VESTNIK
Poštni urad 9020 Cetovec
=	Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt	=
= = E	izhaja v Ceiovcu
Erscheinungsort Ktagenfurt
Posamezni izvod 3 šitinge E	mesečna naročnina 12 šiiingov	E
E ceioieina naročnina 120 šitingov E
P. b. b.
nmttmmttmtummmmmmmtnmmtnttmtttmuttttummH)?
LETNtK XXXiii.
CELOVEC, PETEK, 17. FEBRUAR 1978
ŠTEV. 7 (1833)
KoroškiSlovenci pred medrtarodnimforumom:
Vprašanje manjšin
v Avstriji
jebi!opred!oženobeograjski konferenci o varnosti in sodeiovanju v Evropi
V spoznanju, da pristojni dejavniki v Avstriji očitno niso priprav-ijeni v enakopravnem diaiogu s prizadetima manjšinama iskati pravično in tozadevnim doiočiiom avslrijske državne pogodbe ustrezajočo rešitev odprtih vprašanj, so koroški Siovenci in gradiščanski Hrvaii pod-vzeii važen korak po poti internacionaiizacije manjšinskega vprašanja. V sredo 15. februarja 1978 je skupna detegacija obiskaia beograjsko Konlerenco o varnosli in sodeiovanju v Evropi ter na generainem sekretariatu predata peticijo z obsežnim informacijskim in dokumentacijskim gradivom, s katerim je detegacije vseh držav udeteženk sezna-niia s poiožajem stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter jih opo-zoriia na nerešena vprašanja in na neizpotnjene tozadevne mednarod-nopravne obveznosti Avstrije.
V skupni delegaciji so bili s strani koroških Slovencev predsednik dr. Franci Zwitter in tajnik dipl. inž. Feliks Wieser za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem ter predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Filip Warasch za Narodni svet koroških Slovencev, s strani gradiščanskih Hrvatov pa predsednik Hrvaškega akademskega kluba Juriča Čenar.
Obisk pri beograjski Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi je delegacija koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov izkoristila tudi za informiranje mednarodne javnosti. V mednarodnem centru za tisk so člani delegacije priredili tiskovno konferenco, na kateri so številnim novinarjem obrazložili vzroke in namen tega koraka pri beo-
grajski konferenci ter jih seznanili z vsebino peticije in gradiva, ki je bilo predano na generalnem sekretariatu KVSE. Pri tem je predsednik ZSO dr. Franci Zwifter v kratkem uvodu izrecno poudaril, „da nikakor ni naš namen, da bi tukaj v Beogradu s tem svojim korakom blatili ugled svoje domovine, marveč smo prisiljeni k temu koraku samo zaradi tega, ker v državi sami na žalost pri odgovornih ne najdemo posluha za naše upravičene zahteve po državni pogodbi odgovarjajoči rešitvi člena 7, ki vsebuje pravice v korist slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji."
Na dobro obiskani tiskovni konferenci so z vprašanji nastopili predvsem avstrijski novinarji, ki pa so — morda proti lastni volji — s tem samo koristili, ker so odprli pereča vprašanja, na katera so člani delegacije lahko odgovorili in so odgovore podkrepili s tehtnimi argumenti.
Delegacijo koroških Slovencev in PRED KOMtSUO OZN:
gradiščanskih Hrvatov je ob tej priložnosti sprejel šef jugoslovanske delegacije na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi Miroslav Pešič. V krajšem razgovoru so mu člani delegacije tolmačili vsebino peticije in obrazložili trenutni položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, medtem ko je jugoslovanski predstavnik delegacijo seznanil s prizadevanji Jugoslavije v korist manjšin tako na pripravljalnih pogovorih v Ženevi kakor potem na konferenci v Helsinkih in sedaj v Beogradu.
Prav tako je delegacijo sprejel tudi avstrijski veleposlanik v Beogradu in šef avstrijske delegacije na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi dr. Wilhelm Lieder-mann. Tudi njemu je delegacija obrazložila namen sedanjega koraka pri konferenci v Beogradu ter ga v krajšem razgovoru informirala o sfanju in težnjih obeh manjšin v Avstriji.
Jugoslovanska pobuda
za deklaracijo o manjšinah
V komisiji OZN za človekove pravice, ki trenutno zaseda v Ženevi in se bo posebej bavila tudi z manjšinsko problematiko, je podvzela Jugoslavija novo pobudo za široko mednarodno uzakonitev spoštovanja manjšinskih pravic. Vodja jugoslovanske delegacije Aleksander Božo-vič, ki je že na otvoritveni seji komisije dosegel, da je bilo na dnevni red letošnjega 34. zasedanja sprejeto tudi manjšinsko vprašanje, je ta teden predložil še osnutek posebne deklaracije o spoštovanju pravic narodnih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin.
Na podlagi jugoslovanskega osnutka naj bi deklaracija zagotavljala manjšinam ne le pravico do obstoja, marveč do popolne enakopravnosti z ostalim prebivalstvom, in sicer ne gle-
Predsednika ZSO in NSKS
de na njihovo številčno moč. Osnutek deklaracije zahteva, da morajo biti pripadnikom manjšin priznane vse Človekove pravice in temeljne svoboščine brez sleherne diskriminacije zaradi njihove narodne, etnične, jezikovne ali verske pripadnosti. Nadalje mora biti prepovedana vsakršna propaganda, ki bi imela za cilj diskriminacijo manjšin; vsaka država pa mora ustvariti pogoje za svobodni razvoj manjšin. Prav tako deklaracija poziva vse države-članice OZN, da pri razvijanju medsebojnega sodelovanja zlasti na področju kulture, vzgoje in na drugih področjih, ki so posebnega pomena za manjšine, upoštevajo interese teh manjšin.
O jugoslovanskem osnutku deklaracije o manjšinskih pravicah bo komisija razpravljala meseca marca, ko bo povabila tudi mednarodno znanega strokovnjaka prof. Capotortija, ki je za OZN že pripravil obsežno in temeljito študijo o manjšinski problematiki.
sta sprejeta detegacijo KZA
V	okviru izmenjave mnenj s posameznimi skupinami, ki sodeiujejo v soii-damostnem gibanju, sta predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter in predsednik Narodnega sveta koroških Siovencev dr. Matevž Criic v ponedeijek 13. 2. 1978 na sedežu NSKS v Ceiovcu sprejeta deiegacijo CK Komunistične zveze Avstrije, ki jo je vodii sekretar mag. WaiterLindner.
V	daijšem razgovoru sta predsednika osrednjih organizacij koroških Siovencev prikazaia današnjo situacijo v zvezi z reševanjem či. 7 avstrijske državne pogodbe in orisaia ceiotno probiematiko stovenske narodne skupnosti na Koroškem. Po drugi strani so zastopniki KZA iznašati svoje poglede na manjšinsko probiematiko in na vprašanje koroških Siovencev posebej ter poudariti, da v raziiko od prejšnjega giedanja smatrajo siovensko narodno skupnost na Koroškem kot narodnostno in ne zgoij jezikovno manjšino, kar je prišio do izraza tudi v novem programu KZA.
V	nadaijnjem poteku razgovora so biia obravnavana tudi konkretna vprašanja in konkretne dejavnosti, ki so pomembne za deio soiidarnostnega gibanja, pri čemer so biii ugotovijeni marsikateri skupni pogiedi.
Vzrok za to, da se je Jugoslavija odločila za tako pobudo v korist manjšin, gotovo niso bile le njene „slabe izkušnje" z Bolgarijo, kakor to skuša dopovedovati tukajšnji tisk, marveč vsaj v neki meri tudi „izkuš-nje" z Avstrijo, ki je v svoji manjšinski politiki še dosti bolj „obreme-njena", saj ne krši le splošnih načel o človekovih pravicah, kot to dela Bolgarija, marveč prezira tudi določila državne pogodbe, katera ji nalaga povsem določene obveznosti glede manjšin. Predvsem pa je pobuda Jugoslavije izraz njene načelne politike v odnosih med narodi in narodnostmi, kakor jo sama uresničuje v lastni državi.
Koroški Slovenci Beograjski konferenci
o varnosti in sodelovanju v Evropi
Koroški Siovenci smo z veiikimi pričakovanji pozdraviti sprejem Skiepne iistine Konference o varnosti in sodeiovanju v Evropi in še posebej veiiko skrb, ki jo Beograjska konferenca posveča uresničevanju čiovekovih pravic in temeijnih svoboščin.
V upravičenem pričakovanju, da bodo Vaše pomembne razprave in odiočitve pripomogie tudi k razrešitvi probiemov, s katerimi smo soočeni, si Narodni svet koroških Siovencev in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem kot predstavnika siovenske narodne skupnosti na Koroškem dovoijujeta deiegacijam držav, ki so zastopane na Beograjski konferenci, posredovati v zvezi z zaskrbijajočim poiožajem siovenske manjšine v Avstriji na-siednjo
PETiCUO:
Repubiika Avstrija je v čienu 7 državne pogodbe z dne 15. maja 1955, ki se nanaša na ponovno vzpostavitev neodvisne in demokratične Avstrije, "ir*ip)a obveznost, da bo zagotovita siovenski in hrvaški manjšini dotočene pravice in zajamčita na osnovi čiena 6 vsem osebam, ki žive na njenem državnem ozem-iju, ne giede na raso, spot, jezik ati vero, čiovekove pravice in temeijne svoboščine, kakor tudi v čienu 9, da bo organizacije s fašističnim značajem razpustita oziroma njihovo dejavnost pre-povedaia.
Žeiimo preko Vas obvestiti evropske države, udeieženke Beograjske konference, še posebej podpisnice državne pogodbe, da siovenska narodna skupnost na Koroškem po več kot dvajsetih ietih od podpisa državne pogodbe z dne 15. 5. 1955 še ne uživa pravic, ki so zajamčene v tem mednarodnem dokumentu za zaščito njenega obstoja in pospeševanje njenega razvoja. Zakon o narodnih skupinah z dne 7. juiija 1976 s pripadajočimi odredbami zvezne viade z dne 19. januarja 1977 in z dne 31. maja 1977 ne samo da ne pomeni izpoinitev ustreznih dotočit državne pogodbe, temveč po našem gtobokem prepričanju bistveno zožuje in pogojuje te pravice. V sktadu s trenutno ureditvijo tahko te peščica stovenske narodne skupnosti na Koroškem uživa manjšinske pravice, ki jih poteg tega izjemno restriktivno raztagajo in uporabtjajo. Siovenska narodna skupnost je še vedno žrtev šovinističnih izpadov in pritiskov ztasti nemško-nacionatističnega „K6rnfner Heimatdiensta", katerega dejavnost meri na to, da odvzame stovenskemu prebivaisfvu njegov značaj in pravice kot manjšine, ne da bi tako dejavnost prepovedati.
Situacija v naši dežeti, kjer kot avtohtoni narod že 1300 tet živimo, je takšna, da smo izpostavijeni statnim, detoma četo uzakonjenim kršitvam čiovekovih pravic in temeijnih svoboščin. Takšen potožaj onemogoča enakopravno sožitje pripadnikov dveh narodov na tem narodnostno mešanem ozemtju ter grozi z možnostjo konfiiktov in novih obtik nasitja.
Do zadnjega smo si prizadevati, s predstavniki naše vtade in partamenta doseči sporazumno urejanje teh probiemov. Trdno smo prepričani, da — čeprav smo štej ko prej pripravtjeni na konstruktiven diatog — avstrijska vtada in pariament dosiej nista kazaia pripravijenosti za pogajanja o izpotnitvi čtena 7 avstrijske državne pogodbe. Zato se obračamo na Vas, ker gre brez dvoma za kršitev načet sktepne tistine Konference o varnosti in sodeiovanju v Evropi, še posebej Vtt. in X. načeta dekiaracije in temeijnih izhodišč, ki prevevajo cetotno tretjo košaro Sktepne tistine Heisinške konference.
Zaradi vsega tega žetimo s pritoženo informacijo in prito-ženimi dokumenti seznaniti visoke predstavnike držav udeteženk Beograjske konference s poiožajem stovenske manjšine v Avstriji s prošnjo, da obvestijo o tem svoje vtade, da ustrezno ukrepajo in da se zavzamejo v okviru njihovih tastnih prizadevanj za do-stedno izvrševanje Sktepne tistine Konference o varnosti in sodeiovanju v Evropi za pravično razrešitev tega vprašanja, ki je hkrati vprašanje demokratičnih svoboščin sodobne Avstrije in Evrope.
Zveza slovenskih organizacij
Narodni svet koroških Slovencev	na Koroškem
Gradivo za Beograjsko konferenco o varnosti in sodeiovanju v Evropi:
Zgodovinsko
ozadje
Koroški Slovenci živijo kol narodnostna skupnost že od 6. stoletja na podedovanem avtohtonem ozemlju. Materin jezik večine prebivalstva na tem ozemlju je slovenski, čeprav priznavanje narodnostne pripadnosti zaradi socialne in gospodarske diskriminacije in političnih pritiskov na manjšino ni vselej identično z maternim jezikom.
Po prvi svetovni vojni je bil na ozemlju, na katerem živi naša manjšina, izveden plebiscit. Avstrijske oblasti so v času plebiscita obljubljale slovenskemu prebivalstvu, da bodo varovale njegov jezikovni in narodni značaj ter zagotovile enakopraven položaj. Vendar pa se je v obdobju med dvema svetovnima vojnama nadaljevalo s pritiskom in zapostavljanjem tako na področju gospodarstva, šolstva, kulture in na drugih področjih. Ves ta čas so svojo dejavnost razvijale nemške šovinistične organizacije, ki so pritisk na manjšino še stopnjevale.
Najtežje obdobje je slovenska manjšina v Avstriji doživljala v ča-
tnformacija
o po!ožaju slovenske manjšine v republiki Avstriji
su nacistične okupacije Avstrije. Razpuščene in razlaščene so bile vse slovenske organizacije, slovenščina je bila popolnoma prepovedana, več kot 300 slovenskih družin je bilo nasilno izseljenih, veliko število Slovencev je bilo zaprtih v koncentracijska taborišča. Koroški Slovenci so se nacističnemu nasilju uprli in se vključili v odpor na strani zavezniških sil. V priznanje temu prispevku in za povrnitev škode, ki jo je manjšini prizadejal nacizem, so bile leta 1955 v Avstrijski državni pogodbi (temeljnem ustavnem aktu današnje republike Avstrije) v členu 7 določene posebne pravice manjšine. Avstrijska republika je v pogajanjih o državni pogodbi označila protifašistični boj koroških Slovencev kot .samosvoj doprinos Avstrije k njeni osvoboditvi".
Po sprejetju državne pogodbe se je poiožaj posiabša)
Po tem, ko je Avstrijska državna pogodba stopilo v veljavo (1955), se položaj manjšine ni izboljšal, kot so zahtevala njena določila. Nasprotno, marca 1959 je bil sprejet .zakon o manjšinskih šolah", ki je ukinil dotedanjo obvezno dvojezično šolstvo in uvedel obveznost staršev, da med šolanjem svoje otroke večkrat prijavijo k pouku v slovenščini. V vzdušju nemško šovinističnih pritiskov na manjšino je bila posledica nove ureditve ta, da je v šolskem letu 1960-61 obiskovalo pouk v slovenskem (maternem) jeziku le 37,8 % slovenskih otrok. Danes dve tretjini otrok slovenskih staršev praktično ni deležnih pouka v materinem jeziku. To pa pomeni kršitev pravice pripadnikov naše manjšine do izobraževanja v materinem jeziku. Ta kršitev ima daljnosežne posledice za
kulturni in etnični razvoj slovenske manjšine v Avstriji in njenih pripadnikov. Poleg restrikcij na področju osnovnega šolstva predstavljajo problem tudi otroški vrtci. Predlogi za ustanavljanje dvojezičnih otroških vrtcev, ki jih je večkrat vladi dajala slovenska manjšina, so bili vedno zavrnjeni.
Na področju sodstva je avstrijski parlament sprejel marca 1959 zakon o rabi slovenščine pred sodišči. Ta zakon je zožil možnost rabe slovenščine z dotedanjih devet na tri sodne okraje. Poleg tega je bil s tem zakonom slovenski jezik degradiran z nivoja uradnega na nivo pomožnega jezika. Na ta način je bila velikemu delu slovenske narodne manjšine v Avstriji odvzeta pravico uporabljati materin jezik pred sodišči.
Še slabše je stanje na področju
uporabe slovenščine pred upravnimi organi. Pravno stanje in praksa na tem področju sta takšna, da je pripadnikom naše manjšine dejansko onemogočeno komunicirati v slovenščini z upravnimi organi.
Po določilih 7. člena Avstrijske državne pogodbe je Avstrija dolžna postaviti dvojezične topografske označbe in napise v upravnih okrajih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom. Nepopolna in nezadovoljiva rešitev, ki jo je dal Zakon o dvojezičnih topografskih napisih z dne 6. julija 1972, pa je naletela na hud odpor nemško šovinističnih sil na Koroškem. V pogromih oktobra 1972 so bili vsi dvojezični topografski napisi uničeni. Dvojezični topografski napisi so tako postali simbol neuresničenih določil Avstrijske državne pogodbe o pravicah manjšin istočasno pa tudi simbol moči nemškega šovinizma na Koroškem.
