Leto_VI • Štev. 173 (1564) PHIHDHSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 6. avgusta 1950 Danes 6 strani ■ Cena 20 lir ggWBiY_ziLMACus iiv etbin Kristan o Jugoslaviji svetovalci »Vaša akcija je najboljši dokaz vale predanosti stvari miru" ...———— n ————■ mm—n vmmmmmmmmm mmmmmaMmaamm—mm—mamKHmmammam—mmmam—mmmmmmm fako ^ ie izjavil znani angleški napredni politik Conny Zilliacus scionalnega komitefa Jugoslavije za obrambo miru - ETBIN K ril. Ha c, do Jugoslavije da stališče SZ 5' ~ «Toplo po-8a kiw* pobudo Nacionalne-°braipv, 1 Ju§oslayije za NsDiku° Sn-U>>’ ie izjavil do' britan.v . Juga v Londonu Slliacus vaVni delavec Conny luciij ko 3e govoril o reso-kon>iteja°JnreS? Nacionalnega bo mirJua Jugoslavije zg obrambe in ni našlo opore v zvezi s pozivom KRISTAN pa je pouda-delavskege razreda na svetu cii^n’ ki poziva vse organi-baj obišč?°Sa?eZni.ke na syetU’ se za- ^Pričaio1’0* •Tugoslavii° in Timavi Jugoslaviia «•-jim snfia Ja aapad proti svo- dobpe anH’ lfr izvedejo P°" iržavah J dl y sosednih •PobudIugoslaviie- »ileja za^amhVanSkega k°' dejai zrni. ° miru», )e Pravil n ; <(ie d°kaz> da tovnega° iav?mete pomen «ve' aalnjem ^ !ga mnenja v dajem položaju. je Pa tudi dokaz vašega zaupanja v iskrene želje vseh narodov sveta za mir med narodi vseh držav. Prepričan sem, da bodo uspehi obiskov, ki jih bodo napravile vaši državi delegacije za mir iz raznih držav in posamezniki, ki jim je na srcu stvar miru, koristili, da se razkrinkajo obtožbe Informbiroja in svetovnemu javnemu mnenju sporeče natančna dejstva o resničnem stanju v Jugoslaviji. Pri vsaki priložnosti ste vedno zahtevali in pozivali dobronamerne ljudi, naj pridejo v Vašo državo in si samj ogledajo, kaj se v Jugoslaviji dogaja. Spominjam se n. pr., kako mi je nekoč dejal maršal Tito na moje vprašanje v zvezi z vašo propagando v inozemstvu: «Mi sploh nimamo propagande. Na- §0.000 mladincev lz raznih krajev sveta pri Š^dnji študentskega naselja 4Eo?sad. Etadn t»i Kakor po- la p]a»__ . idtiji ravnateljstvo pri i Zaifrehi denkskega nase]ia •~i tem 5 , ’ s0 sedai zaposlene ^ ,ra2en jugoslovan- d6ade ^5^1^ brigad tudi francoskih, j^iatisv-k ameriških, tržaških, “tacev, in belgijskih mla- 50o francoskih mla-i • Pridružilo drugih je jutri vl prihod se pričaku-H 5o'v- t lupino bo prišlo ^Udirv amskih mladincev, hy: jb0 v Franciji. l11^ anr.il00 v kratkem prišli holandski in zait ‘ mladinci. Skupno da bo število ino-V'eti\i 7adincev, lci se bodo S^t»,^la Pri gradnji štu-"šesta, znašalo okoli lavia I 2 h »Volta-T uanes zjuirSTTff b«ai0n, saeutsche», oboroženi napadli jugoslovanske- ga trgovinskega pooblaščenca pri jugoslovanskem zunanjem ministrstvu Močnika, ki se je v vlaku vračal v Jugoslavijo. Močniku je uspelo potegniti zasilno zavoro in se je tako rešil, ker je priskočil pa pomoč neki avstrijski carinski stražnik, ki pa so ga napadalci napadli. .Napadalce je nato aretirala policijska patrola, ki je kmalu nato prihitela. Gre za tri jugoslovanske begunce, ki živijo v nekem koncentracijskem taborišču v bližini Leibniza. Zopel odstavljen minister na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 5. — Uradno javljajo, da je minister za lahko industrijo Marosan podal ostavko. Nadomestil ga bo Arpad Kies. Smatra se, da je Marosanova ostavka v zvezi z gonjo, ki so jo začeli proti socialdemokratom. Po ostavki predsednika prezidija Szakasitza in pravosodnega ministra Riesa je Marosan bil še edini minister, ki je pripadal bivši socialdemokratični stranki. ša propaganda sq dejstva. Vabimo slehernega, da si ogleda ta dejstva« Na vprašanje, če ve iz sv.ojih dolgoletnih izkušenj kot uslužbenec Lige narodov, da je kdaj kaka država tako odkrito vabila toliko organizacij in posameznikov iz vseh držav sveta, naj se na kraju samem prepričajo, že pripravlja proti svojim sosedom vojno ali ne, je Zilliacus odgovoril: «Kot. človek, ki je prebil 19 let v službi Lige narodov, vam lahko rečem, da je akcija vaše države zares brez primere in ni bilo podobne v dosedanjih odnosih med narodi in državami. To je hkrati najboljši dokaz vaše predanosti stvari miru med narodi«. CLEVELAND, 5. — Slovenski književnik Tone Seliškar je obiskal vplivnega slovenskega izseljenca in pisatelja Etbina Kristana, ki je v daljšem razgovoru razložil svoje naziranje o kampanji sovjetskega vodstva proti Jugoslavije ' Etbin Kristan je dejal, da mora vladati «med socialističnimi državami sporazum in enakopravnost ne glede na njihovo velikost, število prebivalcev itd., ter da je za dokončno uresničenje socializma nujno potrebno, da vsaka socialistična država pomaga drugi socialistični državi, kolikor je v njeni moči«. «In£ormbiro je s svojo zloglasno resolucijo«, je dejal Etbin Kristan, «vse to onemogočil. Prvim vestem o tem koraku Informbiroja sploh nisem hotel verjeti, ker se mi je zdelo nemogoče, da bi mogla socialistična država storiti kaj takega. Ko je pa bil ta dogodek potrjen in ko je splahnelo upanje, da bo nesporazum v kratkem odstranjen, sem začel dvomiti o socialističnem značaju Informbiroja in tistih, od katerih prejema navodila in ukaze. Tako sem končno prišel do prepričanja, da je Informbiro samo orožje v rokah sovjetskega vodstva. Največja napaka sovjetskega vodstva je v tem, ker je skušalo preprečiti razvoj Jugoslavije in njeno preobrazbo V industrijsko državo. Drugi zločin Informbiroja je bil, ker je sovjetsko vodstvo hotelo ukazovati socialistični državi, kar je dejansko imperialistična poteza. Informbiro je tud; odgovoren za žalostno dejstvo, da je prav danes, ko so postali pogoji za tp ugodnejši kot kdaj koli prej, zelo otežkočeno delo za dosego delavske solidarnosti na svetu«. Na koncu svoje iz ja če je dejal Etbin Kristan, da stališče Sovjetske zveze do Jugoslavije ni . našlo opore delavskega razreda na svetu. Kar zadeva države Informbiroja, v katerih je postalo nevarno misliti s svojo glavo in glasno izražati svoje naziranje, je Kristan dodal, da morajo «preje ali pozneje narodi informbirojevskih držav zvedeti resnico, ker nobena laž ni večna, pa če uporabljajo sovjetski voditelji še ne vem kakšne ukrepe«. Tržaški gost]e danes v Zagrebu Obisk razstave lokalnega gospodarstva LRS, Kamniške Bistrice in spomenika padlih narodnih herojev - Danes zjutraj potujejo Tržačani v Zagreb, kjer bodo ostali tri dni ■ Ponovno srečanje z ameriškimi Jugoslovani (Od našega poročevalca) LJUBLJANA. 5. — Tudi današnji dan ie skupina občinskih svetovalcev občin cone A Tržaškega ozemlje, ki je prišla na obisk v Jugoslavijo, preživela .v Ljubljani. Svetovalci so si zjutraj ogledali razstavo lokalnega gospodarstva Ljudske republike Slovenije1, o kateri je naš dnevnik že obširno poročal. Občudovali sp krasne izdelke slovenske komunalne industrije, po razstavi jih je povabil ha zakusko ravnatelj razstave a navzoč je bii tudi minister za lokalno gospodarstvo tov. TONE FAJFAR, ki se je zelo živo zanimal za tržaške razmere. Popoldne so tržaški gostje odpotovali na izlet v Kamniško Bistrico, po povratku pa so si ogledali v Ljubljani nove gradnje raznih stanovanjskih poslopij in drugih objektov jugoslovanske petletke. Poklonili so se tudi pred spomenikom padlih narodnih herojev, med katerimi je tudi primorski narodni heroj Vojko Premrl. Zvečer so bilj Tržačani gostje sindikalne podružnice Mestnega ljudskega odbora Ljubljana, ki jim je v evojih klubskih prostorih priredila slavnostno večerjo. Po večerji je nastopil sindikalni kvintet s pestri.m sporedom narodnih in partizanskih pesmi; nato so si gostje ogledali še dokumentarni film o industrializaciji in elektrifikaciji Slovenije. Jutri' zju. Zaskrbljenost v Angliji zaradi posledic oboroževanja Blazno oboroževanje bo v zahodnih državah povzročilo poslabšanje življenjskega standarda za delovno ljudstvo PARIZ, 5. — Ministrski svet je odobril francosko spomenico, ki jo bodo poslali ameriški vladi, da ji sporočijo ukrepe, ki jih bo Francija podvzela za povečanje oborožitve. Govori se, da namerava vlada določiti za to oborožitev 300 milijard feankov poleg 30 milijard, ki jih je Ze obljubila. List «Combat» piše, da bo Francija določila 800 milijard' frankov za oboroževanje in da po leta 1950 razpolagala s 15 divizijami. Na podlagi nekaterih podatkov so v pariških krogih mnenja, da je francoska vlada v svdji spomenici odgovorila, da je razen že 80 milijard dodatnih kreditov pripravljena določiti nove kredite. da pa želi, da njeni napori odgovarjajo skupnemu naporu sorazmerno s sredstvi posameznih atlantskih držav.. Dalje izjavljajo, da poudarja spomenica potrebo skupne proizvodnje orožja in skupnega financiranja vojaških izdatkov, kar bi pomenilo u- Odločilna faza v bojih na Koreji Jvern°h>rej$ke sile prekoračile reko Nakfong- Ameriški poveljniki zapovedali evakua-clvll,slov vzdolž [ronte - Velike koncentracije severnokorejskih sil za novo ofenzivo it^NGlANG, Glsr či£es izdal pU^ejske vojske .pravh Glavni je 1 vojno poro-“Cete ljudske :?he v°<,!k!.