. Chlumeckega se imenuje avstrijskega Szellat Pri tem pa se ne preudari, da SzelI tačas, ko je vzel Banffvju iz rok vajeti, ni bil član obstrukcijske manjšine, temveč ministerske večine! Iz krščansko socijalnih krogov pišejo v »Inform.*: Grofa Thuna nadomestiti sedaj z baronom Chlumeckim, pomeni za nas: hudiča izgnati z Belcebubom I* Razne zadnje izjave zatrjujejo, da nastop Chlumeckega je le posredovalne vrste, in Szella je obiskal le kot star prijatelj. Av-dijenčo pri cesarju da je nasvetoval celo grof Thun sam. Koliko je resnice- na tem? Ukaz nemško vlade. — »Reichsan-zeiger" je priobčil ukaz osrednje vlade na vse prezidente posamičnih provincij, v katerem je rečeno: Ne samo višji politiškiuradniki, nego tudi okrajni predstojniki so poklicani, zastopati njim znane nazore vlade in jej olajševati izvrševanje njene politike, zlasti pri važnejših vprašanjih, ter mej prebivalstvom obujati in negovati razumevanje te politike. Na noben način pa niso opravičeni po svojem lastnem mnenju delati vladnim prizadevanjem težave. Ukaz so končuje z besedami: Zanašamo se, da bo zadostovalo opozoriti politične uradnike na to resno in odločno besedo, in upamo, da ne bo povoda, rabiti dalje segajočih sredstev! Otvoritev »Mestnega doma" v ljub-ljanl. — Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo priredi dne 7., 8. in 9. septembra slavnostno blagoslovljenje in otvoritev »Mestnega doma*. Spored slavnosti. V četrtek 7, septembra 1899: a) od 1 ure popoldne pričakovanje in pozdravljanje društev in gostov pri vseh vlakih ter spremljevanje istih v mesto j b) ob 4. uri popoldne shod deželnih gasilnih društev; c) ob 7. uri zvečer zbiranje društev in deputacij pred mestno hišo na Mestnem trgu in od tod odhod k podoknici gosp. župana ljubljanskega in gosp. predsednika zveze in nadzornika kranjskih gasilnih društev; d) po serenadi koncert v restavraciji pri »Zvezdi*. V petek 8. septembra 1899: a) ob 5. uri zjutraj budnica po mestu. Proga: Iz »Mestnega doma* čez mesarski most, po sv. Petra cesti, skozi Prešernove in Šelenburgove ulice, po Kongresnem, trgu,%kozi Gosposke ulice, po Turjaškem trgu, po Bregu, čez Št. Jakobski most, po Starem Mestnem in Vodnikovem trgu, v »Mestni dom*; b) ob polu 9. uri popoldne zbiranje društev pred »Narodnim domom", od tod skupni odhod pred »Mestni dom" k sv. maši na prostem. Pričetek sv, maše ob 10. uri. Proga: Bleivveisova cesta, Erjavčeva cesta, Gradišče, Kongresni trg, Gosposke ulice, Turjaški trg, Breg, Sv. Jakoba most, Stari, Mestni, Vodnikov trg; c) po sv. maši blagoslovljenje gasilnega orodja in »Mestnega doma" ter izročitev istega gasilnemu društvu; d) ob polu %. uri skupni obed na vrtu pri »Zvezdi" in pri Hafnerju; e) ob polu 3. uri popoldne velika vaja na Vodnikovem trgu ; f) ob 4. uri popoldne zbiranje društev pred »Mestnim domom* in od tod skupni odhod h koncertu na Koslerjevem vrtu. — Vstopnina 30 kr. Društva in deputacije so vstopnine proste. V soboto 9. septembra 1899: Izleti v okolico. Oglasilo se je že lepo število društev, katera se udeleže teh slavnostij. Prav bi bilo, če se oglasijo tudi iz naše dežele. Črnogorski knez je v Carigradu v gosteh pri sultanu kar znači, da vlada med njima prijateljsko razmerje. Sultan je podelil tem povodom knezu in drugim visoko rodove. Proti kugi. — Uradni list prijavlja ministersko naredbo, s katero se prepoveduje uvoz in prevez raznega blaga, ki prihaja iz Portugalske, in s katerim bi se za-mogla zanesli kuga v Avstrije. V Oportu se ponavljajo slučaji kuge. Zbolelo je do zadnjih časov nad 60 oseb, umrlo nad 25. Ljudje zapuščajo mesto, ker nastaja tudi draginja. Drevfus. — Razsodba se proglasi ali v petek ali v soboto. Za tisti dan so določene največje varnostne priprave, da ne pride do izgredov ali neljubih prizorov. Po večini se čuje glas, da Drevfus bo oproščen. Srbija. — Preiskava proti Kneževiču in sodrugom je končana. 