Diskriminacija, ki so ji podvrženi pripadniki slovenske manjšine v Avstriji na področju šolstva, kulture, uprave in sodstva, je očitna ob neomejeni dejavnosti protimanj-šinskih nemško šovinističnih organizacij na Koroškem. Neposredno po podpisu Avstrijske državne pogodbe je bil ponovno ustanovljen .Karntner Heimatdienst", glavna in zbirna organizacija nemškega šovinizma na Koroškem. Javna zborovanja, ki jih prireja ta organizacija, parole, ki jih izreka, oblike akcij in politična preteklost članov priča, da gre za šovinistično na programskih in neonacističnih idejnih temeljih delujočo organizacijo. Ta in podobne organizacije bi morale biti po določbi 5. odstavka člena 7 Avstrijske državne pogodbe prepovedane. Še več, dejavnost takšnih organizacij je uperjena na zanikanje človekovih pravic pripadnikov naše manjšine in zato bi bilo nujno, da se dejavnost takih organizacij prepove.
Današnji poiožaj stovenske manjšine
To so bile nekatere glavne značilnosti položaja naše narodnostne skupnosti, ko je bil v Helsinkih sprejet sklepni akt Konference o varnosti in sodelovanju. Nas, pripadnike slovenske manjšine v Avstriji, je ta akt navdal z upanjem. Pričakovali smo, da bodo procesi širitve mednarodnega sodelovanja prispevali k temu, da bo avstrijska vlada popravila krivice, ki jih trpimo, in da bo izpolnila to, kar je po mednarodnem pravu dolžna. To smo pričakovali zlasti zato, ker tudi sklepna listina KVSE izraža spoznanje, da so narodnostne manjšine lahko faktor krepitve mednarodnega sodelovanja, če so jim zagotovljene njihove pravice in špošto-vani njihovi legitimni interesi.
Z zadovoljstvom smo sprejeli določila VII. načela Deklaracije o načelih, veljavnih za odnose med državami udeleženkami, ki obvezuje države udeleženke, da spoštujejo človekove pravice za vse, ne glede na raso, spol, jezik ali vero ir) da pripadnikom narodnih manjšin zagotovijo dejansko uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Z upanjem nas je navdalo X. načelo Deklaracije o načelih, veljavnih za odnose med državami ude-
leženkami, ki državam udeleženkam nalaga obveznost, da v dobri veri (bona (ide) izpolnjujejo svoje obveznosti po mednarodnem pravu, vključujoč obveznosti, ki izvirajo iz pogodb ali drugih sporazumov v skladu z mednarodnim pravom, katerih stranke so. Pričakovali smo, da bo republika Avstrija v skladu s tem načelom pristopila k izvajanju Avstrijske državne pogodbe, ki je navsezadnje njen konstitutivni akt in eden temeljnih kamnov današnje ureditve v Evropi.
Vendar pa so se vsi ti upi izjalovili. Slabo leto po sprejetju sklepnega akta Helsinške konference so bili v Avstriji sprejeti zakoni in uredbe, ki pomenijo tako bistveno vsebinsko in prostorsko omejitev pravic manjšine, izvirajočih iz člena 7 Avstrijske državne pogodbe, da pomenijo poskus enostranske in samovoljne revizije te mednarodne pogodbe. Še več, ti zakoni in uredbe pomenijo nadaljnjo eskalacijo kršitev tistih človekovih pravic pripadnikov naše manjšine, ki jih zagotavlja sklepni akt Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Ko to trdimo, mislimo na zakon o narodnih skupinah in zakon o popisu posebne vrste z dne 7. ju-
Avsfrije, kar je prepričljiv izraz nezaupnice ljudstva tem vladnim postopkom.
Da pa bi bil absurd popoln, je vlada dobljene podatke vendarle vzela kot osnovo za .odmero" pravic manjšine v uredbah z dne 31. maja 1977, ki se nanašajo na uporabo slovenščine pred upravnimi in sodnimi organi in na dvojezične topografske napise. Po določilih teh odredb je uporaba slovenščine pred upravnimi in sodnimi organi dopuščena le na ozemlju, ki zajema eno tretjino ozemlja naselitve manjšine, dvojezični topografski napisi pa naj bi bili postavljeni le na približno eni šestini naselitvenega ozemlja. To so konkretne posledice ugotavljanja materinega jezi-
Poleg peticije, ki jo objavljamo na 1. strani, so predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev izročili delegacijam držav-udeleženk Beograjske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi tudi posebno Informacijo, v kateri je kratko opozorjeno na zgodovinsko ozadje, obširno pa prikazan današnji položaj slovenske narodne manjšine v Avstriji, informativno gradivo pa sta osrednji organizaciji koroških Slovencev izpolnili in podkrepili še z ustreznim dokumentarnim in slikovnim materialom.
Uredništvo
lija 1976 in uredbe, ki se nanašajo na uporabo slovenskega jezika pred sodnimi in upravnimi oblastmi in na topografske oznake.
Ti akti povezujejo pravice pripadnikov naše manjšine z njeno številčno močjo. Zato je bilo 14. novembra 1976 izvedeno posebno štetje na teritoriju celotne republike Avstrije, s katerim naj bi ob'asti ugotovile materin jezik prebivalcev Avstrije.
Materin jezik, ki se po mednarodnih standardih šteje kot jezik zgodnjega otroštva, je tako postal predmet .volitev"! Popis je bil namreč izveden podobno kot volitve. Pripadniki manjšin smo bojkotirali to čudno ugotavljanje materineg-a jezika in tudi večinsko, nemškogovo-reče prebivalstvo je temu popisu izreklo nezaupnico. Rezultati popisa so bili absurdni: Zaradi uspešnega bojkota je samo 2.800 Slovencev na avtohtonem naselitvenem področju izjavilo, da je njihov materin jezik slovenski, na Dunaju, ki je daleč od ozemlja avtohtone naselitve, pa je 4.700 ljudi proglasilo slovenščino za svoj materin jezik. Udeležba na teh najbolj čudnih volitvah do sedoj je bila pod 25 "/o upravičencev na celotnem ozemlju
ka v Avstriji, vladnega ukrepa, katerega cilj je bil nadaljnje zmanjšanje manjšinskih pravic.
Popolna absurdnost situacije, ki jo ustvarjajo omenjeni zakoni in odredbe, je ta, da je z njimi nastalo osem kategorij pripadnikov slovenske manjšine glede na vrsto in obseg pravic:
Popolna absurdnost situacije, ki jo ustvarjajo omenjeni zakoni in odredbe, je ta, da je z njimi nastalo osem kategorij pripadnikov stovenske manjšine glede na vrsto in obseg pravic:
1.	Tisti, ki naj bi jim pripadale vse pravice, ki jih vsebuje avstrijska izvedbena zakonodaja k členu 7 Avstrijske državne pogodbe.
2.	Tisti, ki naj bi jim pripadale te pravice, razen dvojezičnih krajevnih napisov.
3.	Tisti, ki jim pripada pravica do uporabe slovenščine pred upravnimi organi in do dvojezičnih krajevnih napisov ter do dvojezične šolske ureditve, ki pa nimajo pravice do uporabe slovenščine pred sodišči.
4.	Tisti, ki jim pripada pravica do uporabe slovenščine pred sodišči in do šolske ureditve, ki pa nimajo drugih pravic.
5.	Tisti, ki jim pripada le pravica do uporabe jezika pred upravnimi organi in do dvojezične šolske ureditve.
6.	Tisti, ki jim pripada zgolj pravica do uporabe slovenskega jezika pred upravnimi organi, če ne obvladajo nemškega jezika.
7.	Tisti, ki jim pripada zgolj pravica do dvojezične šolske ureditve.
8.	Tisti, ki jim ne pripada nobena pravica iz člena 7 Avstrijske državne pogodbe.
Ta ureditev uvaja torej celo diskriminacijo med posameznimi deli manjšine.
Te kršitve človekovih pravic so sprožile nezadovoljstvo in protest pripadnikov slovenske manjšine v Avstriji. Organizirane so bile mirne protestne manifestacije, ki pa niso šle v račun policijskim oblastem. Tako je na primer na demonstraciji dne 8. avgusta 1976 v Škocijanu policija brutalno napadla udeležence in več demonstrantov aretirala oziroma zadržala, pri čemer je uporabila take metode, ki jih je v 14 primerih avstrijsko ustavno sodišče proglasilo kot kršitev človekovih pravic. Hkrati so v teku sodni postopki zoper ca. 31 pripadnikov slovenske manjšine zaradi uporabe splošnih demokratičnih sredstev, kot so demonstracije, pisanje parol itd.
Ti politični procesi so režirani, da bi prikazali svobodno politično in narodnostno izražanje pripadnikov slovenske manjšine kot kriminalno dejanje in z namenom uničiti voljo manjšine za borbo za njene narodnostne pravice in obstoj. Ker pa slovenska manjšina upravičeno vztraja na rešitvi člena 7 Avstrijske državne pogodbe po duhu in črki, ji očitajo, da zavzema .ekstremne pozicije", njene pripadnike, ki se borijo za njene legitimne interese, pa dolžijo ekstremizma.
Vse to je v očitnem nasprotju z določili VII. načela deklaracije o načelih, veljavnih za odnose med državami udeleženkami Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zlasti gre za kršitev .pravice posameznika, da izpoveduje in izpolnjuje sam ali v skupnosti z drugimi vero ali prepričanje in da ravna tako kot mu narekuje vest" in za kršitev pravice pripadnikov manjšin „do enakosti pred zakonom".
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem izražata globoko ogorčenje celotne slovenske narodne skupnosti v Avstriji, ker njene pravice vsedoslej niso uresničene in ker še vedno prihaja do grobih kršitev in omejitev človekovih pravic in svoboščin njenih pripadnikov.
To poudarjamo tudi zato, ker vlada republike Avstrije nenehno trdi nasprotno. V tej zvezi navajamo publikacijo Urada avstrijskega zveznega kanclerja „Die rechtliche Stellung der Volksgruppen in Oster-reich", 1977, ki poskuša mednarodno javnost prepričati, da so določila Avstrijske državne pogodbe z omenjenimi zakoni in uredbami že izpolnjene, ne da bi publikacija navajala, kako neposredno prizadeta manjšina sama ocenjuje te zakone in uredbe. Te in druge podobne trditve odgovornih avstrijskih državnikov, češ da so že izvršene obveznosti državne pogodbe in s tem tudi sklepne listine Helsinške konference, ne ustrezajo dejanskemu stanju.
Prav zaradi tega smo želeli seznaniti predstavnike držav udeleženk Beograjskega sestanka o varnosti in sodelovanju v Evropi o položaju slovenske manjšine v Avstriji in jim sporočiti, da so bili na problematičen položaj in kršitve človekovih pravic slovenske manjšine v Avstriji opozorjeni naslednji organi Organizacije združenih narodov:
HF Odbor za odpravo rasne diskriminacije na zasedanjih v letih 1975, 1976 in 1977.
K Komisija za človekove pravice na XXXII. zasedanju v letu 1976.
H Podkomisija za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin na zasedanjih v letih 1975 in 1977.
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM
Tudi na Koroškem
smo obhajali kulturni praznik slovenskega naroda
Naz prireditev
ob slovenskem kulturnem prazniku
Tudi letos :o se po vsem siovenskem kulturnem prostoru zvrstite žtevitne prosiave in prireditve v počastitev siovenskega kutturnega praznika ob obietnici smrti pesnika Franceta Prešerna, ietos pa hkrati tudi ob stoietnici rojstva pesnika Otona Župančiča. V okviru posameznih prireditev so zastužnim kutturnim de-iavcem podetiti tudi tradicionaina priznanja. Med tetošnjimi nagrajenci sta tudi dva naša rojaka:
#	JANKO MESSNER je v Ljubtjani prejet nagrado Prešernovega sktada „za književno pričevanje na avstrijskem Koroškem, za intenzivno in kritično izpovedovanje najbotj temetjnih žtaht-nih, obče humanističnih izročit".
#	HANZt KEŽAR pa je v Kranju prejet mato Prešernovo pta-keto za njegovo deto na pevskem področju ter je v utemetjitvi med drugim rečeno, da „je njegov prispevek pri ohranjevanju stovenske pesmi in sptoh stovenskega jezika na avstrijskem Koroškem žeto pomemben, zato tudi uživa v stovenskem kutturnem prostoru vetik ugted".
Obema nagrajencema čestitamo!
V Stovenj Gradcu so se ob kutturnem prazniku spomniti pesnikov vetikanov Prešerna in Župančiča, hkrati pa staviti tudi 20-tetnico Umetnostnega pavitjona, ki je po svojih tikovnih razstavah, posvečenih ztasti Združenim narodom in čtoveškemu sožitju, danes znan širom po svetu. Odprti so razstavo 18 domačih koroških umetnikov, med katerimi sta tudi naša rojaka Zorka Weiss in Gustav Januš; zastopani pa so predvsem štirje vetiki umetniki — častni občani Stovenj Gradca — Werner Berg, Krsto Hegedušič, Božidar Jakac in Petar Lubarda. Ko je otvarjat razstavo, se je akademik Božidar Jakac posebej spomnit tudi Sto-vencev na avstrijskem Koroškem ter spričo njihovega težkega po-tožaja s posebno odmevnostjo ponovit Prešernovo žetjo, „da rojak prost bo vsak, ne vrag, te sosed bo mejak".
tZSLA BO NOVA PLOŠČA:
Koroška rodna pesem
.Slovenski kulturni praznik povezuje vse slovenske ustvarjalce, poustvarjalce, vse kulturnike in ljubitelje slovenske kulture v skupni zavesti, v Prešernovi zavesti, ki v srcu dobro mislimo!" Tako je poudaril predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek v svojem kratkem uvodnem govoru, ko je pozdravil številno občinstvo, ki je dobesedno do zadnjega kotička napolnilo Aulo slovenico, katera je s trenutno razstavo umetniške fotografije mojstra Marjana Pfeiferja dajala okvir uspeli proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku.
Letošnjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku je Slovenska prosvetna zveza posvetila stoletnici rojstva pesnika Otona Zupančiča. Predsednik SPZ se je spomnil poeta, ki je v zadnji vojni vedel za svoj dolg in je vrgel pesem za današnjo
rabo v svet. Oton Zupančič pa je ljubil tudi nas koroške Slovence — je dejal Valentin Polanšek — in prav ta ljubezen do koroškega Slovenca in njegove krute usode mu je porodila pesem, ki polna upanja konča z verzom: „za nas še Zvesta Zala moti!" Pesnik Zupančič je vedel, .dokler pravica je ob tla teptana, resnica brez sramu zasramovana, dokler svobodo ljubiti je greh" — dotlej ni mogoče ne življenje, ne kultura, ne človečanstvo. .To mi Slovenci v obdravski deželi dnevno skozi stoletja pregrenko čutimo," je naglasil govornik. .Kakor koroški Slovenci s Cicibanom že izza otroških let nosimo vsak svojega Zupančiča v srcu, pa je Zupančič vsemu slovenskemu narodu vsadil Korotan v srce. Ob slovenskem kulturnem prazniku naj nas zato dviga zavest: v srcu na-
šem živi — četudi trpi — srce Korotana!"
Slavnostni govornik je bil ožji rojak iz Zupančičeve rodne Bele Krajine, lanskoletni Prešernov nagrajenec dr. Lojze Krakar, ki je na podlagi osebnih srečanj in spominov na Zupančiča orisal njegovo pesniško poslanstvo (njegov govor objavljamo na 7. strani — op. ured.).
Vsebinsko bogat kulturni spored sta izvajala mešani oktet SPD .Danica" iz Št. Vida v Podjuni pod vodstvom Hanzija Kežarja ter recitatorska skupina SPZ, v kateri so bili Marjan Srienc kot vodja ter Tonči Schlapper, Maja Haderlap, Urši Brumnik in Jože Blajs. Medtem ko je oktet zapet vrsto pesmi na Prešernova in Zupančičeva besedila, je recitatorska skupina izvajala recital z naslovom .Mladost-domovina-narcd", v katerem je Marjan Srienc povezal in režijsko uredil znane Zupančičeve pesnitve, ki so ob vključenih slikovnih, svetlobnih in zvočnih efektih zaživele v učinkoviti izpovedi velikega mojstra slovenske besede. Ne da bi ostati del sporeda kakorkoli omalovaževali, je bil recital brez dvoma posebno doživetje: bi) je po vsebinski sestavi in po obliki izvedbe vsaj za naše razmere nekaj novega ter kljub nekaterim začetnim .hibicam", ki so bile predvsem tehničnega značaja, lepa obogatitev in hkrati spodbuda, da je v tej smeri treba nadaljevati. Sicer pa so bili vsi sodelujoči zasluženo deležni navdušenega aplavza — zahvale za njihovo požrtvovalnost in vloženi trud.
Proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je postavila Slovenska prosvetna zveza v okvir prireditev ob svoji sededesetletnici, se je udeležilo izredno veliko ljubiteljev slovenske kulture in umetnosti. Poleg .domačinov" iz Celovca so prišli mnogi zastopniki krajevnih prosvetnih društev iz drugih krajev. Navzoči pa so bili tudi številni častni gostje, med njimi generalni konzul SFRJ v Celovcu Milan Samec s člani generalnega konzulata, predstavniki ZSO in včlanjenih organizacij, ravnatelj slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik in drugi.
V založbi Zveze kulturnih organizacij Slovenije ter Produkcije gramofonskih plošč in kaset pri RTV Ljubljana bo v kratkem izšla plošča, posvečena koroški slovenski pesmi in preko nje našim pevskim zborom ter pevkam in pevcem, ki to pesem gojijo. Na plošči z naslovom .Koroška rodna pesem' bodo posnetki 13 pesmi v izvedbi najrazličnejših zborov.