*a°eše naprej za. t6r' pri tem po- z ame- « v ogorčene lnaI in južnrfu 1Zsi>be ameri- obupknrejrtSkim siIa™' o h obrambnm ° por na nJ1‘ l4iVražpik "lh, crlah' v-,,, in s *„ bombardiral z li\l iri haselin0Vi v°illih lad'i ž«, r Pri t„ na severni oba-stv''e mej 51 .povzročil hude 0qj, mvilnim nrebival- SUSta so obalne bateri- !!?fd0vk7nv..Za.2gale ameriško 151 ie bila bombar- %laa0vko, haselj ® . Sumunji, 3. av- Ng s til„,aPad «,IlRr'kka leta'a izved- 1v “lsko wm!st0 Konan' Pl'o- | n 'e*ali « Pnis‘vo je sestrelilo Hs,VsehV°Jrtri p-?r°žil° Pravi: »I ];„rt ?roc3lh fronte so « v h ridskue voiske zaPle-V^ke v ■ ,b0]4 z edimcami 'Na i„ i-Jske- Sovražnik, ka-k|,'. Dorir,,^dSk^ y°jska odbi-kSia a1 , lnJu. Kiosana, 'KMon Andonga- nudi ogor ©h m - na ugodnih posto-vkiKrtiaznovzhodno Od reke vlkL ste.vi'člno šibkejše od liiiri?,, letalstva pa lelal-slXo u VOJske Podpira AV“lske Sil ljud‘ ^0f9^lcija «Uniled Press« po- iaSsS« m a7lcriški oddelki 2, de gi številne motilne na- 8i? HVP,rnokoreicev vzdolž ki i ie do'Sega oboda mostišča Ir unirtVernokoreiski tanki so ►.%rpjeni. ko so se približa-sevpi' reke Naktong. Bolj jtr Pršu so severnokorejske V« sirin k?,ražile reko na kra-jVhDzau'?1, ki leži 27 km se-n° od ameriških in »«VfažmfJskib obrambnih črt. Vo da k- i® Prekoračil reko, t iskih "j?16*®1 na odpor za; t«ual dn.TV’ kl so se ze pred j. a tar) umaknile, ker je r- Jahko preveč ozka, da bi mClla D.. Uspešno branile. Po-1-6 čete ,Pravijo, da so ameri-vJpko; * severnokorejske si- bojf ^i1-1?-' S tem 50 s-e Oi« onii ~»J ICII1 su at: bQjfa bojitfZdo.lž vsega osred-I Sni pa m nekaj milj *e]()ažnih i'U; k'er je nekaj A^bonoči o' prekoračilo haj sap°vedaifve^n!ki so da' dple)e tako; V vsem civilistom, ga 35 Vmaknet° ’z Pasu km, ki se vleče vzdolž bregov reke Naktong. Južnokorejska policija je opozorila kmete in prebivalstvo tamkajšnjih krajev, da bodo potem, ko bo pretekel rok za izselitev, ustrelili vsakega civilista, ki ga bodo našli na tamkajšnjem področju. Rok za izselitev bo iztekel jutri zvečer. General Church, poveljnik 24, divizije je opravičil ta ukaz, češ da s to evakuacijo vzamejo možnost partizanom infiltra. cij v ameriško zaledje. Izvidniška letala so objavila, da je na področju Taegu Severnokorejcem uspelo zgraditi brv čez reko Hvang na cesti ki pelje iz Jobčona, kjer se zbirajo močne sovražne sile pa do južnega področja bojev blizu mesta Ujong. Vsakokrat, ko so odleteli ameriški lovci bombar-derji, je izjavil neki častnik, so Severnokorejci kot obsedeni tekli z vrečami peska in kam- ni ter obnavljali mos1 čez reko. Poročilo generala Mac Arthurja poroča, da so bili ponovni severnokorejski napadi na južnem področju vzhodno od Si-niu odbiti z velikimi izgubami sovražnih čet. Velika zbiranja sovražnka r.a srednjem področju, kažejo, da bodo severnokorejske sile v kratkem sprožile ofenzivo, da bi presekale zvezo med Pusanom in Taegu. Na vzhodni opali je neka ameriška križarka bombardirala mesto Nomultong 6 km severno-vzhodno od Jongdoka ter povzročila škodo, požare in razgnala sovražne čete. Neki predstavnik generala Mac Arthurja je Izjavil, da Severnokorejci sedaj še bolj skrbijo, da bi zakrili premike svojih čet ip priprave za istočasen napad na dveh skrajnih točkah ob reki Naktong. Kljub temu pa so Severnokorejci prisiljeni, da svoje priprave izvršujejo tudi podnevi. S tem je olajšano delo ameriškim letalom, ki z lahkoto izsledijo cilje. Po izjavah predstavnika generala Mac Arthurja, naj bi Severnokorejci sedaj zbrali 25 tisoč mož na področju med Sinju in Pusanom, kjer Jh zavoj, ki ga tvori Naktongovo korito, dovolilo napredovanje do razdalje 15 km od pristanišča Pusana, ne da bi bilo treba prekoračiti reko. Drugih 25 tisoč Severnokorejcev je zbranih na fronti pri Taegu na severnem predelu reke. Na nekaterih točkah se zavoji reke približajo mestu Taegu do 14 km razdalje. Mac Arthurjevo poročilo pravi, da se sovražnik čuti, ali morda dovolj močnega, ali pa tako obupanega, da bi istočasno na obeh točkah sprožil ofenzivo. Za ameriške sile v Koreji pa nastaja vprašanje, ali bodo okusile nov Dunkerque brez pristanišča in brez ladij, ali pa bodo lahko obdržale svoje postojanke okrog pristanišča Pusana. Po mnenju vojaških strokovnjakov v Washingtonu pa bo odgovor na to dalo prihodnjih 36 ur. Položaj ameriških čet v Pusanu, pravijo, je odvisen od tega, ali bo uspelo Severnokorejcem priti tako blizu Pusana, da pi ga lahko obstreljevali s težkim topništvom. Agencija Tass poroča, da so Severnokorejci zasedli Julija meseca 54 tisoč kv. km ter raztegnili oblast na drugih 12 milijonov Korejcev. stanovitev atlantskega finančnega «poola». Glede Anglije je znano, da Je britanska vlada že sporočila Trumanu, da namerava v treh letih uporabiti za oborožitev 3.400 milijonov šterlingov in predlaga pri tem ameriško pomoč z dobavljanjem surovin in strojev britanski industriji za proizvodnjo vojnega materiala. Dopisnik lista «Dai-ly Express» iz VVashingtona je mnenja, da bo Velika Britanija prejela od ZDA eno milijardo in 700 milijonov d«*- -jev v ta namen. Isti dopisnik pravi, da so ZDA pripravljene ponuditi vsem državam zahodne Evrope en dolar v srebru ali v orožju za vsak dolar, ki ga bodo te države uporabile za svojo oborožitev. V zvezi z novimi finančnimi bremeni, ki jih nalaga novi oborožitveni načrt v Veliki Britaniji, je finančni tajnik v zakladnem ministrstvu Douglas Jay izjavil, da pomenijo zadnji, sklepi, da bo britanska obnova morala zaostati in da bo življenjska raven v Angliji mnogo trpela. Glede ostalih atlantskih držav ni še nobenih podatkov o njihovih spomenicah, ki jih bodo poslale ameriški vladi. Pripominja se ob tej priliki, da bo Portugalska verjetno izrabila priliko ter zahtevala vključitev Španije v atlantski pakt, pri čemer ji je v oporo tudi dejstvo, da je ameriški senat glasoval za posojilo 100 milijonov dolarjev Francovi Španiji v okviru Marshallovega načrta. Iz Kopenhagna medtem javljajo, da je danska vlada odgovorila ameriški vladi, da bo 8. avgusta predlagala parlamentu, naj Izglasuje dodatne vojaške kredite za 400 milijonov kron, ki naj se razdelijo na dve leti. Skupna višina vojaških kreditov bo znašala 560 milijonov kron. Norveški minister za komunikacije je danes izjavil, da Norveška ni še določila višine izrednih vojaških kreditov. Medtem so na včerajšnji seji ameriškega senata razni vojni hujskači izrabili priliko, ko je bilo govora o morebitni ustanovitvi nemške in japonske vojske. Demokratični senator Magnuson je predlagal, naj Joi vključili japonske prostovoljce v ameriške oborožene sile, senatorja George in Russell pa sta se izrekla za ustanovitev japonske vojske na Japonskem in nemške vojske v Zahodni Nemčiji. Republikanski senator Lodge, ki je član komisije za zunanje zadeve, je izjavil, da J n) naklonjen Ideji neke vrste tujske legije v ameriški vojski ter je dejal, da bi morali ustanoviti pod okriljem OZN ono mednarodno policijo, o kateri je bilo toliko govora, in ki bi po njegovem morala biti sestavljena iz nemških in japonskih kontingentov. Inski nrolest BEOGRAD, 5. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je da. nes izročilo bolgarskemu poslaništvu v Beogradu noto. v katerj protestira proti diskriminacijskim dejanjem bolgarskih vojaških oblasti proti jugoslovanskemu vojaškemu atašeju. Nota poudarja da so bol. garske oblasti 29. junija pridržale jugoslovanskega vojaškega atašeja eno uro na področju. kjer pristopi diplojnatov ni zabranjen. traj pa bodo odpotovali z vlakom v Zagreb, kjer bodo tri dnj gnstje zagrebškega mestnega ljudskega odbora. «Kdor sam ne vidi, nc more verjeti, kako obupno smešne so lait in klevete trlaških komin-formistov in dolarskih zveznikov o svobodni Sloveniji in Jugoslaviji*. Tako pravijo Tržačani, ki si navdušeni ogledujejo sijajne delovne zmage slovenskega ljudstva in zastonj iščejo neko vojno psihozo in ameriške oficirje, o katerih zadnje tedne trobenta komin-formoviska propaganda. Prav tržaškega mnenja so tudi ameriški Jugoslovani, ki se že dya tedna mudijo na obisku v Jugoslaviji in ki so na potovanju na Reko, kjer bodo ostalj tri dni, danes ponovno prišli v Ljubljano. ((Obiskali smo vso Srbijo, Hercegovino in Cmo goro in ne moremo vam izraziti svojega • navdušenja nad jugoslovanskim ljudstvom, nad njegovo herojsko požrtvovalnostjo, s katero si gradi beljžo bodočnost«. Sklenili smo, da pridemo k letu zopet v Jugoslavijo in nato vsako leto zapovrstjo! To mi je izjavil eden izmed ameriških jugoslovanskih tovarišev ter dodal, da bodo z Reke odpotovali naravnost y Genovo, kjer jih čaka prekooceanski parnik, s katerim se. bodo vrnili y Ameriko. Poudaril je, da jim je vsem zelo žal, da se ne morejo vsaj za en dan ustaviti v Trstu kot so imeli predvideno y svojem programu. A. BUBNIČ Albansko sporočilo tajništvu OZN TIRANA, 5. — Kakor poroča albanska informacijska agencija, je albanski zunanji minister poslal pismo giavnemu tajniku OZN, s katerim protestira proti izzivanjem grških čet db albanski meji. V pismu zahteva, naj glavni tajnik OZN sporoči vsebino tega pisma vsem združenim narodom ter naj postavi grško - albansko | vprašanje pred Varnostni svet. m .greli' juoostaime je v tem, da ni dovolila v pretekli vojni in da tudi sedaj ne dovoli, da bi bila objekt katerega koli vplivnega področja Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru meni, da so sile miru v vseh državah sveta resna materialna sila, ki je sposobna obrzdati zahteve napadalnih krogov, da bi svet znova pahnili v prelivanje krvi. Dogodki zadnjih let in mesecev so dokazali, da je izzivanje vojnega razpoloženja postalo praksa, tako najbolj reakcionarnih krogov na Zapadu, kakor tudi informbirojevske propagande in političnih groženj, to pa jim v prvi vrsti služi razen za medsebojno podcenjevanje tudi kot sredstvo za nadaljnje razširjenje njihove hegemonije, za dušitev slehernega odpora proti njihovi hegemonistični in napadalni politiki z izgovorom borbe proti imperializmu ali na drugi strani uobram be civilizacije pred komunizmomn, kajti stvarnost dokazuje, da je sovjetska doktrina »borbe proti imperializmu« v resnici krinka za nadaljnjo razširitev hegemonije ZSSR. Prav tako Je tudi zapadna doktrina «obrambe civilizacije pred komunizmom« naperjena proti resničnim silam napredka in socializma v svetu ter pomaga ZSSR pri vodenju hegemonistične politike. Hladna vojna je postala metoda za držanje v absolutni poslušnosti držav in narodov, ki so bili postavljeni v podrejeni položaj, ali pa političnih skupin, ki nastopajo kot eksponenti te ali druge sile. Ker poznajo razpoloženje množic za mir skušajo napadalni krogi v tej ali oni velesili prikriti pravi značaj svoje hegemonistične politike s hrupnimi frazami o svoji miroljubnosti. Ti krogi se skušajo dokopati do številnih gibanj za mir na svetu, da bi Jih spremenili v orožje svoje zunanje politike in izkoristili za svoje nepravične smotre razpoloženje milijonov preprostih ljudi, ki so se iskreno zbrali v številnih mirovnih organizacijah. To velja zlasti za organizacijo Svetovnega kongresa pristašev miru. Jugoslovani so bili med ustanovitelji tega gibanja, ki je zbralo okrog sebe sto in sto tisoč mož in žena v skreni želji za mir. Odkar pa Jugoslavija ni pristala, da bi se podredila hegemonizmu ZSSR in prodala svojo svobodo in neodvisnost, so organi ZSSR pritisnili na vodstvo Svetovnega kongresa pristašev miru, da se pridruži politiki ZSSR proti Jugoslaviji. Tako je največji del vodstva Svetovnega kongresa pristašev miru zanemaril svojo »lavno dolžnost borbe za mir, zlorabil svoj položaj in se spremenil v navadni propagandni organ nepravične napadalne sovjetske zunanje politike proti Jugoslaviji in v orodje za prikrivanje nemiroljubne sovjetske politike z miroljubnimi frazami. Naši narodi so popolnoma solidarni z željami in prizadevanji pristašev svetovnega mirovnega gibanja, ki iskreno žele mir, toda hkrati morajo nujno žigosati tiste ljudi iz vodstva tega gibanja, ki zavestno delajo na tem, da bi mirovno gibanje ideološko in organizacijsko postavili na napačne temelje, o čemer najbolje govori njihovo stališče do naše države oziroma podrejanja tega gibanja politiki Sovjetske zveze. Edini »greh« Jugoslavije je v tem, da ni dovolila v pretekli vojni in da sedaj ne dovoli, da bi bila objekt katerega koli vplivnega področja, temveč se bori za svojo neodvisnost, za svojo pravico do samostojnega socialističnega razvoja. Belgijslca kriza Nasprotstva v katoliški stranki BRUSELJ, 5. — Kljub nasprot-stvom v okviru krščanskosocialne stranke je predsednik vlade Du-vieusart izrabil priliko in na seji glavnega sveta stranke razložil vzroke, ki so dovedli vodstvo krščanskosocialne stranke in vlade, da so sklenili sporazum glede Leopolda. Po seji je Duvieusart odšel v kraljevo palačo v Laeken. kjer je Leopolda obvestil o rezultatih sestanka. Leopold je namreč tja sklical monarhistične prvake ter jih svetoval, naj ne uprizorijo nameravanega pohoda na Bruselj. Med pogovori, ki jih je imel maršal dvora z voditelji monarhističnega gibanja, so sklenili, da monarhističnega pohoda na Bruselj ne bo. Žalost prenapetih Leopoldovih pristašev, ker so izgubili Leopolda, se spreminja v celo vrsto brezpomembnih incidentov. Medtem pa je posebna parlamentarna komisija javila, da je zakonski načrt o prenosu oblasti na princa Baldovina pripravljen, V torek ga bodo predložili parlamentu. Katoliški poslanci- v Antverp-nu so sporočili, da bodo glasovali proti zakonu. Danes zjutraj sta se predsednik vlade Duvieusart m minister za zunanje zadeve Van Zeeland sestala z načelnikom kraljeve pisarne. Obveščeni krogi trdijo, da so vsi trije proučili možnost, da bi predsedstvo vlade izročili Van Zeelandu, ki je vnet monarhist, Pred novo borbo v Italiji za povišanje mezd in plaž Generalna konfederacija dela javlja, da je pripravila načrt za sindikalno akcijo, ki naj bi se začela v mesecu septembru RIM, 5. — V Rimu in Genovi je bila te dni enourna splošna stavka iz protesta proti policijskim napadom na delavce v nekaterih kovinarskih tovarnah,ki so pred 10 dnevi zasedli tovarne in prevzeli vodstvo. Vse stavke so samo začetek nove borbe za povišanje mezd in plač. V svojem odgovoru združenju 'delodajalcev so Generalna konfederacija dela in demokrščanski sindikati izjavili, da ne morejo sprejeti stališča delodajalcev in bodo pozvali yse delavce na javno borbo za povišanje plač. Fe'deracije rudarjev, kmečnih, tekstilnih in železniških delavcev so že objavile, da bodo pričele v začetku prihodnjega tedna s protestnimi stavkami. Italijanska vlada se je izjavi- la proti slehernemu pov.išanju plaž. Predsedstvo vlade trdi, da bi sleherno povišanje plač izzvalo zmedo v cenah, kar bi nujno dovedlo do oslabitve trdnosti nacionalne valute. Opozicijski tisk opozarja nasprotno, da trdnosti valute ne ogroža morebitno povišanje plaš, pač pa vladni oborožitveni pogram. Opozicijsko časopisje opozarja hkrati, da je pred dnevi odobril ministrski svet še 100 milijard lir za oborožitev in črtal že določene kredite za javna dela. Danes se je sestalo tajništvo Generalne konfederacije dela, da pripravi