16 oseb so že oprostili. Govori se, da jih oproste še nekaj. Obtožencev je že 29, med njimi Pašič, Tau-sanovič, Nikolič" in urednik lista »Odjek"; deset drugih je toženih radi razžaljena- veličanstva. Sklepna obravnava prične v četrtek. Dopisnik v »Vaterlandn«. — Našel se je dopisnik, — pravijo, da je Slovenec —, ki je poslal »Vaterlandu* na Dunaj dopis, v katerem se vali krivda radi zadnjih izgredov v Celju na dr. Ferjančiča, ker je na Bledu pozdravil češke visokošolce. Tisti dopisnik trobi v svet, da Slovencem je Celje že »fremdes Gebiet". Vladni visoki krogi, ki že tako niso naklonjeni Slovanom, so se popri- jel! tega dopisa ter se čutijo prepričane, da dr. Ferjanclčie kriv izgredov v CefeT &¦ " terim je iskati vzrokov pač edino le v skrajnem 'narodnostnem sovraštvu Nemcev do Slovanov. Tako je Slovenec priskočil na pomoč našim najhujšim narodnim nasprotnikom, velikim nemškim nacijonalcem, ki so tudi trdili, da dr. Ferjančič je kriv celjskih izgredov. Tako človeče, ki se drzne pisati tako o Slovencih ter se reči na vrhu, da je Slovenec, pač nima več pravice prištevati se slovenskemu narodu, naj se le priklopi našim odpadnikom-sovražnikom, med katere spada. Takih Efijaltov ne trpimo v svoji sredi. Sram ga bilo v dno duše, in sram bodi okolico, kateri pripada ! i Jeruzalemsko romanje. — G. Jožef Z i d a n š e k, profesor na kn. šk. lavantin-skera bogoslovnem učilišču v Mariboru, je izdal pod gorenjim naslovom knjigo z 207 stranmi, v kateri popisuje potovanje v sveto deželo lanskega leta; tega potovanja se je udeležilo takrat 144 romarjev iz vseh avstrijskih dežel. Knjiga je pisana poljudno in razumljivo. Knjiga obsega 207 stranij; dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, mehko vezana po 40 kr., trdo po 50 kr. in in v platnu po 65 kr, (pri vseh s poštnino ured.) Čisti donesek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Kaznovani izgrednlki v Celovca. — Od 13 oseb, ki so bile zaprte radi demonstracij, je bilo dne 1. t, m. obsojenih IS v zapor od 5 dnij do 8 mesecev. Samo enega so oprostili. Občinske volitve t Dalmaciji so trajale mesec dnij; v sredo končno so bile pri kraju. V Zadru so zmagali Italijani v društvu s Srbi, drugodi pa Hrvati; Srbi so izgubili Dubrovnik, Skradin in Budvo. »Goriška ljudska posojilnica" rcg.'str. društvo z oinoj. zavezo v Gorici vabi k izrednemu občnemu zboru, ki kode v Četrtek dne 7. sept. tek. leta eb 3. url pepililne v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je edino le preraemba dveh točk pravil. Po g 35, društvenih pravil sklepa občni zbor veljavno, ako je zastopan najmanj deseli del denarja, vloženega v deležih. V Gorici, dne 18. avg. 1899. Ravnateljstvo. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izkazali ali izrazili v žalostnih dneh in ob smrti naSe ljube matere, tašče, oziroma svakinje, gospe Frančiške vi Carnelli, roj, iič svoje sožalje, izrekamo najtoplejo zahvalo. Posebej pa preč. duhovščini, gospodom uradnikom in domačim pevcem. Bog povrni I Kanal, 4. septembra 1899. Žalujoča rodbina. Dve kaudidatinji ali dva učenca, sprejme na stanovanje in hrano poštena slovenska družina. Ponudbe je pošiljati A. Kratochvil, trg sv. Antona št 4 prvo nad. blizu .Zvezde*. Službo išče prileten obč. tajnik praktičen v političnem uradovanju v taki občini, kjer ni ne vojaške uiti odgonske postaje, zmožen slovenskega, nemškega in ita-ljanskega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe z navedeno plačo naj se blagovolijo doposlati pod- -naslovom I. K. I. poste rostante v Kanal do konec septembra 1899._________. t? ?! 191 predmetov za samo gld. 2. t krasna pozlačena ura, jamCena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen elui za smodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleSko platno. 1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 par uhanov iz double-zlata I. vrste z vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja.in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih ftl Irasnih predmetov razpošuja za samo 2 goM. (ura sama slane toliko) Švicarska izvozna niša H. SCHEOEfi, Krahmro Josofegasse Stv. 46. -. ...¦. Kar ne ugaja se sprejema nazaj v teku S dnij. Ilustrovanl ceniti zastonj \n frauko. Dva dijaka se sprejmeta takoj na stanovanje in hrano v slovensko družino. — Ponudbe je pošiljati V ulico Corso Fr. Gius. št. 19.» ni. nadstr. na levo. ^r\toi\ portolotti kamnosek i Gorici na Franc-Jožefovi cesti štv. 33. Zaloga nagrobnih spominkov vseli slogov • po ugodnih cenah 0P» od 8 do 200 gld. -%• !! Važno za vsakega 1! Razprodaja za neverjetno nizke cone: 12 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. 