Na eni strani plošče bodo pesmi: Pesem od rojstva (Franc Leder Lisičjak-Luka Kramolc) v izvedbi mešanega zbora .Podjuna" iz Pliberka pod vodstvom Otta Wutteja; Jaz sem en friš'n jager (koroška ljudska-Luka Kramolc) v izvedbi moškega zbora .Edinost" iz Pliberka pod vodstvom Folteja Hartmana; Oj te mlinar (koroška ljudska -Luka Kramolc) v izvedbi mešanega zbora .Zarja" iz Železne Kaple pod vodstvom Joška Wrulicha; Burno jes havžjam (koroška ljudska - Pavel Ker-njak) v izvedbi moškega zbora z Rodiš pod vodstvom Simeja Wruticha; Pesem o vigredi (Fr. L. Lisičjak - Luka Kramolc) v izvedbi mešanega zbora .Danica" iz Šentvida pod vodstvom Hanzija Kežarja; Ko jes puob'č na puaninco grem (ljudska iz Sel) v izvedbi moškega zbora .Planina" iz Sel pod vodstvom Mire Oraže.
Na drugi strani plošče bodo pesmi: Jaz sem Kranjčičev Jurij (koroška ljudska - France Cigan) v izvedbi moškega zbora .Trta" iz Zitare vasi pod vodstvom Jozeja Starca; Tiho skrita med gorami (N. Olip/F. Čertov - Silvester Mihelič) v izvedbi mešanega zbora .Planina" iz Se! pod vodstvom Francija Čertova; Sem pod vokencem stau (Ciril Pregelj) v izvedbi moškega zbora .Edinost" iz Stebna pri Globasnici pod vodstvom Janeza Petjaka; Nmau čez izaro (koroška ljudska -Hanzi Kežar) v izvedbi mešanega okteta .Danica* iz St. Vida v Podjuni; Po gorah je ivje (ljudska - Egi Gašperšič) v izvedbi moškega zbora .Zarja* iz Železne Kaple pod vodstvom Joška Wru!icha; Oj ti norčava gvava (koroška ljudska - Pavel Kernjak) v izvedbi mešanega zbora .Bilka" iz Bilčovsa pod vodstvom Folteja Kapusa; Mam dro (letno navajeno (Ciril Pregelj) v izvedbi moškega zbora .Vinko Poljanec" iz Skocijana pod vodstvom Hanzija Kežarja.
Nova plošča bo gotovo vzbudila široko zanimanje pri naših ljudeh, zlasti med številnimi zbori ter pevkami in pevci, ki bodo zastopani kot izvajalci. Interesenti naj svoje tozadevne želje čim prej sporočijo Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, Gasometergasse 10.
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
C&jcrvtz
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1. Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1978-79 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 13. do Z8. Z. 1978, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda tjudske šote, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
Z. Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1977-78 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole [ERSTER KLASSENZUO), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegti tako dobre ocene, bi morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1978. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šolskega teta.
4.	Konec maja 1978 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem v Gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni
ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence,
Ebentaler Straf)e 14, 9070 Klagenfurt/Celovec.
RAVNATEU:
dr. Reginald Vospernik, I. r.
n----------------------------------------------------------------MMMMMMeeeeeeeeeei
DR. ANTON SVETINA
Prispevki k zgodovini Beijaka in okoiice
2.	Cerkev sv. Marije Magdalene. V zapisniku prejšnje vizitacije stoji zapisano, da je bit nad to cerkvijo proglašen interdikt, ker farani niso Sezidati stranskega ottarja, ki bi ga morati najprej podreti, nakar bi ga morat dati na novo postaviti patron cerkve. Cerkveni ktjučar je Matija Fischer.
3.	Cerkev sv. Jerneja v kraju Draganje (Ra-gain). Za cerkvenega ktjučarja je Tomaž Gast ravnotam.
4.	Cerkev sv. Mateja v kraju Vernberk. Farani nimajo pismenega dovoljenja za pokopavanje mrtičev, pokopavajo jih pa tu po starodavnem običaju; za časa mojega župnikovanja pa , kotiko vem, ni bit še nihče pokopan. V tej cerkvi se vrši stužba božja dvanajstkrat na teto, kakor je to bito dogovorjeno med gospostvom Vernberk in škofijskim ordinariatom; v te svrhe prejema šmiktavški vikar od gospostva 10 mernikov pšenice, ječmena in ovsa. Cerkveni ktjučar je Ožbolt Paumgartner.
5.	Cerkev sv. Janeza Krstnika v kraju Do-mačate (Damtschach). Ta cerkev je popolnoma zapuščena, tako da ljudstvo hranjuje v njej vprežne vozove in drugo kmečko ropotijo, nekaj časa so imeti v njej četo živino; sedaj je zaprta. Zvonove je gospostvo odpetjato v svoj grad v Vernberku, Instniki grada pa so dolžni dajati župniji v urbarju določeno kotočino potjskih pridelkov.
Cerkvene obtasti so bite v času, ki ga opisujemo, pristojne, da razrešujejo in sodijo v sporih med zakonci, ker je bita stužbena dolž-
nost župnih uradov, da nadzorujejo družinsko živtjenje svojih faranov; to nam dokazuje na-siednji v ljubtjanskem kapiteljskem arhivu listinsko ohranjeni primer:
Leta 1681 se je Jurij Paumgartner, meščan in irhar v Betjaku, pritožil na škofijski ordinariat v Ljubljano zoper vikarja Vida Balscher-ja, češ da je vikar nepravilno postopat v njegovem zakonskem sporu. V pritožbi navaja, da je njegova žena Magdalena, hčerka Pavla Mutwasserja, meščana in mesarja v Betjaku, ušta iz njegove hiše ktjub temu, da je rodita v zakonu tri otroke, od katerih sta dva umrla, eden pa še živi, in se noče vrniti v njegovo hišo. Namesto da bi vikar postopat kot pristojna sodna instanca, ga je naznanil mestnemu sodniku v Betjaku, češ da noče izročiti premičnin svoje žene, po katere je vikar osebno prišel na njegov dom. Vikar Batscher odgovarja na to pritožbo škofijskemu ordinariatu takole: Zena je ušta Paumgartnerju, ker je bit vsak dan pijan in jo je v pijanosti do krvi pretepat. Šta je na dom svojih staršev, zaradi poškodb se ni prikazata iz hiše in ni mogta opraviti vetikonočne spovedi. Zaradi tega spora sta bita oba zakonca kticana pred cerkveni sodni konzistorij, v katerem so biti kot prised-niki trije patri kapucini in enkrat tudi belja-ški mestni sodnik Adam Leutner. Po trikratni razpravi se je žena končno vrnita k možu, kakor je to nedavno ukazata škofijska sinoda, da se med zakonci ne sme dovotjevati zakonske ločitve. Pred kratkim pa je tožnik svojo
ženo ponovno tako strašno pretepel, suvat in z njo grdo ravnal, da je botj mrtva kot živa obležala vsa krvava in nezavestna dva ati tri dni. Odvetnik tožene stranke oziroma njenih Staršev pa je v zvezi s tem sporom poročat tote: Ko je žena 13. septembra rodita dvojčke, ni mož takoj postat po babico, da sta otroka zaradi tega umria in jih je morata babica na pot mrtve krstiti. MrtiČe ni dat pokopati v grobu, ki pripada njemu, temveč v ženinem grobu, s čemer je oškodovat vikarja Wa!scherja v njegovi cerkveni pristojnosti. Tudi s prvo ženo, s katero je živet 14 tet, je tožnik ravnat enako, jo pretepat in pri spotnem združevanju posiljevat, da je od same žalosti mtada umrta. Starši od žene zahtevajo, da ostane hčerka in njen 14 mesecev stari otrok pri njih. Kako je škofijski ordinariat to pritožbo rešit, pa iz listinskega gradiva ni razvidno.
Dne 25. 4. 1686 poštje vikar Vid Batscher arhidiakonu za Gorenjsko Oktaviju Buccetani baronu p). Reichenegg obširno pismo, v katerem se najprej opravičuje, da se zaradi obolenja kotkov ne more udetežiti letošnje škofijske sinode. V pismu se pritožuje zoper oskrbnika gospoščine Landskron, da se neupravičeno vmešava v zadeve župnije sv. Miklavža podložnih kmetov.
Dne 27. avgusta 1690 je vikar Batscher poroča) stotnemu kapitlju v Ljubljano o dohodkih in izdatkih cerkve sv. Miklavža, njenih podružnic ter ostalih vikariatov beljaškega cerkvenega okrožja. Za župno cerkev sv. Miklavža navaja, da ima letnih dohodkov 110 gotdinarjev, ki se pa porabijo pri nabavi sveč, olja, vina, posod, za izdatke ministrantom in za druge potrebščine. Na terjatvah dolgujejo farani še 200 gold. Podružnična cerkev Št.
Lenart ima 17 goldinarjev letnih dohodkov, podružnica sv. Magdalene 4 goldinarje in podružnica sv. Bartolomeja 1 goldinar 45 krajcarjev.
Za leto 1690 je ohranjena specifikacija vrednosti vseh župnij ljubljanske Škofije, ki so bile podrejene stolnemu kapitlju. Za beljaško cerkveno okrožje izgleda ta specifikacija takole:
letni dohodek kopita) f	(
Vikar pri sv. Miklavžu v Beljaku 220	
župna cerkev in podružnice	—
Vikar v Št. Rupertu	150
Cerkev	—
Vikar v Skočidolu	150
vse cerkve in sv. bratovščina	—
Vikar v Dvoru	162
vse cerkve	—
Vikar v Lipi	85
vse cerkve	—
4400
3150
3000
750
3000
3080
3240
800
1700
500
Iz te specifikacije sledi, da je bil na dohodkih najbolje situiran vikar pri župni cerkvi sv. Miklavža v Beljaku, vikarji pri Št. Rupertu, v Skočidolu in v Dvoru so imeli približno enake dohodke, najslabše pa je bil dotiran vikar v Lipi nad Vrbo.
Dne 1. avgusta 1688 poroča vikar Vid Bal-scher generalnemu vikarju v Ljubljani Rosetti-ju, da je 8. julija okoli ene ure opoldne divjala v vsem beljaškem okolišu silna nevihta s točo v velikosti jajc, ki je napravila na stavbah, v gozdovih in na poljih neprecenljivo škodo.
(Dd/jf v prihodnji števili)
Spominska svečanost v Svečah
Kljub izredno slabim prometnim razmeram, ki jih je povzročil snežni metež koncem minulega tedna, se je v nedeljo na sveškem pokopališču zbralo okrog 150 ljudi, ki so prišli od blizu in daleč, da počastijo spomin padlega narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in ostalih tovarišev, ki počivajo v skupnem grobu tega pokopališča. Na tem pokopališču je namreč našlo skupno počivališče 11 borcev za svobodo, med njimi domačini, Matija Verdnik-Tomaž, Aleš Einspieler, Valentin Schwarz in Florjan Križnar, nadalje brata Ivan in Aleksander Čero ter še pet nepoznanih partizanov.
Organizator te vsakoletne spominske svečanosti je Zveza koroških partizanov v sodelovanju z ZZB NOV Jesenice; s slednjo zaradi tega, ker je naš koroški rojak Matija Verdnik večino svojega življenja preživel na Jesenicah, kjer je bil vključen v napredno delavsko gibanje in si tako pridobil velik krog prijateljev in znancev. Na žalost se letos njegovi prijatelji in znanci z Jesenic niso mogli udeležiti slovesnosti, ker so njihova vozila obtičala v globoko zasneženih karavanških strminah. Samo trem Jeseničanom se je posrečilo pretolči se skozi snežne mase in se s položitvijo venca oddolžiti spominu nekdanjega prijatelja in soborca narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža.
Sveške spominske svečanosti so se poleg številnih obiskovalcev od blizu in daleč udeležili tudi predstavniki jugoslovanskega konzulata v Celovcu z generalnim konzulom Milanom Šamcem na čelu ter zastopniki kulturnega in političnega življenja koroških Slovencev, med njimi, predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwiiier, pred-
sednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper in tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser.
Narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž in njegovi tovariši, ki počivajo na sveškem pokopališču niso zastonj žrtvovali svojih življenj. Njihov boj in njihova vera v zmago nad nacizmom sta se zmagovito razširila preko Roža tudi v druge predele Koroške. Srčnost teh borcev je opogumila ljudi tako seveda tudi avstrijske demokrate, ki so v okviru OF odborov podpirali protifašistični boj na tem področju. Od teh padlih in preživelih tovarišev se moramo učiti, kako je treba graditi široko ljudsko fronto, ki je danes prav tako potrebna kot je bila v času vojne. Proti načrtnemu gojenju šovinizma v Avstriji je d-anes potrebna solidarnost nemškogovo-rečih s Slovenci in narobe, samo tako se bo mogoče učinkoviteje zoperstaviti neonacističnim tendencam, ki zajemajo vedno večje kroge v naši državi.
Predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper je svoj govor kar v začetku navezal na skrajno neugodne snežne razmere in dejal, da je sneg zagodel pesem, ki je simbolična s partizanskim bojem v zadnji vojni, ko je bila pot do svobode težka in naporna in ki je zahtevala tudi temu primerne rešitve. To pot borbe pa moramo koroški Slovenci tudi sedaj prav tako vztrajno nadaljevati, da si priborimo kar nam gre — izpolnitev določil 7. člena državne pogodbe.
Spominsko svečanost je s svojo pesmijo pod vodstvom Joška Boštjančiča obogatil mešani zbor SPD „Bilka" iz Bilčovsa in recitator Ton-či Schlapper, ki je z globokim občutkom izpovedal Kajuhovo pesem
„Ko človek bo človeka prepoznal".
Spomenik padlih borcev na sveškem pokopališču je bil poln vencev, ki so se v zeleno rdečih barvah živo odražali iz belega snega. Med njimi so bili venci, ki so jih poklonili Zveza koroških partizanov, Zveza slovenskih organizacij, jugoslovanski konzulat v Celovcu borčevska organizacija z Jesenic in Komunistična zveza Avstrije.
Ob nedeljski spominski svečanosti je Zveza koroških partizanov
Slovensko prosvetno društvo ..Zarja" v Zetezni Kapti vabi na
9. SMUČARSKO TEKMO
ietos prvič v smuku, ki bo v nedeijo 19. februarja 1978 v Koprivni pri Možganu.
Start ob 10. uri. Startne šfe-viike dobite od 8.30 do 9. ure. Pozor: za prevoz z voziii bodo najbrž potrebne snežne verige.
prejela pismo Solidarnostnega komiteja za pravice manjšin, v katerem je rečeno: Das Klagenfurter Komitee tur die Rechte der Minder-heiten mochte dem Partisanenver-band anldf)!ich der heurigen Ge-denkteier seine Verbundenheit mit den Zielen des Kamptes des Matija Verdnik-Tomaž, in der schwersten Zeit, die unsere Heimat je erlebt hat, ausdrucken. Bei den Aufga-ben die uns heute bevorstehen, wird uns die Entschlossenheit des antifaschistischen Kampters Matija Verdnik-Tcmaž ein leuchtendes Vorbild sein.
Ehre dem Gefallenen im Be-freiungskampf! Vorwarts im Kampf um die Rechte der Minderheiten!
9. Koroški kuiturni dnevi
OD 16. DO 18. FEBRUARJA 1978 V PROSTORIH MOHORJEVE H)ŠE
SPORED
PETEK 17. FEBRUAR
9.00 Teodor Domej-Matjaž Kiemenčič-Avguštin Maite-Štefan Pinter: Zgodovina šoistva na južnem Koroškem
11.00	Avguštin Maiie: Vioge siovenskih osrednjih organizacij o manjšinskem šoistvu
14.30	Soiski krožek Kiuba siovenskih študentov na Dunaju:
Ocena avstrijskega šoistva iz družbenopoiitičnih vidikov s posebnim ozirom na dvojezično šoistvo
15.30	Soiski krožek Kiuba siovenskih študentov na Dunaju: Zvezna gimnazija za Siovence in njen narodnopoiitičn) pomen
20.00	Giedaiišče „giej": Lepa Vida SOBOTA 18. FEBRUAR
9.00 Deiovna skupina: Nekateri rezuitat) ankete o dijakih Zvezne gimnazije za Siovence
11.00	Viadimir Wakounig: Zvezna gimnazija za Siovence in po-pokiicne žeije njenih dijakov. Funkcija šoie in funkcija po kiica v današnji družbi.
14.00	Forumska diskusija na temo: ..Probiemi dvojezičnega šoistva"
Na podiju sodeiujejo:
dvorni svetnik prof. dr. Herbert Koschat — dežeini šoiski svet za Koroško
okrajni šoiski nadzornik Rudoif Vouk — vodja manjšinskega šoiskega oddeika na koroškem dežeinem šoi-skem svetu
dr. Alojzij Novak — zavod za šoistvo SRS Pavie Strajn — tajnik SioR) v Trstu
vodja diskusije:
strokovni nadzornik dvorni svetnik dr. Vaientin inzko
Po zaključni komemoraciji na po-kopaliču, se je večina udeležencev zbrala v Adamovi gostilni, da se zagreje in okrepča. To je bil tudi povod, da je zadonela vedno bolj med našim ljudstvom priljubljena borbena pesem.
Zveza koroških partizanov se tem potom vsem, ki so se udeležili spominske svečanosti zlasti pevskemu zboru in recitatorju, iskreno zahvaljuje za vso požrtvovalnost, da je bila kljub neugodnim vremenskim razmeram omogočena lepo uspela komemorativna svečanost.