načrt za sindikalno akciio na vseh sektorjih industrije, dokler ne bo Confindu-stria pristala na zadovoljiv sporazum s sindikalnimi organiza- cijami, in sicer o vprašanju re-valutacije kategorij in o vprašanju individualnih odpustov. Tako javlja tiskovni urad Generalne konfederacije dela in dostavlja, da bodo akcijski načrt predložili y proučitev vsem delavskim zbornicam in vsem federacijam industrije, ki se bodo sestale y Rimu za Srednjo in Južno Italijo 27. avgusta ter v Turinu za Severno Italijo 3. septembra. V Turinu pa bo 4. septembra izredna seja izvršilnega odbora Generalne konfederacije dela za končno odobritev akcijskega načrta. Ta načrt bodo predložili tudi ostalim sindikalnim organizacijam, da se zedinijo za skupno akcijo. Jasno je kot samce, da namestnik ravnatelja glavnega komtnformtstičnega glasila «L'Unita» iz Milana, ravnatelja ki’je fašist in španski fašistični dobrouoljec in ki mu se pravi Davide Lajolo-Ulisse ne more biti nič drugega kot tudi — fašist. In to tudi je. Ime mit ie■ Fini A CAMBETTI. Tale fašist Fidui Gambetti je napisal več knjig. Njegova prva knjiga nosi naslov: «Cronache del tempo fasci-stas. Izšla je v XIV letu fašistične dobe. V tej knjigi pravi namestnik ravnatelja milanske «L'TInita» za Mussolinija sledeče: «... dvignil se ie Benito Mussolini, genialna sinteza rase, izraz nove in stare pravice do življenja, izraz moči, izraz imperija«. Dalje: ((Mussolini je hotel in je moral izvršiti svojo revolucijo. torej edino revolucijo, ki je mogla zajeti sintezo naše pretekle veličine, edino, kale.T° so bile tradicija in občutljivost italijanskega ljudstva Pripravljene razumeti in ji slediti«. Dalje: «Ce ne bi ta božanski radio služil za nič drugega kot da lahko poslušamo z njim Mussolinijev glas, koralni glas tisočletij in ljudstev, glas Ulissejev namesfnik fašisl Fidia GambeNi Nedeljsko branje za tržaške kominformiste iz knjig kominformista Gambettija: Cronache del tempo fascista" in „Guerra di rivoluzione" ki prihaja v naše duše... bi bil naš dolg Italijanu Marconiju mnogo manjši...«. «Evo. mi smo pred Mussolinijem kot pred Gospodom Bogom, otroci, brez madeža z edino odgovornostjo, da ga ubogamo ker nas dela srečne«. V poglavju «URA B/TKjS« Pa takole piše kominformi-stični namestnik ravnatelja milanske «L’Unitd» v omenjeni knjigi: »Tudi za nas je prišel trenutek. To je tista Ura, ko bo našo plemenitost sodila zgodovina. ali smo vredni svetega poslanstva. V naših vrstah zaslužijo vsi veliko čast največje preizkušnje; ponovno bomo presodil; šele jutri, ko borno videli, kako se bomo pred to preizkušnjo obpašali«. Fidia Gambetti se je Z orožjem v rokah boril zelo vneto tudi proti Sovjetski zvezi. Bi[ je na ruski fronti ■ v 38. bataljonu «anticurro». Da je šel na to fronto kot dobrovoljec, dokazujejo njegovi članki, med katerimi je tudi n. pr. članek, ki je izšel 23. novembra, leta 1941 v časopisu «PROVINCIA Dl ASTI» pod ■ naslovom «DOB-BIAMO LOTTARE AD OL-TRANZA CONTRO Ih BOL-SCEVISMOb>, v katerem je zahteval, da aa čim prej pošljejo na rusko fronto, kjer prav gotovo ni sovjetskemu ljudstvu recitiral Danteja niti Leopardija, še manj pa Carduccija, temveč kot Vsi ostali fašistični razbojniki ubijal sovjetsko ljudstvo. Toda ne za dolgo, kajti sovjetska armada ga je zajela in ga poslala v ujetniško tabo-rišfP Tambov. Se prej, leta 1936 je bil kot sPOETA Dl MUSSOLINI» nagrajen. Bij je tajnik uredništva fašističnega časopisa «Popolo di Romagna«. Se dandanes s ponosom poudarja. da so ga Rusi zajeli v črni srajci. Leta 1942 je Eidia Gambetti napisal drugo knjigo. To je bilo tistega leta, ko so fašistični razbojniki z veliko naslado ubijali in Požigali po Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji. Posebno so se naslajali, ko so naparfumirani v svojih črnih srajcah netili ogenj pod nogami zajetih partizanov, ki so jih obešali žive na naj-bližja drevesa pol metra od zemlje. Tedaj je v svoji knjigi, ki nosi naslov nGUERRA Dl RIVOLUZIONE» komin-formistični namestnik direktorja «L’Unitd» pisal ponavljajoč znamenite Mussolinijeve besede o vojni: «Vojna je dialektika ljudstev, je naravno stanje moških tako kot ie materinstvi prirodno stanje žensk. Kdor umre za domovino, tisti nr umre«. — «On (Mussolini) j> ves ~ ml (E’ TUTTI NOT ima razum in srce za vsake ga izmed i as; njegova C i trepeta za množice, ki ver; jejo vanj in istovetijo svojo lastno usodo z njegovo«. — «Ko on govori Italijanom in drugim narodom dobre volje, so to usta prave resnice, ki žge ofenzivo laži, ki obnavlja vero in vedrino duš. Ko on pozdravlja in povzdiguje heroje, umirajo heroji z nasmehom, ko povzdiguje nacionalne vrline postane ves narod vojak, ko naje ukaz za pohod, je zvok njegovega glasu zmaga...». Dalje: #Naša vera v Mussolinija je izraz stare in nove vere v nas same, ,- višjo lepoto in plemenitost civiliziranega univerzalnega poslanstva, ki smo ga ponovno našli in h kateremu nas usoda ponovno kliče. In volja, da mu služimo z deli in s krvjo, vedno živa bojazen, da bomo nevredni njega, žrtve in želje, ta te žrtve ne bj bile brez-neine dokler preizkušnja ne ii bila dokončna. Vera v Mussolinija je .razlog vedro- sti heroizma, vztrajnosti, s katero se ljudstvo izkaže v pravem trenutku; to je studenec, ki vliva v njegovo kri ponos, odločnost, resnost; to je najbolj gotovo dejstvo za zgodovino, ki jo živimo«. Dalje: «Dokler je Mussolini, je u-ra za Italijo (FINCHE’ C’E' MUSSOLINI E’ L’ORA DI ITALIA)«. «Vera v Mussolinija je druga priroda Italijanov, dobrih in slabih, je luč, ki razsvetljuje njihovo upanje, njihovo gotovost«. «FASCISTI SI NASCE NON SI DIVENTA; E’ UNA COSTITUZIONE ORGANICA DEL FISICO E DELLO SPIRITO, UNA VO-CAZIONE CHE SI HA OP-PURE NON SI HA«. Ta stavek je težko prenesti v slovenščino, da bi imel tisti pristni italijanski fašistični zvok in vonj, okus in barvo. Vendar ga bomo poskušali: «FASISTI SE LAHKO SAMO RODIJO, ONI NE MOREJO POSTATI; TO JE ORGANSKO STANJE TELESA IN DUHA' TO JE POKLIC KI GA IMAS ALI PA GA NIMAŠ«. Tako je! In sodeč po vsem hujskanju, lažeh, obrekovanjih, ki jih Fidia Gambetti objavlja proti jugoslovanskim narodom skupaj s svojim fašističnim ravnateljem in španskim fašističnim dobrovolj-em U-lisscjem, nd bolje dokazujejo, da sta Ulisse in Gambetti prav takšna fašista, za katera se ne more drugače reči kot, da sta bila faiista rojena in da sta ostala fašista ter da bosta o stala fašista do svoje smrti! Pa še tole v potrdilo — tudi iz Gambettijeve knjige kGUERRA Dl RIVOLUZIONE;»: ((Fašistov', ki so stražarji revolucije, je malo; to so tisti od včeraj, tisti od danes, tisti od zmeraj. Bilo jih je dovolj, dovolj jih je sedaj, in tudi bo dovolj«, Ne strinjamo Se z Gambet-ti-jem! Ni jih dovolj, preveč j jih je v kominformističnih vrstah Komunistične partije Italije. In ho jih bodo pometali ven, z Ulissejem in Gafnbettijem vred, šele tedaj bo KRI vredna svojega i-menal Danes preko Trsta 700 mladincev iz Franciie potuje v FLRJ TRZIC, 6. — Danes, okoli treh ponoči je preko Tržaškega o-zemlja odpotovala v Jugoslavijo skup(na francoskih delavcev in študentov, ki bodo pomagali jugoslovanski mladini pri gradnji študentskega naselja v Zagrebu. Na postaji v Tržiču smo se približali skupini študentov in jih prosili da naj, vaj povedo o namenu potovanja. Študentka prava Odile Barge, članica jy. onske brigade «Henri Colliard« nam je dejala takole: ((Odločili smo se, da gremo v Jugoslavijo, da se na la-tue oči prepričamo o jugoslovanski stvarnosti. Kominformisti so nas na vse mog-če načine pre. pričevali, da odstopimo od našega načrta in nem pravili gro-zovite reči, ki nai bi jih ' počenjali titofašisti. Ko niso več pomagale besede, so se v naši menzi sporekli in nekatere tovariše celo fizično nspadli. To-da vse skupaj ni nič pomagalo. Tukaj smo in ko pridemo na-zaj, bomo znali vs-m povedati kakšna je Neva Jug- slavija«. Odile Barge nam je pojasnila, da sestavlja transport 50.odstotkov delavcev iz vseh večjih tovarn Francije, ostali so pa študenti, profesorji in uradniki. Med njimi je okoli 50 Vietnamcev in nekaj Sirijcev, ki študirajo v Parizu. Transport sestavljajo pariška, lyonska in Lordoška brigada. Brigade so odpotovale iz Lyona v petek zvečer ter so prekoračile švicarsko italijansko mejo pri Domodossoli. V Milanu se je transportu priključila brigada iz Marselja, ki ie odpotovala v Italijo s parnikom, Na vprašanje, če so kominformisti ovirali odhod', nam je Odiie Barage odgovorila, da so nastlali vlak s propagandnimi listki proti režimu v Jugoslaviji. vendar ni prišlo do nobenih incidentov, «Saj nas je 700». je s ponosom dejala naša informatorka. 