1 krasna žepna ura iz niklja Siflio-Ilpmnntoir, s pokrivnlom in Iri-lelnim jamstvom. Ima sokumlarico in popolnr. izdelan stroj. (Ni primerjali onim, katere pošiy»jo mno»i bazarji 2» I pozlačene) f 1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla za zavrat-nike za gospode iz amer. doiible-zlata s kameni, j v dobnimi briljantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od *. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double-zlalu. ' 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz aracr. double-zlata (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-Sevalno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti poiiijalvi denarja pri naročilu za samih gld. 2«95. (Sama žepna ura iz nik(ja Anker-Remontoir stala je prej '• gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnrj radovedno xiazaj E. Holzer zalagalelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov In zalog« ur in zlatenlne na debelo. Krakovo-Stradom 18. — Krakovo. llustrovani ceniki gratis in franko. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno pradajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovee, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in CM!-Metodovo mila ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca r Semenilki uliet §t. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, ˇ Kapucinski ulici št. 21 ter podružnici na Kornu štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor - kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — irte — drobne- in debele otrobe — turšfco - zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd. 3 20 s Zalita pristnega daliafnstega žganja na fcbeit ter pristnega ernega In belega vina. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina izvlpavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse fcraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cen« šmarna. Postrežba poifana. K Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka 3, Gloj! Glej! Čuda! ¦vv- Edina slovenska tovarniška **•*» zaloga pravih, dobrih, finih ¦>*> šivalnih strojev *a vso stroko V zalogi se vdobijo tudi posamezni deli po jako nizki ceni. Šivahke se prodajajo ducat za šivilje po 36 kr., za krojače »Titonia" 45 kr. in za čevljarje'O kr. Tudi imata v zalogi več kot 100 šivalnih strojev in dvokoles, pa tudi pušk in samokresov. Dobrota naših samokresov se je pred kratkim izvrstno sponesla. Edina prodajalnioa šivalnih strojev in dvokoles. Za ftfcnti tiirave » jamči. Za dobroto šivalnih strojov se jamči 5 let in pol. Se priporočata z odličnim spoštovanjem Saunig & Dekleva V Gorici, Nunska ulica 14-16-16. (nasproti nunski cerkvi) priporoča prek duhovščini in slavnemu obfibstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako* vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriuje ločno in solidno.. Priporoča slav. .jblhistvu tudi svojo (S. d.) tfckarno Srk na perilo. (P. cl Veliki prazni sadovi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6—7 cm debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. — Natančneje se izve pri g. L. S t emu na Franc Jožefovi cesti št. 9. i ODLIKOVAN fotografski atelier na Jravniku štev. // v Gorici podružnica na Acquedottu št. 2."> v Trstu, priporoča se shmieiiiu občinstvu v mestu in na dežeii v blagohotno podporo. i r\aro\ prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za itinogoorojna naročila ter obljublja solidno postrežbo pa jako zmernih cenah. / Iitoii Obidiče čevljar v Semeniški uliei štev. 4 jpeF v Gorici, -"^|j§ priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Naznanilo poljedelcem! Comaževa žlindra 16-28%, prah za travnike, .}« iiu razpolaga po gld. 2G5 za J00 Mg« v zalogi »Društva za prodajo umetnih pojil" v Gorici, v ulici Contavale hiš. štev. 2 (blizu kavarne Schwarz.) Prave in edine želodčne . Pomoli Mehko vesau gld. 1*60. PtCCEO-ClOBHHCKlft ClOBAFL (Rcn)Ni Rusko - Slovenski Slovar) i IN Kratka slovnica ruskega jezika (KpatKaa PpaMMaTHKa P^ccKaro H3mku) V kratkem izide „Slovensko-ruski slovar" in „rusko-slovenska slovnica".