8AST78vštevitkati
Letošnji 10. jubilejni sejem gastronomije in turizma .Gasi 78", ki bo 11. marca odprl svoja vrata in bo trajat do 19. marca; po trenutnem stanju beleži porast na vseh območjih. Tako bo na tem sejmu v Celovcu zastopanih 777 podjetij. 435 od teh je avstrijskih. Koroška dominira s 149 raz-stavljalci, sledijo Dunaj s 94, Štajerska z 42 in Solnograška z 39 zastopanimi podjetji. Iz inozemstva jih bo prišlo 342, to je 44 odstotkov vseh razstav-Ijalcev. Najmočneje je zastopana Zvezna republika Nemčija s 115, sledijo ji Italija z 69 in Švica s 23 podjetji.
Podoben porast beležijo tudi pri posebnih razstavah, pri 7. mednarodnem tekmovanju mladih kuharjev, pri GAST-bifeju in v paradi .sladkosnednežev", kjer je zastopanih vedno več podjetij.
Tudi tokrat je bila razstavna površina povečana in znaša sedaj 35.000 m?. S stalnim večanjem razstavne površine se je le-ta v teku desetih let povečala kar za 180 odstotkov. Tudi vedno večje število obiska je nadaljnje potrdilo rastočega trenda celovškega strokovnega sejma gastronomije in turizma. Tako se je v zadnjih desetih letih število obiskovalcev zvišalo od 28.022 na 69.334, v lanskem letu (GAST 77). Visoko kvalitetni strokovni program GAST 78 in številne posebne razstave, so vsekakor porok zato, da bo tudi GAST 78, deseti strokovni sejem gastronomije in turizma, dal primerne impulze turističnemu in gastronomskemu gospodarstvu naše dežele in pa tudi drugim sosednjim deželam.
25. FEBRUARJA V ŠT. JANŽU:
„5. AGROSKI 1978"
Srečanje smučarjev kmetijcev
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu je prirediteljica letošnjega srečanja in tekmovanja smučarjev kmetijcev z nasiovom „5. Agroski 1978", ki bo v soboto 25. februarja v Št. Janžu v Rožu; Športno društvo Št. Janž v Rožu pa je prevzeto naiogo, da poskrbi za izvedbo tekmovanja na šentjanških Rutah.
..Agroski" je že tradicionaina prireditev kmetijcev Siovenije. Lanskega tekmovanja v Kranjski gori se je z uspehom udeiežiia tudi skupina koroških siovenskih zadružnikov, ki so potem prevzeti organizacijo ietošnjega srečanja na Koroškem, kamor poteg domačinov vabijo tudi udetežence iz Stovenije ter Furianije-Jutijske krajine.
Potek prireditve v Št. Janžu bo nasiednji: ob 8. uri zjutraj bo pri spodnji postaji vtečnice razdetitev štartnih števitk; ob 9. uri bo start teka moških do 45 tet (proga bo dotga 4 km), potem pa štart teka moških nad 45 tet ter žensk [2 km); ob 9.30 uri se bo začet statom, ki bo izveden v štirih skupinah (moški do 33 tet, moški od 33 do 45 tet, moški nad 45 tet in ženske). Po končanih tekmah bo ob 13.30 uri skupno kosiio pri predsedniku ZSZ Janku Ogrisu v Bitčovsu, kjer bo ob 15.30 uri tudi razgtesttev rezuitatov in podetitev pokatov ter medatj. Prireditev se bo zaktjučita z družabnim srečanjem.
Za „5. Agroski 1978" je prijavtjenih več sto udetežencev iz Koroške, Stovenije in Furtanije-Jutijske krajine.
Tako bo prireditev tudi tepa pritožnost za medsebojno spoznavanje zadružnikov, za izmenjavo izkušenj na področju pokticnega deta, kakor tudi širšega seznanjanja z gospodarskim, sociatnim in kutturnim razvojem sosednjih pokrajin. Predvsem pa bodo naši zadružniki ob tej pritožnosti rojake iz matične dežete ter iz Furtanije-Jutijske krajine tahko seznaniti s potožajem naše stovenske skupnosti na Koroškem — saj so vendar živi prijatetjski stiki izrednega pomena in krepijo našo zavest, da nismo osamtjeni, marveč nas poteg skupnega jezika veže še mnogo drugih vezi in interesov v nerazdružtjivo dobro sosedstvo.
Gigantska črpalka
Elektrarne, ki izrabljajo vodo zbiralnih oziroma akumulacijskih jezer, imenujemo akumulacijske elektrarne. Ena takšnih je skupina elektrarn, imenovana Malta. Le-ta ima poleg treh akumulacijskih jezer — Koln-brein (glavno zbiralno jezero), Gal-genbichi in Gotškar ter treh elektro-central, tudi preko 50 km predorov oziroma cevi, skozi katere se pretaka voda iz akumulacijskih jezer preko central v Malto v Melski dolini.
Glavno akumulacijsko jezero se nahaja v notranjosti doline Malta, v višini 1900 m. Za nastanek tega jezera, ki vsebuje 200 milijonov kubičnih metrov vode, je bilo treba zgraditi 200 m visoko betonsko pregrado. Od tu teče voda preko elektrocen-trale „Oberstufe" po ceveh v 1100 m nižjo Melsko dolino, kjer se nahaja srce proizvodnje električnega toka, elektrocentrala „Hauptstufe" Rottau v Kolbnitzu. V strojnici te velike elektrarne, ki meri v višino 60 m, so štirje generatorji oziroma turbine s skupno kapaciteto 730.000 kilovatov. S pričetkom novega leta so že vse štiri turbine v pogonu. Skupno s centralama „Oberstufe" in „Unterstufe" je na razpolago osem strojev, ki proizvajajo električno energijo (en takšen stroj v elektrarni „Oberstufe" je še v montaži) s skupno kapaciteto
891.000	kilovatov, in ki bodo na leto proizvajali 890 milijonov kilovatnih ur.
19. januarja so v električni centrali Hauptstufe-Rottau dali v pogon prvo črpalko. Moč te črpalke znaša
145.000	kilovatov in dvigne v eni sekundi 11.000 litrov vode v višje ležeča akumulacijska jezera. To je prva črpalka te izredne velikosti v Evropi. Ta črpalna naprava ima okrog 40 m višine in tehta 1900 ton. O velikosti te naprave dobimo pravo sliko šele, če vemo, da je za pogon te-
SPD ..Bisernica" v Celovcu prireja v čast Kuharjevi obletnici
PREŽIHOV VEČER
Inž. Mitja Sipek z Raven bo uprizoril monodramo o Svet-nečem Gašperju (po motivih Prežihove povesti), uvod pa bo napravit dr. Mirko Messner, avtor disertacije o Prežihu.
Prireditev bo v petek 24. februarja ob 19. uri v prostorih Kiuba Prežihov Voranc, Be-nediktinerpiatz 5/1, Celovec.
ga monstruma potrebno toliko električne energije, kolikor je imata skupaj hidroelektrarni Borovlje in Ka-zaze. Tudi močna termoelektrarna Zeltweg ni v stanju da dobavi potrebni tok, da požene to gigantsko črpalko. Iz tega sledi, da je potrebni električni tok treba dobaviti tudi iz drugih zveznih dežel. Črpanje vode se vrši seveda samo z odvišno energijo in to v tistih urah, ko je poraba toka najmanjša — ponoči.
Radiše
V soboto 11. februarja so naši igralci spet uprizorili igro in sicer so si tokrat izbrali burko v treh dejanjih .Ubogi samci". Igro so tudi tokrat uprizorili v gostilni Taver na Radišah, tam seveda zato, ker naša dvorana oziroma kulturni dom še ni dograjen.
Ker nam vreme ni bilo naklonjeno, saj je ves dan snežilo, smo bili v velikih skrbeh, kako bo kaj z obiskom. Toda zvečer smo bili prijetno presenečeni — kljub zasneženim cestam smo napolnili dvorano, zakaj tudi ne, ka po vedno radi pridemo zlasti, če nastopajo naši domači igralci.
Številne navzoče v dvorani je pozdravil predsednik SPD „Radiše" Šimej Wrulich in vsem želel obilo prijetne zabave. Šimej Wrulich, ki je hkrati tudi režiser in po'eg tega še starejšega letnika, saj ima 70 let, je dobro naštudiral to igro in tudi pokazal veliko potrpljenja z mladimi, ki niso vedno istih misli.
Igra je bila dobro podana. Efekt igre pa bi bil še boljši, če bi igralci govorili nekoliko glasneje, da bi tudi tisti, ki ne sedijo v prvih vrstah, razumeli vsako besedo. Ne bomo hvalili vsakega igralca posebej, kajti vse vloge so se jim dobro podale. Vsebina igre je pač takšna, da smo se nasmejali do solz, ko smo videli naše uboge „samce", kakšne težave imajo pri ženitvi. Pa čeprav je pustna prireditev bila v postu, smo se nasmejali podobno kot v pustnem času.
Vam dragi igralci pa kličemo — kmalu nas spet povabite in rodi bomo prišli. Ob tej pritožnosti se gostilničarju Pepiju iskreno zahvaljujemo, da nam je dal na razpolago loka! in nam s tem omogočil uprizoritev igre.
Novosti iz Železne Kaple
Na dveh sejah v minulem mesecu [razširjeni seji in seji odbora) so drušiveniki in odborniki SPD „Zarja " v Žetezni Kapli razpravijaii o deiu društva v ietu 1978. Razprava je pokazaia, da je „Zarja v pre-tekiem ietu bita zeio aktivna, saj so moški zbor, mešani zbor, obe toikiorni skupini, tamburaši in športna sekcija imeti skupno 55 nastopov, sodeiovanj, gostovanj in iastnih prireditev. Poteg tega so naši pevci ker 30 krat sodelovali pri cerkvenem petju in petju na pogrebih.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO ..EDINOST"
!Z PLtBERKA
ZVEZA KULTURNO PROSVET-NtH ORGANIZACIJ OBČtNE RAVNE NA KOROŠKEM
V A B ! T A NA
X). PEVSKO SREČANJE OD PLtBERKA DO TRABERKA
Koroška poje
ki bo v petek, dne 17. februarja 1978 ob 20. uri v dvorani Schvvarzt v Ptiberku in v soboto, dne 18. februarja 1978 ob 20. uri v športni dvorani osnovne šote na Ravnah na Koroškem.
V programu sodetujejo stedeči pevski zbori:
Moški pevski zbor ..Edinost" iz Ptiberka Mešani pevski zbor
..Zarja" iz Žeiezne Kapie Meški zbor iz Radeij
Moški zbor „Meiiški knapi" iz Mežice Moški zbor iz Misiinje Moški zbor iz Libelič Moški zbor iz Črneč Mešani zbor iz Dravograda Ženski zbor iz Črne in Mešani zbor gimnazije iz Raven na Koroškem.
Vstopnice za soboto, dne 17. februarja 1978 so v predprodaji pri Jožku Hudiu, Vidra vas 36, 9150 Piiberk
Društvo ..Zarja" je preteklo leto mogočne proslavilo 70-letnico svojega obstoja in ob tej priložnosti bilo deležno številnih čestitk. Iz obeh govorov na slavnostnem koncertu je javnost bila seznanjena z zgodovino društva in njegovo tradicijo. Vsled te aktivnosti in prisotnosti slovenskega društva v vsakdanjem življenju občine (poleg „Zarje" je prisotnih še mnogo drugih slovenskih ustanov), je naravnost ironija, da se dvojezičnost občine sme cdražaii samo v okoliških grapah, ne pa tudi v trgu samem, ki je kulturni in gospodarski center vseh občanov. Zaradi tega je „Zar-ja" kot sopodpisnik vloge na občini, mnenja, da ta vloga kljub dogledni pozitivni rešitvi ene točke, še ni in ne more biti rešena. Prav
zato hoče društvo svojo začrtano pot tudi v tekočem letu dosledno nadaljevati. Na obeh sejah je o preteklem društvenem delu tekla odkrita debata in odbor je sklenil, da mora društvo zastaviti vse razpoložljive sile kef je to bilo v minulih letih, pa čeprav bi razni vplivi in tudi očitna nasprotovanja temu delu skušali nasprotovati ali ga celo ovirati.
V ta namen je bil sklenjen celoletni delovni načrt z naslednjimi prireditvami:
Sankarske tekme (o tej prireditvi smo že poročali v zadnji številki) — smučarske tekme — trije filmski večeri — gostovanje učiteljskega pevskega zbora — obletnica tam-buraškega zbora — dva izleta — občni zbor — poletna noč (8. ju-
lija) — srečanje folklornih skupin (30. julija) — večer za tuje goste (avgusta) — koncert na državni praznik (25. oktobra) — približno tri gostovanja koroških in slovenskih igralskih skupin.
Razumljiveje, da bodo sekcije sodelovale tudi na 70-letnici naše osrednje prosvetne organizacije Slovenske prosvetne zveze, za katero se že pridno pripravljajo. Po možnosti pa se bodo odzvale tudi vabilom občine, vabilom sosednjih društev in vabilom iz Slovenije. Že danes in jutri nastopata moški in mešani zbor SPD „Zarja" na reviji zborov „Od Pliberka do Tra-berka". Sekcije si želijo strokovnih seminarjev, za katere prosimo SPZ, da jih posreduje.
O
Veseli pust je mimo. Kapelčani so se mu pošteno nasmejali in tudi z njim zaplesali. Sploh se v letošnjem letu plesne in zabavne prireditve kar vrstijo. Po uspelem silvestrovanju, ki sta ga skupno organizirala hote! Obir in SPD Zarja, je
bil že naslednji dan na vrsti v hotelu Obir novoletni ples. Z novim letom pa je Obir odprl tudi DISCO BAR. Bar je zelo okusno in moderno opremljen, prav posebno točilna miza in edinstveni strop. Bar je velika pridobitev za hote! Obir in za Železno Kaplo, saj privlači mnogo gostov zlasti iz vrst mladine.
Da turizem v našem kraju utira tudi nove poti, je prikazalo 10-dnevno letovanje miadine iz Kani-žev v Vojvodini. Gostje so se s posebno vnemo skušati v snegu, ka-katerega imamo v Železni Kapli precej več kot vsa zadnja leta. Potem ko je čebelarsko društvo v Železni Kapli izvedlo svoj tradicionalni in vsakoletni ples pri Kolarju že januarja, pa je lesno podjetje Thurn svoje sodelavce tudi letos povabilo na prav tako tradicionalno praznovanje (Klementiteier) v hotel Obir. Gostje — večinoma delavci v lesni strok) — so bili z vsem zelo zadovoljni, le ansambel na žalost ni mogel najti z njimi pravega kontakta.
Tudi na pustno soboto je bila velika dvorana spet polna veselih plesalcev in tudi več ali manj originalnih mask. Najboljše maske oz. kostume je vodstvo hotela nagradilo z 10- oz. 3-dnevnim letovanjem na morju. Za prijetno zabavo je skrbel ansambel „Bor" iz Istre.
Isti večer so bile pustne prireditve tudi pri Kovaču na Obirskem (prireditelj SPD Obir), pri Kupcu v Remšeniku, pri Weizerju in ples gasilcev pri Kolerju v Železni Kapli.
Pravi čudež, da nikjer ni primanjkovalo ljudi.
Veselo pustno razpoloženje se je nadaljevalo v nedeljo s pustnim sprevodom in na pustni torek, ki je bil v glavnem domena ctročadi. Kogar pa so še vedno srbele pete, tisti je izkoristil še zadnjo priložnost in se udeležil pustnega plesa pri Podobniku. In tudi teh ni bilo malo.
S tem pa aktivnosti in prireditve v Žetezni Kapli še niso končane. Januarja je mladina iz Železne Kaple priredila v farni dvorani dve igri. Z igro .Hči mestnega sodnika" je gostovala mladina iz Pliberka, farna mladina iz Št. Jakobov R. pa z igro „Gašpar gre na božjo pot". Pa tudi mladina iz Železne Kaple (režija Poldej Cunder) je imela letos že vrsto nastopov z igro „Molčeča usta" in sicer na odrih v Dobrli vasi, v Selah, v Celovcu in v Bilčovsu.
Zveza slovenskih izobražencev organizira 12-dnevno
POTOVANJE PO POLJSK!
v času od 20. avgusta do 1. septembra 1978 Straški potovanja bodo znašati okrog 4.500 šiiingov.
interesenti naj se čimprej javijo na nasiov: prof. Stefan Pinter, 9162 St. Johann/St. Janž 57
Zli sadovi nestrpnosti
Kakor smo kratko poroča!) ie v zadnji števitki našega !ista, je ietošnji pust izzvene! tudi v nekaj značiinih primerov narodnostne nestrpnosti.
Na ievi s!iki vidimo pročetje Hartmanovega doma v škocija-nu s ..podpisom", ki so ga v noči od pustnega torka na pepet-nico zapustiti ..neznani storite!", ki so očitno misiiii, da je pustna svoboda norcev najbo!j primeren trenutek, ko z napadom na domovanje zavedne s!ovenske družine !ahko nekaznovano izpričajo svojo narodnostno nestrpnost.
Drugi dve s!iki kažeta krajevni napis v radiški vasi Tuce (!e ob robu naj bo omenjeno, da so jo koroški „imenos!ovci" samopašno prekrsti!) v „Tu!ce"): Dvojezični krajevni napis, ki jo posta! ..žrtev " ponovnega „tafe!sturma" v dneh pustnega norenja, je zamenja) z navadno žico pritrjen prometni znak in
kor se je to po z!og!asnem divjanju nemškonacionatističnih vandatov ieta 1972 zgodito skoraj v vseh vaseh južne Koroške. Od takrat je omenjeni prometni znak na dvojezičnem ozem!ju znan kot simbo! zmagos!avja fašistične nastrojenosti nemškega naciona!izma — obenem pa tudi simbo! kapitu!antstva uradnih dejavnikov in ob!asti pred temi si!ami.