11. t. «n. odpotuje nova brigada v Jugoslavijo za njo pa še dve drugi. Brigadniki bodo ostali na delu v Zagrebu 20 dni, nakar bodo napravili lo dnevno študij, sko potovanje po večjih industrijskih centrih Jugoslavije. Ko so pred tremi dnevi tisti trije vidalijevski razbojniki ob napadu na našega urednika Lipovca vdrli tudi v ko-rektorsko sobo, so enemu izmed korektorjev odnesli listnico z 2000 lirami. Pri aretiranem Dolesiju, ki ni mogel pobegniti, listnice niso našli in je bilo jasno, da se je prijela enega obeh pobeglih banditov. Cim pa je počela policija za obema falotoma poizvedovati, sta se menda prestrašila in včeraj sta po neki neznani ženski poslala listnico z denarjem omenjenemu korektorju na dom. Oba uzmoviča zahajata stalno v Vidalijev ncircolo di cul tura« v IV nadstropje zgradbe v Ulici Montecchi 6, kjer jih tako »kulturno« vzgajajo, da znajo potem poleg napadanja mirnih ljudi tudi — krasti. Ta jn tak iicircoio di cultu-ra» je torej ilegalni posestnik prostorov v IV nadstropju. To vesta zelo dobro sodišče in tisti sekvestorski upravnik, ki ga je sodišče na Vida-lijevo zahtevo s pomočjo policije postavilo. Zato najbrž proti temu in takemu »kulturnemu« krožku ničesar ne ukreneta. Razumemo: kominformistom, sodišču in sekvestorskemu upravniku je pač — kot se zdi — v skupnem interesu, da sekvestorska uprava traja čim dlje, čim dlje. Vemo zakaj. Toda neki srbski pregovor pravi: «Ima iznad popa pop!« Zakaj. ZAKAJ tržaške oblasti razmeščajo begunce in vsakovrstne sovražnike Slovencev v predmestne rajone, kjer živijo pretežno Slovenci? Zakaj se v nove stanovanjske hiše, ki jih gradijo v teh predmestjih vseljujejo samo Italijani? Zato ker tržaške oblasti nadaljujejo s fašistično politiko raznarodovanja slovenskega življa. Zato ker hočejo na vsak način zbrisati vsako sled Slovencev na, tem ozemlju. To pa ne samo v. Trstu. Začeli so tudi v čisto slovenskih vaseh: Devin, Sti-van, Nabrežina itd. Ustanavljajo italijansko šolo kjer živi poldrugi italijanski otrok, obveščajo tujce, da je v občini Nabrežina - Devin - več Italijanov kot Slovencev. Vse to delajo zato, da bi nas iztrebili z jadranske obale. — ZAKAJ na centralni policiji v Ulici XXX ottcbre, na uradu za tujce ni nikogar, ki bi znal slovensko? Zato ker so na certralni policiji zaposleni še vedno tisti ljudje, ki jih ie fašistična Italija poslala v Trst in Julijsko krajino, da so raznarodovali. Ti ljudje izpolnjujejo danes, kakcr so izp Inje-vali včeraj, svojo ((dolžnost« in ukaze, ki jih dobiva'o cd tistih, ki nam odrekajo šole, pravico enakopravnosti slovenskega jezika in ki ponovno uveljavljajo obsodbe zloglasnega fašističnega izrednega sodišča proti Slovencem. — ZAKAJ tistim devetim ameriškim študentom, ki so prišli v Trst, conski pred. sednik Palutan ni povedal, da ž'vi v coni A več kot ena tretjina Slovencev, katerih jezika on kot njihov conski predsednik sploh n - zna;'da je v istem polcžaiu tudi župan Bartoli; da ie tem Slovencem v ni hmiih Ust; sl -venskih občinah yreprved niegoo šovinizem teko s trupov da no-e poskrbeti niti za znd s'-no število slovenskih vrtcev, kiJi šele, de b' ,e pobrigal za slovensko filozofsko n jiiri-di"nn fakulteto na trž'škem vseučilišču. — ZAKAJ s° ni odvetnik Fcrti istim študent m rohva-lil. da ie kot edini liberal-c v tržaškem občinskem sv tu bil v prvi borbeni vrsti tistih, ki so se z vsemi štirimi uorli, da se v tržaškem občinskem svetu prepove slovenskim sve'ovalcem g-vorl-t> t> njihovem materinem jeziku? ZAKAJ je na plakatih Za film o svetovnem nogometnem prvenstvu INCOM dal naslikati najrazličnejše zastave, mogoče celo tistih držav, ki sploh niso sodelovale v tekmovanju za svetovno nogometno prvenstvo, medtem ko zaman iščemo u-goslovansko zastavu. Vsakdo pa ve, da je imela Jugoslavija v tem tekmovanju vse prej kot podrejeno vlogo. Seja izvršilnega odbora Kmečke zveze Oblasti morajo ustanoviti SLOVENSKO KMETIJSKO ŠOLO Na III redni seji izvršilnega odbora Kmečke zveze so člani razpravljali o važnih vprašanjih zveze in splošnih vprašanjih, ki zavedajo našega kmeta. Na seji je izvršilni odbor odobril sprejem velikega števila novih članov, kmetov, najemnikov in polovinarjev. Iz poročila notranjega poslovanja je razvidno veliko delo, ki ga opravlja Kmečka zveza v korist naših kmetov. Od 1. marca do 25. julija je poslovalnica zveze rešila okrog 600 zadev svojih članov. Med te spada n. pr. posredovanje glede sečnje in uvoza drv iz obmejnega pasu v korist kmetovalcev v Gro-padi, Bazovici in Gročani. Poleg tega je Kmečka zveza posredovala pri oblasteh zaradi škode, ki jo povzroča vojaščina ter vprašanju davkov, vojne škode, milioracij itd.. Od sedaj naprej, bo Kmečka zveza objavljala y listu »Gospodarstvo« »Vestnik Kmečke zveze«, ki bo brez dvoma v veliko pomoč članstvu zveze in vsem kmetom področja. Na seji je lilo tudi javljeno, da je bila Kmečka zveza pravno priznana in bo odslej naprej lahko predstavljala naše kmete pred oblastmi in imenovala svoje predstavnike, kjer bo potrebno, ščititi interese kmeta. Izvršilni odbor je prevzel nalogo, da bo z vso odločnostjo zahteval, da se na področju u-stanovijo kmetijski nadaljevalni tečaji za šoloobvezno mladino, ki je dovršila osnovno šolo v slovenščini. Ravno tako bo zahteval, da se ustanovi dvoletna kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom. Do sedaj so yse intervencije Kmečke zveze glede ustanovitve te šole bile zaman. Pristojne oblasti nočejo na noben način slišati, da bi dale slovenski kmečki mladini možnost poučevanja v slovenskem jeziku na slovenski kmetijski šoli, kar bi pomenilo izobraževanje naše kmečke mladine. V tej zvezi bo Kmečka zveza poslala pristojnim oblastem spomenico v zahtevo ustanovitve strokovnega kmetijskega šolstva za Slovence. Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. v mesecu in sicer 15 dni pred rokom od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA Na seji so obravnavali tudi druga vprašanja, med temi vprašanje predstavništva, kmetov v Trgovinski zbornici, vprašanje centralne mlekarne itd,. Obenem so tudi razpravljali o finančni politiki, ki jo izvaja Vojaška uprava v pogledu kmečkega gospodarstva, kakor tudi o davčni politiki, o vprašanju skupnih zemljišč, javnih del in postopkov za razlastitev zemljišč. V okviru Kmečke zveze se bo na na«em področju ustanovilo tudi čebelarsko društvo. Izvršilni odbor poziva .v,se članstvo, naji se aktivno udejstvuje v življenju zveze tako, da bo zveza skupno s svojimi člani reševala vsa vprašanja, ki zadevajo naše kmete. Zakaj se ne prodaja "Primorski dnevnik,, ob vhodu v tovarno strojev Sv. Andreja? Delavci iz tovarne strojev Sv. Andreja se pritožujejo., da prodajalka časopisov, ki ima svojo trafiko v bližini tovarne in ki vsako jutro prodaja časopise ob vhodu v tovarno, večkrat nima »Primorskega dnevnika«. Delavci so opazili, da ni to samo slučaj, ker je bilo teh «slučajev» že preveč. Prodajalka časopisov je 'žena delavca Cebohina, poznanega tudi pod imenom «Riffo», ki je znan korninformist. Vsak prodajalec časopisov je dolžan, da prodaja vse tiste časopise, ki jih dobiva v prodajo. Ne sme na noben način prikrivati katerega koli časopisa, tudi če ta časopis ne izraža njegovega političnega prepričanja. Zato opozarjamo delavce, da naj zahtevajo od prodajalke časopisov «Priinorskj dnevnik«. SLAVA PADLEMU BORCU ! Petaros Angel Tov. Angel se je rodil dne 26.11.1921 v Borštu. Bil je delavec ,v ladjedelnici Sv. Marka. Septembra 1943 je šel v partizane v Slovenijo. 