Ob najnovejših primerih protisiovenskih izgredov pa izrecno ugotavtjamo, da ne gre samo za nizkotna dejanja posameznikov, marveč v prvi vrsti za z!e sadove ..koroškega ozračja", pri čemer odgovornost pade predvsem na tiste, ki organizirano ščuvajo na narodnostno nestrpnost, ter na pristojne ob!asti, ki to dopuščajo in s svojim zadržanjem ce!o spodbujajo — k!jub jasnim do!oči!om zakonov in državne pogodbe.
JANEZ ŠVAJNCER	7
Pridi k potoku
Ravnatelj pravi, da so na začasnem delu. Pa se ne vrnejo tako kmalu, prihajajo za praznike in potem se spet odpeljejo. Vsaj to dobro lastnost ima njihovo odhajanje, da prinesejo marke. Posluša, kako matere in očetje hvalijo svoje sinove in hčere. Njim pripisujejo poglavitno zaslugo, da si lahko izboljšajo razmere.
Tu in tam zidajo novo poslopje, stanovanja se polnijo z radijskimi sprejemniki, televizorji in gospodinjskimi napravami.
Naš Ferenc je pripeljal hladilnik, se je pohvalila njegova mati Bara. Avta ni omenila, ker ga takrat še ni imel, pripotoval je z železnico do mesta, kjer je prestopil na avtobus.
Ponuja se mi priložnost, da vidim našega zdomca, je pomislil Gregor Sipek, si oblekel suknjič in sc odpravil ven.
Pred točilnico je postal, ko da se obotavlja in se ne more odločiti, ali bi stopil noter ali odšel mimo. Bila je le pretveza, še kako ga je pritegnil avto. Na vsak način je hote! spoznati njegovega lastnika.
Nekaj takega si bo kupil. Modra barva mu sicer ni posebno všeč, ljubša mu je rdeča, ker bede v oči. Navdušuje se tudi za rumeno ih svetlo zeleno. Boljše je kričeče, voznik in pešec ga takoj opazita od daleč, modra barva je za ženske, siva za stare dedce.
„Dober večer mladi učitelj!"
Gregor Šipek Se je ozrl. Na pragu točilnice je stala natakarica Manka. Mahala mu je z roko, kar se mu je zdelo imenitno. Poznata se površno, ona pa že kaže svojo prijaznost.
„Scm že tukaj," je odgovoril in se ji zravnano bližal. Ko je prišel do nje, je zategnil: „Manka, izzivaš, kaj? Mar si napadalno razpoložena?"
„Vescla sem vsakega gosta. Od tega živim."
„Všeč mi je tvoja iskrenost. Vsekakor." Gregor Šipek se je počehljal po vratu. „Reci mi, kaj si misliš o meni? Bi me ti vzela za moža? Ali bi me odklonila in poslala k drugemu dekletu?"
Natakarica Manka je odposlala nasmeh iz kotičkov ustnic. „Čudno me sprašuješ. S te strani te še ne poznam. Si doživel kakšno razočaranje? Te je kolegica nagnala, ko si ji izpovedal ljubezen?"
„Tukaj in na tem prostoru ni primerno zbijati šale. Veš, da sem resnicoljuben. Učim se in marsikaj mi je neznano. Tako rekoč se šele uvajam. Med vami je zame toliko novosti, da se skoroda ne znajdem."
„Vstopi, boš notri povedal."
„Kar počakaj. Gostje bodo že potrpeli. Sploh je problem, s katerim se gnjavim. Moral si bom poiskati dekle."
„Si kaj popil, da take treskaš?"
„Nič, nic, sem popolnoma trezen. Naj ti govorim o vremenu? Vsakdo začne s tem. Zdaj resda ni mogoče preceniti po nebu, ali bo jutri deževalo, ker ni nobenih oblakov. Sem pristaš sprememb. Zmeraj hočem biti sredi gibanja. Misli se morajo kresati. Vi tukaj rečete brusiti. Kosec koso brusi. Razumeš? Bistveno je nekaj drugega. Kako si, recimo, ti predstavljaš, da bi bito mogoče najbolje urediti stvari na svetu?"
„Manka! Manka! Gostje te čakajo!" se je oglasilo iz notranjosti. Klicala je upravnica točilnice Rezika Flakus.
„Že grem, že grem," je sladobno odvrnila Manka in namignila Gregorju Šipku, da ji je sledit.
Ferenc Palir je prispel do tiste stopnje razpoloženja, ko človek ne tehta več besed. Pravkar je vzlcliknil: „Naj živijo veseli ljudje!"
V levici je imel poln kozarec vina, z desnico je drug kozarec ponujal Tildo Čok. Vtem je opazil mladega učitelja.
Zamižal je, spet pogledal in pustil desno oko zaprto, z levim pa je pomežiknil in zategnil: „Meni je vseeno, kdo pije z mano. Če ga ne poznam, ga bom spoznal." Ponudil je Šipku kozarec, ki ga je bil nameni Tildi. „Spijva vsak enega, da bova bolj pogumna. No, bo kaj? Ali te bom prosil? Nimam rad omahljivcev."
Gregor Šipek je v hipu ocenil položaj in ne da bi okleva), je vzel ponujeni kozarec. „Bova trčila na zdravje?" je vprašal mirno.
„Jasno. Če hočeš, lahko skleneva tudi prijateljstvo. Čigav pa si? Kadar koli te gledam, se mi ne poblisne, kam bi te dal. Oblečen si malo bolj gizdavo, a to me ne moti. Poglej," zavihnil je hlačnico, „tudi jaz hodim vštric z modo."
„Ferenc, kako se obnašaš, ali ti ni nerodno?" je očitajoče pripomnila Tilda.
„Moja zaročenka," je rekel Ferenc Palir in zvrnil kozarec. „No, ne obiraj se! Zgleduje se po meni! Vidiš, vidiš, si me pa le ubogal. Zunaj sem se naučil komandirati."
„To je naš novi učitelj Gregor Šipek," je važno pojasnila natakarica Manka.
„Ni važno," je rekel Ferenc Palir in trdo postavil prazen kozarec na mizo. „A učitelj si? Reva, koliko pa zaslužiš? Z menoj se ne moreš primerjati." Bahavo je odprl listnico in pokazal sveženj bankovcev. „Same marke. Potipaj, če mi ne verjameš."
Gregor Šipek je razumevajoče skimaval in potlačil dogorelo cigareto v pepelnik.
„Kaj kadiš?"
„Fi)tcr 57."
Ferenc Palir se je namrdnil. „S!abo." Iz žepa je potegnil zavojček nemških cigaret. „Na in poskusi. Dam ti jih, kar vzemi in se ne obiraj, drugače dobiš celo škatlo v gobec."
Tilda Čok je vzdihnila. „Nemogoč si, kadar pogledaš v kozarec. Rada bi te vsaj enkrat videla treznega."
„Jo slišite?" se je zakrohotal Ferenc Palir. „Sama ni zlila v sebe nič manj ko jaz." Obrnil se je k dekletu. „Si molila medtem, ko sem jaz pil? Z menoj vred si praznila kozarce. Ti si nemogoča, ali ni res, gospod učitelj? Pardon, tu ste sami tovariši, pri nas pa gospodje."
Gregor Šipek je čutil, da je napočil primeren trenutek. Skušal bo ustaviti Ferenčevo zaletavost. „Tvoja gorečnost mi je všeč. Ne razmišljaš preveč, kar butneš iz sebe, kar ti pride na jezik."
„Kaj si rekel?" Ferencu so zažarela lica. „Ponovi še en-
17. februar 1978
M — 7 (1853)
Sonce škodi očem
V neposredni zvez: z /epoto in venJar vir zJr^v;^ pornen:;o za vM^o ženo njen: zo/*;e. Z Jr^v: zo/*;e so pravzaprav neprecen/jiv vir rrarave, ga pa	ten:n worarao znat: ČM-
vat:', ^e ta^o /ep o/:raz ^aze nečist: in piškavi zo^je. Te napade ne morejo r/ragaee prekriti, ^ot Ja si zo/?e popravimo pr: zobozdravnik::. Ažnoga Jek/eta rnen:;o, Ja skrije morebitne napade zob rJeči/o nstnie, k: na; o/epsa njibov o/:raz. VenJar J ne moren: mis/it: man; pri-v/acne ženske kot take — z rdečim: astnicami
Zobe si očistimo pred spanjem
m gni/imi zobmi. 5/abo kožo morja /abko prekrijemo s posipa/om, s/abe zobe pa je brezpogojno treba poprav/t/.
Začetek in konec vsakdanje nege vašib zob je teme/jito čiščenje zob. Očistit: bi J jib mora/: po vsaki jedi — tabo trJe zJravn/b/. VenJar to seveda veJno ne gre, nZmamo nZtZ to/Zbo časa, nZtZ pri/ožnosti. Gotovo pa Zrna vsakdo to/Zbo časa, Ja si zobe očisti prej spanjem. Kdor sZ prej spanjem nZbo/Z ne čZstZ zob, torej sp: veJno z ostanbZ brane meJ zobmZ, tema se nZ treba čaditi, Ja se ma zobje bZtro bvarZjo. 7*Z JrobcZ brane v nebaj arab razpaJejo Zn anZ-čZjo se najmočnejše zobe. Nebater: sZ radi ami-vajo zobe zjatraj, venJar je bo/je, Ja sZ jZb očZstZjo po zajtrba, za jatranjo osvežitev pa zaJostaje sp/abovanje. Pri čZščenja zob je naj-no potrebno ZmetZ pravZ/no ščetko Zn zobno bremo. Najbo/jše so brtačbe Zz naravnZb ščetin z majbnZm, ne preJo/gZm nastavbom, bjer so prZtrjene ščetine, tabo Ja z njZmZ /abbo posežemo meJ najožje pres/eJbe meJ zobmZ. Premeb-be ščetZne nZso priporoč/jive, saj se /abbo apog-nejo Zn tabo ranZjo J/esnZ. PrZ naravnZb ščeti-nab je treba posebno pazZtZ, Ja ščetke po vsa-bem amZvanja zob teme/jZto speremo z m:7om. važna je prav tabo smer, v baterZ brtačZmo. Pravi/no zobe čZstZmo tabo, Ja brtačZmo oJ J/esnZ prot:' zobem v navpZčnZ smerZ, tabo Ja amazanZjo JobeseJno pometemo Zz zob. Nočna pasta za zobe, b: vsebaje joJ Zn morsbo so/, najbo/je očZstZ zobe Zn oJstranZ ostanbe brane. Dober ač/neb prZ čZščenja zob Josežete, če sZ ob bonca sperete zobe s bozarcem ma/o so/jene voJe (vzemite noževo bonZco morsbe so/Z na bozarec voJej. Današnj: najnovejš: prZpomočb: za amZvanje zob pa so e/ebtrZčne zobne sčetbe, s baterZm: postane nega zob prava zabava.
Pa JZ J/esnZ je treba negovatZ. Da ostanejo /epo rožnate Zn se vam ne vnamejo, jZb večbrat namažZte z nebaj bap/jZcam: /Zmone ter s bone: prstov na/abbo brožZte.
Zobe je treba reJno preg/eJovat:'. NJor živi Ja/eč oJ zobozJravnZba, ta s:' naj taJi sam reJno preg/eJaje zobe. Po naj/aže štor: z majbnZm og/eJa/om z ročajem, b: ga JržZte za zobmZ.' s/Zbo tega zrea/a vZJZte v večjem zrca/a. Prž bo opazZte /abnjZco v zobeb, obZščZte čim-prej zobozJravnZba. Pabo bo p/omba manjša Zn zanjo boste oJšte/Z manj Jenarja, zob pa bo osta/ še to/Zbo trajnejšZ.
Zgodi se, da fudi največji ljubitelji smučanja zanemarijo enega najvažnejših delov svoje smučarske opreme: smučarska očala. Pri fem pozabijo, da je treba oči zaščititi ne le v sončni belini, ampak tudi v oblačnih dneh.
Kajti dobra smučarska očala ne ščitijo le pred ultra vijoličnimi žarki, ampak pomagajo smučarju, da vidi pred seboj teren brez optičnih iznakaženosfi. Pa še eno dobro lastnost imajo, tako preprosto, da nanjo ponavadi sploh pozabimo: pri padcu preprečujejo poškodbe oči.
Vsaka smučarska očala, ki vam jih ponujajo v specializiranih trgovinah na tej in oni strani meje seveda niso dobra in mnoga ne ustrezajo niti osnovnim zahtevam, pač pa vam izpraznijo žep. Kako torej preveriti kakovost smužatskih očal?
Drobni nasveti
K Aluminijasta posoda sčasoma potemni. Spet bo lepa, če prekuhate v njej jabolčne lupine.
H! Pogreta pečenka postane spet okusna, če jo zavijete v aluminijasto folijo in počasi ogrevate v pečici.
K Da se vam jajce, s katerim bi radi zgostili juho, ne sesiri, ga prej zmešajte z malo vode.
H! Hren ne potemni, če ga pokapate z limonovim sokom.
Če hočete, da obdrži cvetača belo barvo, prilijte vodi, v kateri jo kuhate, malo kisa.
M Narastek vam ne bo upadel, če posodo, v kateri ga kuhate, prej po-grejete.
Črna redkev ima zelo veiiko rudninskih so-ii in pred vso zeienjavo prednjači z visoko koiičino kaiija. Zato jo cenijo kot prirodno sredstvo za odvajanje vode, zdraviino učinkuje tudi pri oboienju žoičnika in jeter. Redkvice imajo manj kaiija, zato pa veiiko vitamina C.
ČRNA REDKEV V SOLAT!
Črno redkev poijubno debeio naribamo, takoj soiimo, pooijimo in kisamo. Zeio je okusna pomešana med fiioi v zrnju, ki je ob njeni navzočnosti tudi iaže prebavijiv. Za spremembo jo pomešamo tudi med krom-
V prvi vrsti morajo biti iz nezlomljive snovi.
Podržite očala proti svetlobi — v njih ne smete videti nobenih mavričastih marog.
Nataknite očala in se zazrite v nepremičen predmet. Zdaj začnite sami premikati glavo sem ter tja — če so očala dobra, predmet pred vašimi očmi ne sme migljati.
Očala morajo sedeti na stranskih ploskvah nosu, ne da vas žulijo na nosnem grebenu.
Običajna penasta snov, ki ščiti pred žuljenjem, lahko vzdraži občutljivo kožo. Za take smučarje priporočajo očala, podložena s polstjo (filcem) ali usnjem.
Na smučarskem trgu že dobimo očala, ki se več ne orosijo. Imajo namreč dvojna stekla, vmesna toplotna plast pa varuje pred orositvijo.
Vendar tudi najbolj izpopolnjena očala niso neobčutljiva za praske, zato jih pri čiščenju nikdar ne drgnite, ampak jih očistite le z rahlim pritiskanjem mehke tkanine na stekla.
Poskrbljeno je že tudi za tiste smučarje, ki stalno nosijo očala: sicer za drag denar, pa vendar je moč kupiti posebna smučarska očala, v katerih okvir optik vloži varnostna korekturna stekla.
Ob jasnih dnevih je nujno, da nosite sončna očala namesto smučarskih. Pogosto nošenje sončnih očal nikakor ne vodi do organskih poškodb, menijo očesni zdravniki. Tudi pri oblačnem vremenu so ultravijolični žarki tako močni, da so brez sončnih očal vaše oči v nevarnosti. Zatorej: pazite, da so stekla velika, s čimer preprečite prodiranje žarkov s strani. Stekla iz umetne snovi so boljša od pravega stekla, saj je optična kakovost umetnih stekel ista, nevarnost lomljenja pa mnogo manjša. Ne nosite kovinskih
pirjevo solato, ki ji dodamo še kako v trdo kuhano jajce. Posebnega okusa je pomešana med zeljno solato in začinjena z gorčico.
MESEČNA REDKVICA V SOLATI
Neolupljeno redkvico zrežemo na tanke ploščice, solimo, pooijimo in pokisamo. Uporabimo jo še kot dodatek h drugim solatam. Pomešamo jo med razno zeleno listnato solato, med kumare, kuhano peso. Zelo osveže tudi solate, ki jim dodajamo meso, ribe, sir, riž aii testenine. Z njimi tudi samo olepšamo posamezne druge solate ali narezke.
okvirjev. Do 3.000 metrov višine zadošča steklo s svetlobno absorbcijo 60 do 70 odstotkov, od 3.000 metrov navzgor pa je treba nositi očala s svetlobno absorbcijo 90 odstotkov.
Ne pozabite, da ima izpostavljanje oči močnim žarkom za posledico zelo boleče vnetje roženice, ki vas pripelje v zdravniško ordinacijo.
Vizum za znoj
OJ tre A vrst bezga /jadje najbo/; poznajo črn: bezeg (5ambncas nigraj /M ga ta Ji največkrat aporab/jajo v zdravi/ne namene. Ned bezge spadata še babat in divji bezeg.
Pr: bezga je zdravi/no pravzaprav vse: spo-m/adi — apri/a Zn maja — nabiramo m/adike Zn še MerazvZte /iste; ob cvete?:;:* trgajo cvetje; notranjo p/ast korenin nabiramo oJ Jebraarja pa tja Jo prvega snega; /abje steb/a in veje strg^fHo (samo srednjo p/ast) Jebraarja, marca, oktobra ter novembra; zre/e črne jagoJe pa potrgamo septembra.
Af/aJ: bezgovi /isti in pogan;Z:Z jpoJ/7H;a;o-
Zw strapemZ: sttovZ, ^Z se v orgamzmM na^opZ-č:;o. Na sp/oš?:o ve/;a, Ja ča; Zz /Zstov ačZ?:^M;e ne^a; s/a^še ^ot samo cvetje.
PZtje čaja Zz Z*ezgov:Z: cvetov prZporočamo prZ Z*ror:%?Zt;sK, grZpZ, začetka p/jačmce, prZ Zrnjem naZ?oJa, os/ovs^em Z^aš/ja pa ce/o prZ tZstZZr revmatZčm/; Z:o/ezm'Z;, ^jer pomaga močno potenje.
Ostrgana ze/ena p/ast /a/:ja Zn ^orenZne vse-Zmjejo pose/mo smo/o, ^Z Zrna preJvsem oJva-ja/nZ KČZne^.* ta^o oJvaja, obenem pa pospešuje Zz/očanje seča. Če že/Zmo Joseč: prav:7nZ ačZne^, nZ^a^or ne smemo pretZravat: s pZtjem tega čaja. Dnevno zaJostajeta Jve majZmZ s^o-Je/ZcZ (za vsa&o Jamo eno čajno ž/Zco /a/?ja a/Z ^orenZnj, Zn j:Z: popZjemo v pres/eJZn/? Zn po požZr^ZZ?. PZjejo ga naj tZstZ, H Zmajo težave z /eJvZcamZ, mesarjem, pa še pr: voJenZcZ, mZ-šZčnem Zn s^/epnem revmatZzma ter prZ zaprtja.
Zre/e bezgove jagoJe Zmajo ce/o več vZta-m/na P? ^ot JenZmo špZnača, ^vas a/Z ZrZt/o ze/je. Pazen tega pa vsePajejo še Jrage vZta-mZne (Z, P, P2, C Zn /j ter zJravZ/ne snovZ.* jaPo/čno PZs/Zno, Pa/JrZjanovo PZs/Zno, eterZčna o/ja, s/aJPor ZtJ. ZaraJ: ve/ZPZP Po/ZčZn vZtamZ-na PZ ga prZporočamo prZ vnetja žZvcev, vo-JenZcZ a/Z motnjaP v Prvnem oPtoPa.
Pezgove jagoJe ažZvamo navaJno prePa-Pane/ v oP/ZPZ čežane a/Z gosto tePočega soPa. Čežana je ze/o oPasna jeJ, oPenem pa še oJvaja,* Jajemo jo /aPPo taJZ majPnZm otroPom, Per je zanes/j/vo Zn ne premočno oJvaja/o. PrZ nevra/gZjaP a/Z ZšZasa pa ze/o pomaga Para z PezgovZm šopom.* JvaPrat Jnevno je trePa po-pZtZ po 30 gramov soPa.
Solate iz redkve in redkvic

krat, nisem te dobro slišal."
„Naj še prinesem?" se je oglasila natakarica Manka sem od točilne mize. Oči so ji šle enakomerno po prostoru in tipale po razvnetih obrazih. Obšla jo je slutnja, da bo nastal prepir. Le kako se bo končalo? Ali bo Gregor Šipek kos Ferencu? Dokler je bil fant doma, ga ni bilo mogoče pomiriti z lepo besedo. Vtikal se je povsod zraven in kazal pesti. Zato mu je ostala brazgotina na čelu. Dobil jih je po glavi s stolovo nogo.
„Jasno, prinesi," je ukazujoče rekel Ferenc Palir.
"Kot prej?"
"Ne samo pol, cel liter. Zdaj smo trije."
,,Jaz ne bom več pila," je odklonilno rekla Tilda Čok.
"Prosil te ne bom, žverglja. Bova pa midva, kaj? Sedi že in ne čakaj, da te prosim in ti stol potisnem pod rit. Po-Stajači mi kapljajo na živce. Pridejo mi naprej, ko da piki-rajo na žrtev. Od kod si se ti privlekel? Naš, tukajšnji, nisi. Jaz bi rekel, da si z mano vred z dežele. Po mestu ne dišiš niti malo. Poskušaš pač z obleko narediti vtis. Mene ne boš prelisičil. Nikar si ne vtepi v glavo, da si z veliko žlico pojedel vročo juho."
"Dovoli vprašanje," je strpljivo rekel Gregor Šipek. ,,Je tebi že doma tako tekel jezik, ali so ti ga šele zunaj naoljili? Saj si zanimiv in odkrit. Čeprav nimaš pojma o človeku."
,,Jaz da nimam pojma?" Ferenc Palir je zarohnel. ,,Pridi za menoj in ti bodo lasje šli pokonci. Dosti jih nimaš . . . malo so se ti zredčili. Gotovo ti pamet uhaja, pa izpadajo. Le pridi z menoj, pa ti bo ostal gost grm pod klobukom. Ali pod kapo, kar si pač najrajši posadiš na glavo."
"Popijva spet kakšno kapljico," je mirno rekel Gregor Šipek. ,,Na zdravje! Se ti vsak dan nalivaš po današnjem vzorcu?"
Ferencu se je zaletelo v grlu, da mu je curek vina brizgni! iz ust in v loku poletel na mizo.
,,Prtiček si posvinjal," je očitala Tilda Čok, poskočila in stresala krilo.
,,Mene bolj zanima tvoje mnenje o naših delavcih na tujem."
"Eno dobro piko več imaš pri meni, ker nas imaš za
delavce. Zdomec mi tuje zveni v ušesih. Moral sem iti, ni mi preostalo nič drugega .. .
Kaj sem pa doma zaslužil? V tovarno me niso vzeli, čeprav sem stalno nadlegoval vratarja Frtačka in ga ko malega boga prosil, naj mi pove, kdaj bodo jemali delavce. Obljubil mi je, za kar sem mu stisnil v roko tisočaka, pa je ali pozabil ali si je mislil o meni: piš me nekam .. .
Gusti me je spravil v Nemčijo. Ni šlo lahko, šlo je pa le."
,,Kaj pa delaš?"
,,Vse, kar pride. Najprej sem pobiral smeti in vzdigoval težke kante, zdaj strežem zidarjem."
,,Si nekvalificiran?"
,,A me zaslišuješ?"
,,Ne, ne, rad bi si ustvaril kaj najbolj popolno sliko. Zame je zaposlitev naših ljudi zunaj zapleten problem. Nekateri se zadovoljijo s tem, da primerjajo zaslužek z vrednostjo našega dinarja in kar za ta pridobljeni denar lahko kupijo. Semkaj sodijo zidave novih hiš, avtomobili, barvni televizorji, pralni stroji, hladilniki, kosilnice, traktorji in tako naprej. Zame pa ni samo to bistveno. Postavljam si vprašanje, kako je z narodno pripadnostjo vseh teh, ki odidejo od doma in ostanejo več let na tujem. Ali se nam ne odtujujejo?"
,,Popijva malo," je žejno rekel Ferenc Palir. ,,Hudičevo si naostren. Klestiš pa tudi take, da si mi načel možgane. Glej, kako sem si zgubal čelo. Pozna se ti, da si učitelj. Jaz se ne uščam v to. Kaj bi dražil sršene, pustimo jih, naj letajo in renčijo okoli glav. Paziti moramo, da ne pridejo preblizu in nas ne opikajo. Trije sršenji piki in človek je amen. Devet jih ubije konja."
,,Koliko pa kravo?" je nagajivo vprašala Tilda.
,,Nastavi se jim, pa si boš skusila."
Natakarica Manka je užaljeno zategnila: ,,Ferenc, če bi ti meni kaj takega rekel, bi ti vrnila, da si bik."
Gregor Šipek se je muzal. ,,Ti torej ne razmišljaš o teh stvareh? Moral bi, ker niso preproste. Prednost daješ markam?"
,,Kaj pa drugega? Dokler sem bil doma, sem otepal revščino. Sram me je bilo, da nisem mogel priti semkaj. O, lahko
sem se pokazal, toda moral sem prežati, od kod mi bo priletel kak dinar. Kdo mi je dal kaj zaslužiti? Preštet sem jih lahko na prste ene roke. Pripravljen sem bil prijeti za vsako delo. Od nošnje kovčkov in pohištva ne obogatiš. Piš me v rit, sem si rekel in pokazal pete. Gusti me je potegnil iz dreka. Do smrti ga ne bom pozabil!"
„Do smrti. Ati si že sploh kdaj pomislil nanjo? Jaz ne." Gregor Šipek je samozavestno pogledal dekleti. Tilda je stala pri točilni mizi in se pomenkovala z natakarico Manko. Namignil je Ferencu. "Zaročenka te je zapustila. Iz protesta? Menda naju noče motiti."
"Slišim zmeraj eno in isto," se je nezamerljivo oglasila Tilda. ,,Vidva se kar pogovorita. Zaradi mene lahko postavita svet na glavo."
,,Ze]o si odločna," je menil Gregor Šipek in po premolku dejal: ,,Sploh občudujem odločna dekleta. Mencanje mi preseda. Torej, tebe mikajo le marke? Prijetno ti šumijo med prsti, kajneda?"
"Nisem gluh, da ponavljaš. Pripeljal sem se z avtom. Ni mi ušlo, da si poprej vrgel oči po njem."
..Odlične oči imaš. Mačje zenice. Le kako si me videl v mraku, ko se ti vendar nisem nastavljal."
,,Svoj avto čuvam podnevi in ponoči. Precej znoja sem potočil, da sem si ga prigaral. Zadovoljen sem s strojem. Potegne ko sam hudič in z lahkoto izpeljem vsak klanec. Tako. Zzzz!" Ponazoril je z rokami, kako da suče krmilo.
"Prigaral, prigaral." Gregor Šipek je počasi zlogoval besede. ,,Nehote si s tem priznal, da tudi v Nemčiji marke ne dežujejo v žep. Sreča ti je naklonjena zaradi odlične zamenjave. V nasprotnem primeru bi ti kljun manj šklopotal."
Ferenc Palir je vzdignil kozarec. ,,Popijva spet malo, da ne pozabiva na dobro kapljico. Najljubše mi je, da nehaš onegaviti o mojih markah. Čemu bi vlekel na dolgo in široko in ti pripovedoval, kako pridem do denarja in koliko zaslužim. Pojdi z menoj, ti rečem, in se sam prepričaj. Jih še sprejemajo, čeprav je slišati, da bodo odpuščali. Meni se ni treba bati. Dovolj dolgo sem že v Nemčiji in me ne bodo čez noč postavili na cesto." (Dc/je v pr:7?oJr:;: šffv:/&:)
Pesniško poslanstvo Otona Zupančiča
Slavnostni govor na proslavi SPZ v Celovcu dne 9. februarja 1978
Najbrž ni bilo in ni pesnika, ki se ne bi kdaj v kakšni svoji v svet dani pesmi ali v nikomur slišnem pogovoru s samim sabo vprašal po smislu svojega dela, ali — če to povemo z visoko, za današnji čas še komaj uporabno besedo: po svojem pesniškem poslanstvu. Vprašal se je, kot se sprašujejo po pomembnosti in vrednosti svojega vsakodnevnega pehanja žeb-ljar ali doktor znanosti, čistilec cest ali letalec visoko nad oblaki. Komu je moje delo v prid, obide kdaj pa kdaj tudi tega ali onega poeta, in ali je sploh komu v prid? Čemu služi razdajanje misli in čustev poetovih, če se po tem vprašamo z jezikom pragmatika, ko pa je vendar še toliko drugih stvari na tem svetu, ki potrebujejo človeški razum, njegovo intuicijo in voljo, udarno pest in materinsko nežnost? Pa vendar še dandanašnji živijo poeti in bodo še živeli, življenje jih po svoje potrebuje in čeprav jih človek večkrat zatira, jih življenje ne zatre.
Nasprotno: govoriti o pesnikih, še posebej o pesnikih malega in na političnem brezrečju živečega nesvobodnega naroda, kot smo bili Slovenci dolga stoletja, pomeni govoriti o krvi in srži narodove zgodovine, o plimah in osekah v narodovi vesti in zavesti, o jeklenosti ali trhlosti njegovih osveščenih predstavnikov, o dobrem in zlem, kar je v ta narod zanesel svetovni vihar in kar ga je trlo ali dvigalo. Govoriti o pesnikih pri malem narodu, se torej pravi govoriti tudi o njegovih politikih in voditeljih, ki so bili pri nesvobodnih ljudstvih utelešeni največkrat ravno v poetih. Poslanstvo pesnika pa ostane tudi potem, ko neki narod zadiha iz vseh pljuč, vrsta duhovnih opravil, pobud in del, od rehabilitacij vsega po krivem obsojenega do obsojanja vsega, kar je v družbi gnilega, od opevanja zanosov in depresij do spremljanja zmag in porazov v posameznikovem in narodovem življenju. To pa v širokem pesniškem razponu, ki ga določa na eni strani Prešernovo vprašanje: „Kako bit' hočeš poet in ti pretežko / je v prsih nosit al' pekel al' nebo!" in na drugi strani Zupančičev vzklik:
Veš, poet, svoj dolg? n;'č J?
Kaj zagrinjaš se v Mzo/%?
Vrzi pesem v sfet,
pesem za današnjo ra^o;
vsi jo šmrno povzeii za taj<o.
Da, vedel si za svoj dolg, dragi mojster — slavljenec, ki si mi nekoč izkazal to čast, da sem se celo osebno seznanil s tabo, kar mi je veliko pomenilo, saj sem te imel že od osnovne šole dalje kot Belokranjca še posebno v časteh . . .
Bilo je pred tridesetimi in še več leti. Bili smo mladi in sredi nas se je bil takrat ponovno pomladil tudi Zupančič. Mislili smo: vse bo po tem velikem svetovnem razsulu še postavila na noge ali ukrotila naša dobra volja, naša mladost. Tako je mislil tudi Zupančič. In v tistem zanosnem času sem nekajkrat sedel v družbi s tem patriarhom slovenske poezije in ga mogel od blizu opazovati. Reči moram, da štejem ta kratka doživetja med najlepša literarna srečanja v mojem življenju: nekakšno njegovo poslanstvo je bilo že v njegovem neponovljivem občevanju z ljudmi in kako jim je znal seči do dna. Mojstra naše besede se spominjam kot živega snopa isker, ki so pršele med nas v pogovoru in ob taroku, da so bile tudi nam same iskre — ne žeblji — v očeh. Spominjam se ga kot viharnika, ki se mu je pod sršcčimi obrvmi zbiral vihar, kakor bi se hotel zdaj zdaj v toči in pla-rncnu razsuti med nas, v tistem pla-
menu, s katerim je šel Župančič pred nami skozi vojno — in nekoč skozi noč Bog pred Izraelci iz izgnanstva...
Spominjam se Župančičevega razbrazdanega čela misleca, čela in žil pod kožo na njegovih venomer snujočih rokah, žil na rokah in čelu, ki so utripale, kot bi pod njimi lazile želve, če rečem po Župančičevo. In spominjam se njegovih besed, ki bi za vsako dal cekin, besed, ki so zvenele zdaj kakor glas zvona iz „Du-me", pa spet kot glas škrjančka — pojoče rakete, obenem pa preudarnih in modrih besed, kot bi jih govoril politik, ki modruje, komu naj da Celovec, Maribor, Gorico, Trst?
V spominu pa mi je ostal tudi Zupančičev pogreb sredi sončnega junija leta 1949. Vsa Ljubljana in z njo Slovenija se je molče poslavljala od zadnjega barda iz velike Moderne, od zadnjega med tistimi štirimi možmi, ki so tako krepko pokriž in počez preorali slovensko poezijo. Čas jih je nekoč pahnil v cukrarne in v predmestja, da so potem drug za drugim vstali od mrtvih pod slavoloki, saj so ustvarili eno najpomembnejših kulturnih, pa — spomnimo se na
OTON ZUPANČIČ
Erktarung
Solange Reth! zu Boden wird getreten, die Wahrhei! ohne Schnm verletzt, solang zu Luge, Wortbruch wird gehetzt, solange Freiheit lieben is! verbeten;
solange Hohe schuren S!rei!
und heilige empfehlen Brudermosd,
die Liebe is! vom Hause wei(
und finde! an det Tur kein gufes Wort;
solange Willkur herrschen und Verrat, Slolz nur ein Wor! is!, nith! die Ta! — solang umgib! mich dunkle Mach!, ich Leben mehr als Tod verach!!
Cankarja — tudi političnih obdobij v Sloveniji. Z Župančičem smo se poslavljali od zadnjega med tistimi možmi, ki so bili most med Slovenci in Evropo ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja in ki niso svojega časa doživljali kot vseh mrtvih dan — čeprav se je komaj nejasno danilo na obzorju —, ampak kot dan vseh živih Slovencev in južnih Slovanov.
Živo sta torej še pred mano Župančičeva starost in njegov pogreb: starost po nekem dolgem življenju, kakršno je bilo dano komaj redkim slovenskim pesnikom, in pogreb, kot ga je bil le redkim našim možem spontano naredil slovenski narod. To več ni bilo slovo od lirika, ampak že skoraj slovo od politika in imenitnika s srečno roko, od moža z bibliografijo, ki je pričala o veliki neutrudljivosti, in z biografijo, ki je govorila o dokaj srečnem človeku — srečnem, čeprav mu je bilo dano živeti v časih dveh svetovnih vojn in neštetih zgodovinskih potresov.