7. 8. 1944 je padel v boju. z Nemci med Senožečami jn Razdrtem. Slava spe m .nu padlega borca. ROPARSKA TOLPA PRED POROTNIM SODIŠČEM Pet obtožencev obsojenih šesti pa oproščen zaradi pomanjkanja dokazov Razprava proti roparski tolpi," ki j.e aprila letos s svojim delovanjem ustrahovala Trst, se je včeraj nadaljevala s pričevanjem ostalih prič, med ka. terimi je bilo najbolj zanimivo pripovedovanje inšpektorja letečega oddelka civilne policije Štefanija o preiskavi, poizvedovanju in končno aretaciji obtožencev. Javni tožilec De Franco je nato dejansko in juridično analiziral vsa inkriminirana dejanja ter od sedišča zahte- Podjetje SALDA odpušča delavce Dveurna stavka v podjetju «Montatori meccanicb - V Miljah se vse prebivalstvo bori proti likvidaciji ladjedelnice Sv. Roka Včeraj smo pisali p krizi, ki je zajela ladjedelnico Sv. Roka in o splošni krizi, ki vlada v srednji in mali industriji. V Miljah se je vse prebivalstvo postavilo proti načrtu ravnateljstva CRDA, ki hoče znižati zaposlenim delavcern pri Sv. Roku tedenski delovni urnik na 24 ur in tako postopoma ustaviti obratovanje ladjedelnice, ki predstavlja največji vir zaslužka miljskega prebivalstva. V preteklih dneh so žene delavcev zaposlenih v ladjedelnici Sv. Roka sestavile svojo delegacijo. Sle so k najvišjim civilnim in vojaškim oblastem ter k sindikalnim organizacijam in zahtevale, naj te preprečijo izvedbo načrta ravnateljstva CRDA. Tudj druga podjetja srednje in male industrije so prisiljena zaradi pomanjkanja dela odpuščati nameščence, To se predvsem dogaja v podjetjih, ki so najože povezana z ladjedelni-ško industrijo. Staro podjetje Salda, ustanovljeno pred šestdesetimi leti. je v teh dneh zaradi pomanjkanja dela začasno odpustilo Jž službe 36 delavcev, medtem ko so bili štirje delavci popolnoma odpuščeni. Podjetje Salda se je v mnogih letih svojega obstoja strokovno usposobilo v popravilu ladij in je bilo zelo moderno opremljeno. Sedaj ostane v podjetju še kakih pet ali šest delavcev. Delavci tvrdke «Montatori meccanici«, ki montirajo v rafineriji «Aquila» nove naprave za čiščenje naftinih derivatov, so včeraj proglasili dvourno stavko, zaradi spora z ravnateljstvom glede plače. Ce ravnateljstvo ne ho sprejelo njihovih zahtev, bodo od jutri dalje dnevno stavkali po dve uri. val sledeče kazni: Za Peloso 15 let ječe in 70.000 lir globe; za Cimolina in Bembija 18 let ječe in po 70.000 lir globe; za Werka 6 let in 6 mesecev ječe ter 40.000 lir globe; za Cattanea 2 leti ječe in 20.000 lir globe; za odsotnega Khaila pa 5 let ječe. K besedi so se nato oglasili branilci odv. Presti, Uglessich, V. Bologna in Zennaro, ki so v svojih govorih v glavnem Skušali y očeh sodnikov omiliti od svojih klientov izvršena kazniva dejanja ter od sodišča prosili milostno sodbo. Sodni dvor se je nato umaknil v posvetovalno cfvorano ter po dveumem posvetovanju izrekel sodbo, v kateri je vse zaprte obtožence spoznal za krive, odsotnega Khaila pa oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Obsodilo je: Giuseppeja Peloso na 7 let in 7 mesecev ječe ter 99.000 lir globe; Carla Cimolinija na 11 let in 6 mesecev ječe, 6 mesecev zapora ter 110.000 Ur globe; Marija Bembija na 10 let ječe ter 60.000 lir globe; Marija Werka na 3 leta in 9 mesecev ječe ter 9.000 lir globe in Giovannija Cattanea na 3 mesece zapora, ker je kupu ukradeno blago. Peloso, Cimolinija in Bembi-ja je dalje obsodilo na dosmrtno izgubo državljanskih «Sposoben» predsednik kominformističnega odbora za «mir» Skupini švicars kil i mladincev na poti v J ugoslavijo lili dneva brez nesreč V zid se je zaletel Včeraj ob 15 se je po Mira-marskem drevoredu peljal s svojim avtomobilom Ts 6475 Rihard Cristofoldi iz Vidma. Ko je privozil do višine hokejskega igrišča, je poskušal prehi-, teti neki kamion, ki pa je v istem trenutku zavil v neko stransko ulico. Šofer drugega avtomobila zaradi pokvarjenih zavor vozila ni mogel več u-staviti ter se je tako zaletel v neki obcestni zid. Na srečo ni bilo pri trčenju nobenega ra- njenega ter je tudi vozilo utrpelo le neznatno škodo. Stekleni zamašek mu je padel na glavo V ambulanci 'glavne bolnišnice so včeraj popoldne nudili prvo zdravniško pomoč 50-let-nemu uradniku Guidu Millu iz Ul. Cerenia 12, katerega rana na glavi pa je le lažjega značaja ter bo v nekaj dneh zopet zdravi Nesreča se triu je prithe-rila malo prej v Ul. Michele, kjer mu je s I. nadstropja neke hiše padel na glavo stekleni zamašek. pravic ter na 3 leta policijskega nadzorstva po prestani kazni, Werka pa na 5 letno izgubo državljanskih pravic ter na 1 leto policijskega nadzorstva po prestani kazni. Vsi obtoženci morajo plačati tudi sodne stroške. Končno je sodišče odredilo .da zaprtega Cattanea spuste na svobodo, ker je kazen že presedel med preiskovalnim zaporom, zaporno povelje, ki ga j-e izdajo javno tožilstvo za odsotnega Alda Khaila, pa prekličejo. Kolo so mu ukradli Predvčerajšnjim zvečer se je s svojim kolesom iz Škofij zapeljal v Milje 29-letni Aleks Furlan iz Škofij 240. Tamkajšnji kino «Evropa» je namreč predvajal neki zanimiv film, katerega Aleks za nobeno ceno ni hotel zamuditi. Ko Pa se je ob 22 še ves očaran od prelepega filma vrnil na dvorišče kina, kjer je pustil svoje kolo, je moral z ogorčenjem ugotoviti, da je menjalo lastnika. Utrpel je okoli 15.000 lir škode. Cesta zaprta Občina javlja, da bo Ul. Com merciale zaprta prometu od dne 7. do 9. avgusta od šole na odprtem do pričetka avtobusne linije O in od dne 10. do 12. avgusta od pričetka avtobusne lir.Ije «0» do Trga Skork 'ia- SO hoteli kominformovski pretepači priredili «sprejem» «Giornale di Trieste« je v petek objavil vest, da bo isti dan zvečer ob 22.50 potovala skozi Tršt skupina švicarskih študentov, ki gredo v Jugoslavijo na delo. Vest sama nas ne bi toliko zanimala ker smo vajeni, da skoraj vsak teden potujejo v Jugoslavijo iz vseh krajev sveta skupine demokratičnih študentov, ki gredo pomagat jugoslovanski mladini graditi socializem, če bi ta vest ne mobilizirala kojninformistične pre-tepaške skvadre. Ob navedeni uri se je zbrala na tržaškem glavnem kolodvoru skupina kakih 30 koaninfor-mističnih pretepačev, ki so pod vodstvom predsednika komin-formističnega odbora za «mir» Marija Juriševiča in Davida Pescatorija čakali prihod' najavljenih študentov, da jim uprizorijo «sprejem«, kakršnega uprizarjajo fašisti in kom-informisti v Italiji in Franciji mladinskim delovnim brigadam, ki potujejo v Jugoslavijo. Ni dolgo, odkar so na progi med Cervinjanom in Tržičem ter na tržiški postaji fašistični ali kominformistični elementi (ni važno ali so bili eni ali drugi, ker se oboji poslužujejo istih terorističnih metod) napadli s kamenjem vlak, na katerem 'je potovala v Jugoslavijo francoska mladinska delovna brigada. Toda tržaški kominformfašisti tokrat niso imeli sreče. Ravno tako niso imeli »sreče« tisti študenti, ki bi morali ob tej uri potovati skozi Trst, da bi spoznali »prepričevalne« argumente vidali-jevskih band. Juriševič in Pe-scatori nista mogla izvršiti ukaza »velikega poglavarja«. Vlak je prišel, najavljenih študentov pa ni bilo. Razočarani so zapustili postajo in odšli. Na obrazih se jim je videlo sovraštvo, ki ga gojijo do vsega, kar je demokratičnega in poštenega. Isti večer so imeli kominformistični «partizani miru« zborovanje v Ulici Conti. Tajnik odbora za «mir» se je vneto potegoval za «borbo» proti atomski bombi, proti vojni, za mir itd. Predsednik pa je hotel skupno s tridesetimi pajdaši «miru», »pozdraviti« skupino tujih demokratičnih študentov in jih «prepričati» o kaminfor-mističn; kampanji zu «mir». Kako so se polastili premoženja Obrtniškega društva v Barkovljah V zvezi z nedavnim protestnim zborovanjem, na katerem so naši javni delavci zahteval, povračilo škode za uničeno slovensko imov.no, bo našo javnost in menda tudi Zavezniško vojaško uprauo gotov, zan,mal podroben opis usode enega naj. starejših slovenskih gospodar, skih društev v Trstu. Ob tem primeru bo postalo vsakomur še bolj jasno, da -,e današnje stanje stališče ZVU nevzdržno s pravnega, moralnega in političnega vidika. Obrtniško društvo v Barkovljah je bilo ustanovljevno 1 '882. Leta 1897 je kupilo na Miramarski cesti posestvo na parcelah zemlj. vložka 139 jn 140 s skupr.o površino 1318 kv.m-, na tem prostoru je bila tudi hiša s hišno številko 182 '83, v kateri sta bila društvena gostilna in dvorana. Poleg sedeža Obrtniškega društva so bili tu tudi prostori drugih sl -venskih ustanov, kakor Pro svetnega društva «Adrija». Hranilnice in posojilnice in «Sokola». Društvo je pod Italijo doletela enaka usoda kakor ostale slovenske ustanove. Ze 1 1921 v decembru je prišlek Giunte z drugimi pritepenci zažgal dvorano. L, 1925 je društvo se zidalo novo dvorano, ki stoji še danes, prosvetno društvo, ki |P imelo tu svoje prostore ie bilo razpuščeno 1. 