Zupančič je bil — drugače kakor mnogi pesniki pesimisti — človek, ki je rekel življenju na sploh svoj odtočni „da" in se ni velikokrat pritoževal čezenj. Njegov življenjepis iz-
pričuje urejenost in umirjenost, razen morda v mladosti, izpričuje pa tudi, da talent sam po sebi še nič ni, če ga ne zna človek gojiti in razvijati ter mu dodajati vsak dan novo znanje in nova spoznanja. O Župančiču vemo, da se je veliko učil in prepotoval več zahodnih evropskih dežel v zavesti, da bo tem bolje opravljal svoj pesniški poklic — ali če rečemo še enkrat: pesniško poslanstvo —, čim več bo okusil in izvedel iz knjig ali muzejev, s pariške ulice ali od slovenskega kmeta, iz katerega modrosti je Župančič bogato zajemal svoje primerjave, izreke in besedne obrate. Bogastvo njegovih motivov in metafor priča o učenju in premišljevanju, o skrbno izostrenem sluhu in vidu ter končno o trdni zavesti, da njegovo delo ni — kot je pri nekaterih sodobnih poetih — le kopičenje besed, ki padejo, kakor pač padejo, in se zamotajo med sabo, kakor se pač zamotajo. Zupančičevo pesnjenje je preudarno urejevanje misli in podob, ki silijo pod pero in v pesem. Preden je kakšna Župančičeva beseda prišla v pesem, jo je pesnik izklesal, obrusil in si jo ogledal z vseh plati. Tako je dajal in dal našemu jeziku, poleg svobode naši največji vrednosti, sijaj, gibčnost in zven evropskega jezika — in mar mu ne bi bili za zmeraj hvaležni že zato, čeprav bi bilo to njegovo edino poslanstvo? Njegova govorica ni bila le vihar, ki previhra skalovje, za sabo pa ne pusti nobene sledi — in pesem pri njem ni ostala le popisan papir, marveč je postala živa beseda, ki prebiva med nami in nas vzpodbuja :
Živeti — Kureti je asoJa Masa, a cilj uuvz je visoko pOMjetz/
Giej to tirevo.' za asoJo nič Me vpraša, a veČMo se Lor; zg svoj MawcM . . .
Tudi Zupančič se je v svojih pesmih, predvsem ob narodovih usodnih trenutkih, boril za vtsok namen: za to, da bi njegov narod na razpotju cest preživel in živel dalje, da bi bil prisoten v vseh dogodkih, ki odločajo o njem — in da bi končno sam odločal o sebi. Ni bilo tudi to pesnikovo poslanstvo?
Ponovimo še enkrat tvegano trditev, ki smo jo bili že izrekli: da je bil Župančič vsaj na videz srečen človek in da mu je usoda hkrati z dolgim življenjem namenila tudi odgovorno vlogo, da namreč dovrši poslanstvo svojih prijateljev iz Cukrarne. Ni okusil niti vse njihove revščine, niti zavratnih bolezni, ki so jih morite. Že za življenja, od samega začetka svoje literarne poti, je Zupančič užival priznanje velikega pesnika. Njegova poezija je našla širok odmev v ljudstvu, Zupančič pa se je tega zavedal in temu sam rekel poslanstvo. Iz njegovih pesmi se da sestaviti mala zgodovina Slovencev v prvi polovici dvajsetega stoletja — in na nas je samo, da vsega, kar nam je bil Župančič zapustil, ne pustimo potopiti v meglo pozabe, marveč da se živo zavedamo poetove zapuščine in njene prisotnosti med nami ne le ob pesnikovih obletnicah.
Zupančič je tisto, kar je bilo v njem, nekoč imenoval duše zaklad in prosil rožo mogoto:
. . . ti s^rivMostM: woj cvet, ti roža wogoža . ..
O, ;az seMt Logaž —
/TOTMaga;, pOHMggj Mti JvigMtti moje (Me za^/aJ/
Danes imamo ta zklad pred sabo, naš je in potrjuje moč in samostojnost našega jezika, naše kulture in našega naroda. In v tem je tudi njegovo največje poslanstvo.
Jr. Lojze Krakar
v boju za obstoj stovenskega naroda
Iz slavnos!nega govora predsednika SZDL Mi!je Ribičiča na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku dne 7. februarja 1978 v Ljubljani
V	slovenskem ozračju na predvečer slovenskega kulturnega praznika v nas vseh še vedno odmeva čudovita Župančičeva pesem. Ponovno smo odkrivali lepoto in globino pesmi mojstra, ki se je rodit pred sto leti in ki mu je bilo pred tridesetimi leti edinemu med slovenskimi kulturnimi ustvarjalci dano ime .ljudskega umetnika", kar je takrat v Sloveniji pomenilo najvišje družbeno priznanje. Z Zupančičem smo sklenili krog množičnega spoznavanja z generacijo prvih petdesetih let tega stoletja in primerno poudarili pomen tega obdobja naše narodne in kulturne zgodovine, kateremu so dale v literaturi poseben pečat močne umetniške osebnosti. To, kar je Ivan Cankar slutil in napovedal, se je za življenja Župančiča zgodilo in uresničilo. Po partizanski zmagi je lahko zapel osvoboditeljem, domovini, ki dela v svobodi, ter pravici, porojeni iz trpljenja in žrtvovanja. In če je poslednje dneve Ivana Cankarja spremljala ob rojstvu jugoslovanske države negotovost glede usode slovenskega naroda, so poslednja razmišljanja pesnika Župančiča govorila o moči ljudskega gibanja in o njegovi usodi v vrtincih takratnega sveta okoli nas.
V	svojih spominih je zapisal prvi predsednik OF slovenskega naroda Josip Vidmar, da se je Zupančič v tistih hudih časih zelo pogosto zatekal k Prešernu, da je imel stalno pri sebi miniaturno izdajo njegovih pesmi. Spominja se pesnikovih besed, „da nas Prešeren ne zapusti v nobeni sili, kajti to je pesnik svojega naroda za vse večne čase".
Kakor je bil Župančič povezan s Prešernom, tako so bili s Prešernovo pesmijo partizani. Nosili so njegovo pesmarico na pohodih, od tabora do tabora, s Kočevskega Roga na Krim, Nanos, Jelovico in Pohorje. Njegova pesem je postala geslo revolucije, njegova ,Zdravljica", tiskana v gorenjskih gozdovih ob stoletnici prve izdaje, je postala naša jugoslovanska marsejeza. Prešernova prisotnost v naši revoluciji je pomenila prisotnost celotnega slovenskega kulturnega izročila v boju našega naroda za obstoj in pravico do življenja. To je bilo zato, ker je bila ideja narodne osvoboditve in ljudske pravde temeljna ideja slovenske kulture od njenega začetka naprej. Večje ko so bile stiske in preizkušnje v trpki zgodovini slovenskega ljudstva, bolj se je zavedalo njenega pomena kot skorajda edinega orožja v boju za narodne in socialne pravice, in bolj ko je kultura in umetnost razumela plebejska gibanja, prebujajoča se v nižavah, bolj ko je v prelomnih zgodovinskih trenutkih navdihovala osvobajajoče ljudske silnice, večji razcvet in višje dosežke je prispevala v kulturno zakladnico našega naroda.
Z rastjo politične zavesti o vodilni vlogi delavskega razreda in o potrebi organiziranega socialističnega gibanja pa so se povečevale možnosti, da se kulturni delavci in ustvarjalci pridružijo demokratičnemu, naprednemu, socialističnemu gibanju množic. Ni narodne svobode brez socialne, je vzklikal Ivan Cankar, in zahteval, da se združijo vse sile, ki jim je pri srcu usoda slovenskega naroda, združijo v boj, ki je tudi kulturni boj. Podedovane kulturne vrednote in žive kulturne zmogljivosti naj bi postale sestavni del notranje osvobodilne moči delavskega gibanja.
To si je za svoje smotre postavilo celovit narodni in socialni program, celovito preobrazbo državne in družbene ureditve. Če je bila kultura v našem narodu v preteklem razdobju edina možnost, s katero so se lahko izražale osvobodilne težnje v družbi in narodu, je z razvojem političnega delavskega gibanja postajala ne več edina, zato pa nič manj pomembna demokratična prvina v pripravljanju in uresničevanju socialistične revolucije.
V zavesti našega ljudstva so bile zasidrane velike zgodovinske vrednote — ljudske prvine slovenskega protestantizma s Trubarjem, tradicije stoletja trajajočih kmečkih puntov, Prešernova demokratična, humanistična in vse narode obsegajoča protisuženjska miselnost, Levstikovo upiranje majhnosti meščanskega liberalizma, Cankarjeva jasna — danes bi rekli marksistična — razlaga nacionalnega vprašanja in vloge delavskega razreda v osvobajanju slovenske družbe, Kosovelova človeška in Zupančičeva domovinska pesem. Vse to je postalo živa sila, z vsem tem smo odgovarjali na pretrese časa, na svetovne, gospodarske in politične krize, na nastop fašizma, na grozeče oblake nad usodo slovenskega in jugoslovanskih narodov.
O
V bližini okupatorske postojanke sredi zasužnjene Evrope in Reichu priključene dežele so se zbrali krog tabornega ognja partizani na lite-ranem seminarju, spoznavajoč globok družbeni pomen slovenskega kulturnega izročila in umetnosti za boj in napredek svojega ljudstva. Prešeren in Župančič, Kajuh in Bor, borbene partizanske pesmi so nas spremljale vsa štiri leta. Po besedah pisatelja L. Adamiča ni bilo jugoslovanskega partizana, ki ne bi skrivoma zložil priložnostne bojne pesmice. Tudi najbolj skromno in preprosto izrazno sredstvo je ustvarilo vznemirljivo čustveno odmevnost v ljudeh, združenih v trpljenju in boju. To je bila beseda, pesem in slika, ki je spajala slovenske ljudi na celovitem narodnem ozemlju do zadnjih beneških in koroških zaselkov. V zapuščini tržaškega upornika Pina Tomažiča so zapisani tile stihi: .Če so nam že vzeli svobodo, / nam pesmi ne morejo vzet, / če več zatirali nas bodo, / več bodemo morali pet." Koroški Slovenec Valentin Hartman, ki je skrivoma in na pamet moral pisati partiture, pa pripoveduje takole: .Hudo je bilo, a klonili nismo. Pesem nam je dajala moč in vztrajnost. Mnoge smo rešili bolestnega obupa."
O
Kot v času NOB tudi danes pojmujemo kulturno ustvarjanje in kulturno politiko kot sestavni del osvobodilnih naporov delavskega razreda in kot združevanje kulturnih ustvarjalcev samih z delavskim bojem, ki je in bo vse bolj tudi kulturni boj. Samoupravljanje zaradi svojih človeških razsežnosti terja z elementarno silo, da sta kultura in umetnost dejavni v boju za nove odnose med ljudmi in narodi. Sproščanje vsestranske kulturne ustvarjalnosti množic je lahko močan vzgon za ustvarjanje naše samoupravne socialistične vizije osvobojenega človeka in dela. Med kulturnimi ustvarjalci in ljudstvom so v času NOB zaradi neizprosne zgodovinske nuje padle vse umetne pregrade. V našem povojnem gospodarskem, političnem in kulturnem razvoju pa so se marsikod ponovno zgradile stare in nove ovire, institucionalne in idejne narave. V današnjem graditeljskem obdobju včasih pozabimo na težo naše bitke za samoupravljanje doma in v svetu ter na to, kako pomembna je za naš obstoj, varnost in demokratični razvoj, enotna in združena dejavnost vseh socialističnih sil. Dobro bi bilo, ko bi beseda, vpliv in ugled partizanske kulturniške generacije ob letošnjem Prešernovem prazniku pripomogli k temu, da bi tudi v bitki za samoupravno demokracijo in neuvrščenost odprli kulturi še širše možnosti razvoja, v množicah pa spodbudili nov val kulturnega osveščanja.
O
Kakor partizanstvo ni poznalo meja, je tudi današnje kulturno snovanje odprto v svet in črpa iz njega novih spoznanj. Se posebej oplaja in osvešča slovenske ljudi vsepovsod, kjer žive in delajo. V imenu Socialistične zveze še posebej čestitam Prešernovim nagrajencem s Koroške in Primorske, kajti njihova kulturna tvornost je kot v času NOB nenadomestljivo in dragoceno demokratično sredstvo v boju za elementarne narodnostne in človečanske pravice Slovencev.
R A D ! O
TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE R A D f A CELOVEC
SOBOTA, 18. 2.: 9 45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca
NEDELJA, 19. 2.: 7.05 Duhovni nagovor —
PONEDELJEK, 20. 2.: 13 45 Ceiovški radijski dnevnik — Sotisti pojo.
TOREK, 21. 2.: 9.30 Za našo vas — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, posiušajte!
SREDA, M. 2.:	13.45 Ceiovški radijski
dnevnik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 23. 2.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
PETEK, 24. 2.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik a) Dr. A. Feinig: Hišna, iedinska in
______A V S T R i J A 1
SOBOTA, 18. 2.: 16 00 Stari sodnik — 17.00 Kdo rokodei-& z nami? — 17.30 Heidi— 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.20 Pregied sporeda — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads
—	19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske
—	19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Na tekočem traku — 21.50 šport — 22.10 Ziato Sam Cooperja — 23.55 Poročiia.
NEDEUA, 19. 2.: 17.00 Živaiski ieksikon — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Kiub seniorjev — 18 30 igraj z nami — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Vmesna biianca — 21.50 šport — 22.00 Nočni izbor — 22.35 Poročiia.
PONEDELJEK. 20. 2.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Dežeia in ijudje — 10.00 Adaibert Stifter — 10.30 Siovo od Petrograda — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Jacquou, re-bet — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi —
Krščanska kuituma zveza v Ceiovcu vab! na
OSREDNJi KONCERT .KOROŠKA POJE"
ob praznovanju 70-ietnice ustanovitve Stovenske krščanske sociatne zveze za Koroško, v nedeijo 26. februarja ob 14. uri v Domu giasbe v Ceiovcu.
Prisrčno fdidjfni/
tura in šport — 20.00 V domu za obtoženca — 21.35 Diskusija — 22.20 Poročiia
PETEK, 24. 2.: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.30 Ruščina — 10.00 Zvok iz čioveške roke — 10.30 Kiub seniorjev — 11.00 Tako doigo dokier srce bije — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Zgodovina za zgodba — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Derrick — 21.20 Horizonti — 22.10 šport — 22.20 Angeiique — 0.20 Poročiia.
HHHHH A V S T R ! J A 2
SOBOTA, 18. 2.: 17.30 Teie-objektiv —	18.20 Pregied
sporeda — 18.25 Brez nagobčnika — 19.30 Ljudje, ki nevarno živijo — 20.15 Doiina piesočih vdov — 21.40 Facez in jazz.
NEDELJA, 19. 2.: 11.00 ORF-stereo-koncert
—	16.30 Stekieni čiovek — 17.30 Dežeia in ijudje — 18.00 Teiovadba za smučarje — 18.30 The Jacpot — 20.00 Knjižni bazar —
20.15	V iastni zadevi — 22.00 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 20. 2.: 18.00 Angieščina — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Pernati sosedje — 19.30 The merchant of venice —
20.00	Tako zeiena je biia moja domovina
—	20.55 Kutturni magazin — 21.45 Čas v siiki
—	22.15 Dnevnik prešuštva.
TOREK, 21. 2.: 18.00 Kaj bi iahko postai?
—	18.25 Pregied sporeda — 18.30 Žetev 2000
—	19.30 Zemijevid — 20.00 Samo ena žena na paiubi — 21.25 Čas v siiki in kuitura —
22.00	Kiub 2.
SREDA, 22. 2.: 18.00 Francoščina — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 O 9 (štajerska)
—	19.00 Mejniki svetovne zgodovine — 19.45 Leonorina uvertura — 20.00 O fiimu —
20.50	Marie Curie — 21.45 Čas v siiki in kuitura — 22.20 Oprostite prosim motnjo
—	22.30 Čas v siiki.
ČETRTEK, 2S- 2.: 18.00 Ruščina — 18.25 Pregied sporeda — 19.30 Zvok iz čioveške roke — 20.00 Dokier bije srce — 21.55 Čas v siiki in kuitura — 22.30 Kiub 2.
PETEK, 24. 2.: 18.00 Orientacija — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Portret — 19.30 Odiseja — 20.15 Novo v znanosti — 21.00 Nova — 21.20 Legenda o Robinu Hoodu —
22.15	Čas v siiki in kuitura — 22.50 Heart and soui.
		JUGOSLAViJA
K		SOBOTA, 18. !.: 8.00 Poročiia— 8.05 Profesor Baltazar
19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Ponedeijski šport
—	20.55 Ceste San Francisca — 21.45 Poročiia in šport.
TOREK, 21. 2.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Angieščina — 10.00 O fiziki —
10.30	Stekiena menažerija — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Živaiski raji — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport
—	20.00 Service-box — 20.15 Kaj sem jaz?
—	21.05 Za boga, cesarja in domovino? — 21.50 Tako zeiena je biia moja doiina — 22.40 Poročiia in šport.
SREDA, 22. 2.: 9 00 Tudi šaie so potrebne
—	9.30 Kaj bi iahko posta) — 10.00 Zemijevid — 10.30 Cervantes — kraijev pustoio-vec — 17.00 Botna jabiana — 17.25 Tudi šaie so potrebne — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Očetje kiamot — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuitura in šport — 20.00 Cesta — 21.35 Poročiia in šport.