1927, medtem ko je Obrtniško društvo delovalo samo s svojo gostilno do avgusta 1834. Dne 18 avgusta 1934 sta k predsedniku prišla po inf rma cije komisar tržaške kvesture (policije) Cagliari in brigadir barkovljanskih karabinjerjev Predsednik jima je pojasnil namene društva. Podpiralo je do. mače vinogradništvo, kupovalo vino neposredno pri vinograd, nikih, pri lastnih članih kakor tudi v Istri, na Krasu in na Vipavskem; skrbelo ie tudi za strokovno izobrazbo svojih članov. Predsednik jima ’» tudi pojasnil, da obstoji društvo .že nad 50 let in da so bila njego. va pravila potrjena v smislu italijanskih zakonov. Dne 21. avgusta 1934 je sodnija po p> sredovanju notarja Spadona izročila društvu obnovljena in potrjena pravila. Njegovo razmerje do oblastev je bilo torei popolnoma ureje. no. Doslej se policija nikdar ni pritožila zaradi njegovega delo vanja; plačevalo Je redno davke m vse pristojbine, tako da ni bilo nobenega zakonito ute. moljenega razloga za postopanje proti njemu. Dne 25. avgust« 1934 sta se zopet pojavila komisar Caglia. ri in karabinjerski brigadir, to da tokrat sta imela v rokah ukaz tržaškega kvestorja (poli cijskega ravnatelja), po kate rem se je morala gostilna zapreti. Komisar pl navedel nikakš. nih razlogov, iz katerih mu je bila gostilna zaprta. Na prošnjo društva je advokat Pirri, predsednik Pokrajinske stro kovne zveze, dognal na prefekturi. da je bil upravni odb-r razpuščen iz p HMč-ih razlogov in da društvo d-b' k (Pisarja. Dne 5. septembra je dr. Tul- lio Botteri društvu sporočil, da je bil 31. avgusta imenovan za komisarja Obrtniškega društva, ter je zahteval, da mu razpuščeni odbor pripravi vse račune. Predsednik Obrtniškega društva se je odpravil na pot v Rim, da bj posredoval pri ministrstvu za zadružništvo. V Imenu 60 članov je pri ministrstvu protestiral proti imenovanju komisarja, češ da Domeni to dejansko uničenje društva in vsega njegovega premo, ženja. Ker Že oblastva ne morejo trpeti delovanja niti slovenskih gospodarskih in strokovnih organizacij, potem je bolje, da društvo kav razpustijo in da se premoženje po pra. vilih razdeli med člane. Na mi. nistrstvu so mu obljubili, da bodo zadevo proučili in poslali odgovor v Trst. Odgovora seveda ni bilo in komisar je med tem časom ((gospodaril«, kakor so gospodarili poprej njegovi tovariši pri drugih slovenskih gospodarskih ustanovah, predvsem pri kreditnih zavodih in posojilnicah. Vino in inventar je prodal na dražbi za sramotno nizko ceno. Hišo dvorano in vrt z igriščem so prodali za 90.000 !ir! Marca meseca 1. 1935 so pre. naredili zakon o društvenih ustanovah in mu dali retroaktivno moč, to se pravj veljaven je bil tudi za nazaj. Komisar je na podlagi tega zakona pripravil druga pravila, po katerih bi se delež članov povišal od 40 na 100 lir. Po novih pravilih ne bi člani imeli pravice do dividende in v primeru razpusta niti do povračila deleža. Za naše razmere so bila pravila neizvedljiva. Društvo je bilo nato razpuščeno in 13. junija 1937 so bili članom izplačani deleži po 4o lir v skupnem znesku 6.640 lir. Škodo, ki je bila s tem prizadeta članorii in vsemu slovenskemu gospodarstvu bomo laže precenili, ako upoštevamo naslednja dejstva: Hišo je društvo kupilo l. 1897 za 40.000 goldinarjev. Za novo veliko dvorano jc 1- 1929 potrošilo 125.000 lir. Za ureditev modernega igrišča za balinca-nje je l. 1933 izdalo 6.000 lir. Na dražbi je kojnisar prodal 34 hi vina in ves inventar, ki je sestajal v glavnem iz: 40 hrastovih sodov (skupno 100 hD, 40 miz, 150 stolov, velike železne blagajne, vinske črpal, ke, točilnice, kuhinjskega pohištva. 60 namiznih prtov, 200 krožnikov in pribora za 200 oseb, 40 krogel za balincanje itd. Za vse to premoženje so člani prejeli 6.640 liri Po zlomu fašizma so član; 2. maja 1945 zopet zasedli svoje prostore jn zapodili Nemce. Društvo je naglo popravilo, kar 6e je dalo; obnovili so malo dvorano in za vse skupno potrošili takratnih 60.000 lir, V trenutku ko so se društveniki pripravljali, da Za silo preuredijo veliko klet za predstave in ko so osnažilj in pobelili gornje prostore, jih je nova oblast — po odhodu jugoslovanske vojske — vrgla na cesto v teku 48 ur. Zdaj je velika dvorana prazna in spodnje prostore menda uporablja policija za skladišče. »Pravno«, t. j. po fašističnih zakonih in policijskih ukrepih, ki so še vedno v veljavi tudi pod ZVU, je lastnik premoženja Obrtniškega društva «Asilo Rittmever«, kateremu je komisar, postavljen po fašističnih obiastvih, «prodal» premoženje obrtniškega društva za smešno ceno. (Iz ((Gospodarstva«) S tramvaja je padla Na I. kirurški oddelek tukajšnje glavr.e bolnišnice so včeraj ob 16 z avtomobilom Rdečega križa pripeljali 65-let-no branjevko Justino Ravere z Garibaldijevega trga 6, katero so malo prej naložili v Ul. d’Alviano, kjer je po naključju padla s tramvaja št. 2, ko je hotela iz njega izstopiti. Pri padcu si je zlomila nosni hrustanec, ranila čelo ter poškodovala desno koler.o, zaradi česar se bo morala zdraviti okoli 15 dni. Na isti oddelek TRlcIanski številki uredništva 93 808 iti »4-638 Poštiii predal 502 so malo prej sprejeli tudi 27-letno uradnico Marijo Andre-attini iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 343, ki bo morala zaradi dolge rane na levi roki ostati v bolniški oskrbi okoli 10 dni. Ponesrečila se je na Pantaleonskem griču, kjer je po naključju padla po tleh ter si pri tem ranila ob črepinjah neke raabite steklenice. KOLEDAR (jtedaJltice - 'TtijM-lRoLdifr Nedelja 6. avgusta Gospod, sprem., Vlasta Sonce vzide ob 4.52, zatone ob 19.28. Dolžina dneva 14.36. Luna vzide ob 22.50, zatone ob 13,55. Jutri ponedeljek 7. avgusta Kajetan, Donat SPOMINSKI DNEVI 1905 je umrl Anton Ažbe, slovenski slikar. Rodil se Je 30. 5. 1862. OF Redni sestanek okrajnega odbora OF za II okraj bo v torek 8. t. m. ob 19.30 v običajnih prostorih. Isti dan bo ob 20.30 prav tam sestanek sektorskih tajnikov H- okraja. DAROV! IN PRISPEVKI V počastitev spomina pok. Milke Staničeve daruje za Dijaško matico družina Simič lir 1.000.— in v isti namen Iva Golob Lir 1.000.—. NOČNA SLUŽBA LEKARN Čipolla, Ul. Belpoggio 4; Cre-vato, Ul. Roma 15; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Pri Magdaleni, Istrska ulica 43; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Harabaglia v Barkovljah in Nicoli y Skednju imata stalno nočno službo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. avgusta 1950 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrli sta 2 osebi in porok je bilo 9. Poročili so se: ameriški pod. časnik Frederik Biggins in gospodinja Marija Manzini, šofer Anton Cok jn uradnica Luigija Primc, kuhar Ludvik Kanzian in šivilja Bernarda Sancin, roč. delavec Giacca Mario in gospedinja Nella Ton. cich, uradnik Henrik Tibaldi in gospodinja Bianca Grabar-giu, trg. pomočnik Anton Hla. ca in gospodinja Filomena Bal. das, uradnik Gallian« De Riz in gospodinja Nella Brana, tehnik Romeo Battara in gospodinja Marija Scavnperle, čevljar Tullio Bianco in frizerka Iris Annanini. Umrli s o; 62-letna Katarina Selich vd. Mareschi, 74-letni Franc Balde. I RADIO I žddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 Icc) NEDELJA C. «. 