ČETRTEK, 2!. 2.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Francoščina — 10.00 Jedača in pijača — 10.30 Haiieiuja i 'm a tramp —
17.30	Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kui-
— 8.15 Smoia Zvitke Potuhi-čeve — 8.32 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.00 Maii svet — 9.30 Razporejanje dohodka — 10.00 Za koga gradimo — 10.30 Dokumentarna oddaja — Gruntovčani —
11.50	Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih — 14.00 Prenos in poročiia — Žeiez-ničarjevo zasiiševanje — Obzornik — Mia-dinski fiim — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pau! Gaugin — 20.55 Ugani kdo pride na večerjo — 22.30 Dnevnik — 22.45 625 — 23.15 Poročiia.
NEDELJA, 19. 2.: 8.10 Poročiia — 8.15 Za nedeijsko dobro jutro — 8.45 625 — 9.25 Gruntovčani — 10.20 Veiik fant in čeveij
—	11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročiia— 17.40 športna poročita — 17.45 Dr-
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vrnitev odpisanih — 21.05 Madona, kje vse sem te kopai — 21.35 Dnevnik — 21.55 športni pregied.
PONEDELJEK. 20. 2.: 9.05 TV v šoti — 17.10 Poročiia — 17.15 Vrtec na obisku — 17.30 Svet v katerem živimo — 18.00 Obzornik — 18.10 Tempera in akvarei — 18.45 Miadi za miade — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik —
20.00	Jagoš in Ugiješa — 21.05 Kuiturne diagonaie — 21.50 Dnevnik — 22.05 Sodobniki.
TOREK. 21. 2.: 8.30 TV v šoti — 16.50 Sve-
17.50	Obzornik — 18.00 Pisani svet — 18.40 Jugosiovanska trimska TV — 19.20 Cikcak
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Diagonaie — 20.35 Črni kruh — 21.20 Jazz za izvor — 21.50
SREDA, 22. 2.: 17.30 Poročiia — 17.35 Ko-sovirja na ieteči žiici — 17.50 Potovanje v dežeio iutk — 17.05 Obzornik — 17.15 Ne prezrite — 18.45 Od vsakega jutra raste dan — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Bombaški proces — 21.30 Dnevnik — 21.45 Fiim tedna: Dekiica iracema — 23.20 Poročiia.
ČETRTEK. 2$. 2.: 9.00 TV v šoti — 16.35 Svetovno prvenstvo: smučarska štafeta 4X 10 km — 17.20 Poročiia — 17.25 Po siedeh Marka Poia — 18.25 Obzornik — 18.40 Zgodbe iz Katevaie— 18.50 Tehtnica za natančno tehtanje — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik
—	20.00 Bombaški proces — 21.20 8 dni Maroka aii dogovor s turističnim vodnikom
—	21.55 Dnevnik — 22.10 Košarka Jugo-piastika: Brest.
PETEK, 24. 2.: 9.00 TV v šoii — 17.05 Poročiia — 17.10 Kako je revež proda! zajca bogatinu — 17.35 Deček Dominik — 18.00 Obzornik — 18.10 Domači ansambii — 18.45 Kako bomo voiiii — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 izvoiitve, kar naprej — 21.05 Razgiedi — 21.50 Dnevnik — 22.10 Ser-pico — 22.55 Poročiia.
RADtO LJUBLJANA
SOBOTA. IS. 4.M Dobro jutro! — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik
—	9.35 Miadina poje — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Mi pojemo — 11.40 Zabavaivasbo... — 12.40 Veseii domači napevi — 14.05 Gremo v kino — 16.00 Vrtiijak — 17.03 Spoznavajmo svet in domovino — 18.30 iz deta Giasbene miadine Siovenije — 19.45 Z ansambiom Miian Fer-tež — 20.00 „A!i je kar ni in prizma optimizma — 21.00 Za prijetno razvedriio — 21.30 Oddaja za naše izseijence — 23.05 Poputarnih dvajset — 24.00 Poročiia — 0.05 Prijetno do 4.30.
NEDELJA, 19. 2.: 4.30 Dobro jutro) — 6.15 Danes je nedeija — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.37 Skiadbe za miadino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 Nedetjska panorama iahke giasbe — 10.30 Humoreska tega tedna — 11.15 Voščiia — 14.05 Nedeijsko popoidne — 17.50 Zabavna radijska igra — 19.45 Giasbene razgiednice — 20.00 V nedeijo zvečer — 22.20 Skupni program JRT — 23.15 Piesna giasba za vas — 0.05 Prijetno do 4.30.
PONEDELJEK, 20. 2.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Giasbena oddaja — 9.05 Ringaraja —
9.20 Pesmica za miade risarje in pozdravi
—	9.40 Vedre meiodije — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Za vsakogar nekaj — 12.40 Pihaine godbe na koncertnem odru — 14.05 Pojo amaterski zbori — 14.30 Voščiia — 16.00 Vrtiijak — 17.00 Studio ob
17.00	— 18.05 izročita stoietij — 18.25 Zvočni signaii — 19.45 S Kamniškim kvintetom
—	20.00 Kutturni giobus — 20.10 Opera „Ob!eganje Korinta" — 22.20 Popevke z jugosiovanskih studiev — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ijubiteije jazza —
24.00	Poročiia.
TOREK, 21. 2.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šota za srednjo stopnjo — 9.30 iz giasbenih šoi
—	10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Promenadni koncert — 12 40 Po domače — 14.05 V korak z miadimi — 16.00 „Vrtiijak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Obiski naših soiistov — 19.45 Z ansambiom Ati Soss — 20.00 Stovenska zemija v pesmi in besedi — 20.30 Radijska igra — 21.10 Zvočne kaskade — 22.20 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke se vrstijo — 24.00 Poročiia — 0.05 Prijetno do 4.30.
SREDA, 22. 2.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Pisan svet prav-ijic in zgodb — 9.25 Zapojmo pesem — 9.40 Samoupravijanje s temeiji marksizma
—	10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Po Taiijinih poteh — 12.10 Veiiki zabavni orkestri — 14.05 Ob izvirih ijudske giasbene umetnosti — 14.30 Voščiia — 16.00 Loto vrtiijak — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Koncert abonmaja Miadi miadim — 19.45 Z ansambiom Siavko Žnidaršič — 20.00 Koncert iz našega studia — 22.20 S festi-vaiov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugosiovanskih pevcev zabavne giasbe — 24.00 Poročiia — 0.05 Prijetno do 4.30.
OBVESTiLO
Letošnje praznovanje 8. marca — dneva žena, bo zaredi tehničnih ovir prestavije-no na soboto, U. marca: bo kot po navadi ob 13. uri v dijaškem domu S$D v Ceiovcu.
POZOR, PLANiNCi!
Tradicionaini pohod na Stoi je bii zaradi preobiiice snega preiožen na nedeijo 19. marca 1978.
Izdojatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glovnl urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 7C21 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32-5-SO —Tiska: Založniška in tiskarsko družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje
SMUČANJE:
Zenske tekmovaie v Megevu, moški v Chamonizu
Nekaj dni po končanih tekmovanjih za svetovno prvenstvo, se je smučarski vrtiijak spet vrtet, tokrat v Franciji. To tekmovanje v okviru svetovnega pokata pa je bito hkrati zadnje pred gostovanjem v Ameriki. Prinesio ie zanimive in precej druge izide kot v Garmischu. Najbrž so biii zadnji dnevi za svetovne prvake precej naporni, saj poziačeni niso mogii ponoviti svojih uspehov. Predvsem v smuku za moške sta Kanadčana Ken Read in Dave Murray (s štartno števiiko 36!) zasedta prvi dve mest) in s tem	poskrbeia za pravo	senzacijo.	Svetovni	prvak	Wai-
cher je bii ie šesti, Korošec Kiammer ie	13. Toda	Kiammer je
ime) smoio, da je štartai z žeto nizko števiiko, kar je pome-niio na novo zasneženi progi, da ni šans. Tudi v siaiomu švedski fenomen Stenmark ni ponovii svoje zmage v Garmischu. Američan Phii Mahre ga je distancira) za 1,59 sekunde Ktjub temu, da je Heidegger zaradi gripe manjkat, so se Avstrijci uvrstiti med najboijše Brunner, Morgenstern in Steiner so za-sedii 4, 5	oz. 9 mesto Tržičan	Bojan Križaj je prvi	spust	maio
zaspat, v	drugem pa je vozi!	kar dobro	in se ie	prebii	med
eiektno eruzj
PUBERK
GORENJE ptaini stroj PS 102
12 programov, 3-prekatna dozirna posoda, kapaciteta 4 kg suhega perila, število obratov centrifuge 400 o/min.
2 leti garancije	$5.190
GORENJE prnini stroj PS 614
10 programov, 2-prekatna dozirna posoda, 2 termostata, nivo vode 1, kapaciteta do 4,5 kg suhega perila, število obratov centrifuge ca. 400 o/min. 2 leti garancije. $ 3.790
Plačilo na obroke: 6 mesecev brez obresti ali do 24 mesecev
GORENJE-AKCfJA
GORENJE štediinik E 55
4 plošče, od tega 1 avtomatska in 1 brzokuhalna. Zgornji in spodnji grelec se lahko vključita ločeno ali skupaj. Infra-raženj + motor. 12-urna ura za delovanje pečice in 2-urna nastavitev za pečenje. V 850, S 504, G 600 mm
2	leti garancije.	$ 5.390
GORENJE štediinik E 51
3	plošče, od fega 1 brzokuhalna, fer-mostatsko upravljanje. Zgornji in spodnji grelec se lahko regulirata.
V 850, Š 504, G 600 mm 2 teti garancije.	$3.790
Oi
prvih deset. S svojim devetim mestom je osvojil dve točki v boju za svetovni pokal v slalomu.
Pri ženskah je v slalomu prepričljivo zmagala Francozinja Perrine Pellen, v veleslalomu pa Švicarka Liese-Marie Morerod. Kar nista dosegli v borbi za ziato kolajno, jima je uspelo torej v Megevu. Svetovna prvakinja Lea Sdikner se je uvrstita v siaiomu na drugo mesto, prav tako Maserjeva v veiesiaiomu. Medtem ko je pri moških svetovni pokai že v Stenmarkovih rokah se pri ženskah nadaljuje boj med trojico Wenzel, Morerod, Moser. Najboljše šanse ima brez dvoma Wenze), ki začasno vodi z 154 točkami.
Rezultati v Megevu:	Slalom t Perinne Pellen
2. Lea Sdikner 5. FabienneSerrat Veleslalom 1 Liese-Marie Morerod
2.	Annemarie Moser
3.	FabinneSerrat
Rezultati v Chamonixu:	Smuk 1. Ken Read
2.	Dave Murray
3.	Michael Veith Slalom 1 Phil Mahre
2. Ingemar Stenmark 3PaoiodeChiesa
NOGOMET :
SAK na pripravah v Kopru
Siovenski atietski kiub je začasno na pripravah za novo sezono v Kopru. Poteg čianskega moštva je na pripravah tudi vrsta miadih in perspektivnih igraicev, ki se pod vodstvom trenerja Dragana Rogiča teiesno in tudi psihično pripravijajo na spomiadansko sezono. V Kopru bo SAK odigrai tudi nekaj prijateijskih tekem O podrobnostih in izidih teh tekem bomo poročati v nasiednji števiiki.
Nasprotniki avstrijskih moštev v evropskih pokaiih v dobri formi
Borussia Mdnchenglachbach oziroma Hajduk Split, nasprotnika Innsbrucka in dunajske Austrije v tekmah za evropski pokal, sta v dobri formi, kar o naših moštvih ne moremo reči. Predvsem Innsbruck Ima začasno lahko krizo; ker so pogoji za igranje posebno siabi, saj je večina nogometnih igrišč v Avstriji zaiedenela in pokrita s snegom. Drugačne so razmere v Nemčiji. Moštvo okoli kapetana Vogtsa dosega točko za točko in se je po začetnih težavah že prebilo na drugo mesto na lestvici. Hajduk pa je zmagal v turnirju na Reki, tako da so Jugoslovani zaradi tekme na Dunaju precej optimistični.
HOKEJ NA LEDU (finalne tekme)
KAČ : ATSE 1:3 {0:3, 1:1, 0:0)
Strelci so bili Solovaara oz. Boyd in Klatt Za finalno tekmo je biia igra zelo slaba, brez kakih posebnih dogodkov Odtočil je botjši vratar In to je bil brez dvoma Franz Schilcher, kijebraniizaATSE. Celovčaniseše niso prav znašii in pri štirih minutah so bili že z dvema goloma v mreži. Proti koncu so si ustvarili lahko premoč, vendar niso dosegli nadaljnjih zadetkov.
3. finaina tekma KAČ : ATSE 7:0 (1:0, 4:0, 3:0)
Streicisobi!!Ahokainen2, RudiKčnig2, Pock, Sadinjain Puschnig. Tokrat je KAC igra) kot prerojen Pokoza) je izvrstne kombinacije, dobre strete, kar tudi rezuitat pove Gradčan! sotokratigraiidostistabše, morda sov mistih že biti v Gradcu, kjer bo v soboto in nedeijo morda že padia odiočitev.
Poročanje
koroških
časopisov
v og!eda!u podijske diskusije v Gradcu
Kiub slovenskih študentov v Gradcu je v sodenlovanju s tamkajšnjimi študentskimi organizacijami in Solidarnostnim komitejem priredil po-dijsko diskusijo o poročanju koroških časopisov, o kateri nam je poslal v objavo naslednje poročilo:
„Pisanje koroških časopisov je treba videti v zvezi z reprezentanti koroških Slovencev, ki zastopajo odločno politiko, ki stoji v nasprotju s politiko koroških in zveznih politikov. Ti permanentno poskušajo izločiti slovenske politike iz narodne skupnosti s tem, da jih kriminalizira-jo in da se kriminalizira cela narodna skupnost, afera Warasch pa bi za to bila najboljši primer," je dejal dr. Kurt Traar na diskusiji v Gradcu,, ki jo je priredil Klub slovenskih študentov v Gradcu skupno z Zvezo socialističnih študentov Avstrije (VSStO) in Avstrijsko študentsko unijo (OSU) ter Solidarnostnim komitejem. Tema diskusije je bila poročanje koroških časopisov v zvezi z narodno skupnostjo ter knjiga dr. Roberta Saxerja „Der Fali Warasch in den Karntner Tageszeitungen", v kateri je dr. Saxer analiziral poročanje koroških časopisov o „aferi Wa-rasch".
Prvi termin za diskusijo je bil določen za 17. 12. 1977. Povabljeni so bili: vsi koroški dnevniki, Irnberger, Strobl in Saxer. Koroški časopisi so prvemu terminu takoj odpovedali; medtem ko je zastopnik Kleine Zei-tung Heinz Stritzl telefonsko sporočil zastopniku KSŠG, da se diskusije ne bo odeležil, ker baje noče sedeti s Saxerjem in Irnberger jem pri isti mizi, sta se ostala dva časopisa opravičila z vzrokom, da je pač pred vrati božič ter da je mnogo dela z božično številko časopisa. KSŠG in ostale organizacije so sklenili, da bodo diskusijo preložili na januar. Še enkrat se je povabilo vse koroške dnevnike, ki so po dolgem premišlja-nju ponovno odpovedali. Organizatorji so si morali staviti vprašanje, ali se koroški novinarji ne upajo nastopiti pred kritično publiko, morda zaradi slabe vesti. Na noben način pa ne more več veljati argument, da Slovenci niso pripravljeni za dialog z nemškimi Korošci.
Dne 24. 1. 1978 so se podijske diskusije udeležili: dr. Robert Saxer, Rudolf Strobl (publicist, Solnograd), dr. Robert Buchacher (profil) in mag. dr. Kurt Traar (extrablatt).
V svojih uvodnih besedah je poudaril dr. Robert Saxer, da določa politično linijo časopisa vzdušje v deželi, ki pa je odvisno od družbenega ozadja. Poročanje o „aferi Warasch" dobro nakaže družbeno ozadje, namreč ni usmerjena politika samo proti F. Waraschu, ampak proti celi narodni skupnosti.
Rudolf Strobl je poudaril, da so časopisi nositelji političnih interesov in interesov kapitala, koroški Slovenci pa na noben način ne spadajo k tisti skupini, ki bi bila relevantna za nosilce političnih interesov, ali so to stranke, industrija itd.
Na to je povzel besedo dr. Robert Buchacher. Znano je, da si je „profil" v zadnjem času zastavi! linijo pisanja, ki ni več veliko oddaljena od pisanja koroških časopisov. Kljub temu je dr. Buchacher dejal, da se je „profil" vedno in da se vedno bo zavzemal za interese slovenske narodne skupnosti, to pa ne glede na „cau-sa Warasch".
Najprej je dr. Buchacher očital koroškim novinarjem, da niti ne obvladajo osnovnih pojmov novinarstva, ki se jih navaden človek nauči po treh dneh redakcijskega dela. Dvomil je o korektnosti Waraschove oprostitve v Salzburgu; oprostitev si je razlagal s tem, da si pač Avstrija v tem primeru ni mogla privoščiti političnega ujetnika itd. Skrival se je za nekimi temnimi informanti in informacijami, ki jih pa ni mogel povedati, s tem pa je sejal v dvorani nič drugega kot dvom. Ob koncu je dr. Traar ponovno poudaril, da ni naloga novinarjev uničevati politične aktiviste, temveč naloga neodvisnega tiska naj bi bila vzgajanje prebivalstva h kritičnemu mišljenju. Dr. Traar je poudaril, da so Slovenci vedno „Prugel-knabe" za nerešene gospodarske probleme na Koroškem.