195« 7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.45: Jutranja glaspa; 8.00: Operetna glasba: 8.30: Kmetijska ura (slov.); 9.00: Iz del Berlioza, Liszta in VVagnerja; 9.30: Kmetijska ura (ital,); 10.00: Folklorna ura; 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.15: Pester solistični spored; 11.45: Na. Šim ženam (slov.); 12.00: Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slovenščini in objava sporeda; 13.15: Mladinske pesmi; 13.30: Pionirska ura (slov.); 14.00: Glasba pc željah (ital!); 15.00: Zaključek. 17.00: Oddaja za podeželje (sl.); 18.30: Veseli zvok; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.); 19:15: Poročila v italijanščini; 19.30; Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Veder glasbeni spored; 20.15: Čajkovski: Labodje jezero; 20.40: Politični pregled (ital.); 21.00: Iz opernega sveta; 22.00: Športni pregled (ital.); 22.10: Lahka in plesna glasba: 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.: 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Večerne melodije: 23.30: Zaključek. PONEDELJEK 7. *. 1*54 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda: 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Veseli zvoki; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Pevski koncert Pavle Potrata - nato lahka glasba; 14.00: Glasbe hrvatskih in srbskih skladateljev - izvajata zaT grebški in beograjski Godalni kvartet; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00: Zaključek. 17.30: Športni pregled (slov.); 18.45: Igra orkester »Cetra«; 18.00: Glas mladih (ital.); 18.15: Odlomki iz Verdijeve opere «La travia-ta»; 18.45: Poročila v hrvaščini: 19.00: Glasbena itfedigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Vedri napevi; 20.00: Iz zakladnice W. A. Mozarta; 20.45: S Tržaškega ozemlja: Obnavljanje fašističnih zakonov (slov.); 21.00: Vesela ura (ital,); 21.45: Poje Lucia-no Tajoli; 22.00: Življenje jugoslovanskih narodov (hrv.); 22.15: Lahka in plesna glasba; 23.004 Zadnja poročila v Ital.; 23.05: Zad nja poročila v slov.: 23.10: Obja: va dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Nočne melodije; 23.30: 'Zaključek. LJUBLJANA. MARIBORin rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 111.9; 212.4: 212.1 ui.) NEDELJA f. I. »Sl 8.00: Jutranji pozdrav; 8.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 8.30: Igra godba na pihala komande JA p. v. Stjepana Dle-ska; 9.00: Turistična oddaja; 9.15: Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 9.30: Pol ure po željah pionirjev; 18.00: Literarna oddaja: Puškinove «Nemške pesmi« z glasbo; 10.40: Želeli ste — poslu šajte! 12.30: Napoved časa iri poročila; 12.40: Veseli zvoki; 13.00: Pol ure za cicibane in pionirje...: 13.30: Napevi iz operet; 14.00: Od. daja za podeželje... 17.00: Glasba za razvedrilo; 18.00: Iz sodobne književnostr- Ferdo Godina: Preproste zgodbe; 18.15: Simfonični koncert; 19.00: Napoved časa In poročila; 19.15: Novosti iz naše diskoteke; 20.00: Oddaja za zamejstvo; 20.20: operna oddaja; 21 00: Fizkulturna poročila; 21.10. Plesna glasba; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Lahek nočni koncert; 23.30: Poročija; 23.35: Konec oddaje. f/hi to in citaite IhimoMhi dnevniki Danes vsi na Opčing kjer uprizori DRAMSKA DRUŽINA tamkajšnjega prosvetnega društva Petrovičevo komedijo v treh dejanjih BB VOZEL BB Predstava bo na prostoru ex Ara v Ulici Ermada (blizu trtnice). Začetek ob 20. uri 30 min. Predprodaja vstopnic v pekarni Zore Cok na Opčinah in 1 uro pred pričetkom pred-predstave pri blagajni. KINO Ezcelsior. 16.30: Svetovno nogometno prvenstvo (Incom). Dokumentarni film: »Plameni na Koreji«. Filodrammatico. 15.00: «Berlin Hotel«. Alabarda. 15.00: «Na dnu S. Francisca«, H. Bogart. Garibaldi. 15.00, ob 21.15: na prostem: «LuUu Belle«, D. Lamour. Ideale. 15.00: Toto na ((Dirki po Italiji«. Impero, 15.00: «Beznica», Fernan-do Fernandez. Italia. 15,00: «Moški mojih sanj«, Ginger Rogers. Savona 14.00: «Zapuščena», Dolores del Rio. Viale. Zaprt. Vittorio Veueto. 15.00: ((Maščevalec bandita Jessa«. Azzurro. 14.00: «Duša in telo«, J. Garfield. Marconi. 14.30, na prostem 20.30: ((Nevidne črte«. H. Bogart. Massimo. 16.00: ((Norosti za opero«. Komični film. Novo Cine. 14.30: «Lov za prikaznijo«. Radio. 14.00: «Tako sem zmagal v~vojni», Danny Kaye. Venezia. «Kobra», M. Montez. Vittoria. 20.00: «Skofova žena«. Ljudski vrt na prostem. 20.45: «Orientske noči«. Letni kino v Ul. F. Severo. 20.45: «Uporn.ica z juga«. Letni kino Rojan. 20.45: »Na gorah bom tvoja«. Letni kino na Rotondi. 20.30: «Uporniki na ladji Bounty». Skoljet. 20.45: ((Zmajev rod«, K. Hepburn. MALI OGLASI Hiša z zemljiščem naprodaj pri Sv. Ivanu št. 713 — nasproti italijanskega vrtca — Orelli. Iščem trgovskega pomočnika in vajenca za trgovino jestvin. Ponudbe na upravo PD pod ((Trgovski pomočnik«. ZAHVALA Vsem sorodnikom, PrUa'P)S in znancem, ki so v tako veliki številu spremili na njeni .zaD,i_ poti našo ljubljeno mamo m 51 ro mamo Marušič Ivano se najtopleje zahvaljujemo. , Posebno se zahvaljujemo . duhovščini, pevcem in da‘° cem vencev in cvetja. , Žalujoča družina MABt® Trst, Miren, 3. 8. 1950. adria-express JletOMmie u \j Po zelo zmernih cenah Vam nudi ADRIA E*PBE^ letovanja v najlepših kr<» Slovenije po želji za 1 ' 14 dni itd. na HLEDU, v GASKI SLATINI, v LO& DOLINI, v LOGU PR1 TRE _ TI in v drugih krajih- ^ jave sprejema potovalni rad ADRIA- EXPRESS, • Fabio Severo 5b, tel. IZLETI adria-exphess 27. AVGUSTA IZLET v VIPAVO KANAL TOLMIN in OPATIJO Vpisovanje do 12. avgust a NAZNANJAM, DA SEM SE PRESELIL S SVOJO ODVETNIŠKO SARNO V UL. MAZZINI 30, III. NADSTR. (D1*1 NA RAZPOLAGO). Pl' :lG^° TELEFON 29-853. Dr. FORTUNAT MIKU letic GRADBENIK __ SPHEJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DLLA.'' OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPREJEM TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN CENE UGODNE! Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška^ Mladinsko taborjenje v Sloveniji ZVEZA ANTIFAŠISTIČNE MLADINE ZA TRST žira taborjenje pod šotori, ki bo od 20. avgusta ao 2. bra t. 1. v Preddvoru na Gorenjskem. Za taborjenje se lahko prijavijo predvsem tisti m* pri-in mladinke, ki se iz objektiv nih razlogov niso mos ključlti tržaški mladinski delovni brigadi, ki je delo v Jugoslavijo. iadinC' Razen teh se za taborjenje lahko prijavijo vsi * K0. in mladinke, dijaki, mladi delavci in kmetje, ki ze ristno izrabiti svoj prosti čas. v(jj|i Udeleženci taborjenja bodo večino svojega časa i» političnemu študiju, kulturnemu delu, fizkulturi, izl zabavam. ctjeji, Vsak udeleženec mora prinesti s seboj eno ali dve jedilni pribor, posodo in hrano do prihoda v a ^ Taborjenje Je brezplačno, vsakdo plača le vožnjo do na Opčinah in od tam nazaj. trS^ PRIJAVE SPREJEMA MESTNI ODBOR ZAM b0(« UL. MACHIAVELLI lS^il med 9. in l2. ur° do vklj prjjaV»)° 12. t. m. Mladinci in mladinke iz okolice se labko pr pri okrajnib tajništvih. kopališče Sv. NIKOLAJ uaH KOPANJE — PLAZA — PLES — IGHE — BIFE — RESTAVRACIJA — KONCEHT WEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI POSTELJA^1 Zveza po morju ob delavnikih: ^ jj, IZ TRSTA ob 8.30, 10.15, 13.30 IZ SV. NIKOLAJA ob Parnik VETTOR PISANI 11.15, 14.30, 1« , ob 7.50, 11.30, 15.00 Parnik VETTOR ob 18 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH 9jfli IZ TRSTA ob 8.30, 9.30, 10.30 IZ SV. NIKOLAJA ob ^ 11.30 13.15 10.30, 11.30, 12.30. 17,30, 19.30, 18, 20, 2* Parnik VETTOR PISANI IZ Sv- NIK®L.,JA iz Trsta ob 8.00, 11.00, 14.00 ob 18.15, 2U.i AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih in praznikih iz ^ bušne postaje (postajališče Piazza ex Impero, Zavije in Milje) Iz Trsta ob 8.30, 11 30. 14,30 . - .,,.„,.1. in 13 21. primorski dnevnik — 5 — •» Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico ljll, nadst. - lelefon 11-32 V mezi s „ pasivno cono“ bodo zbirali podalhe o gospodarski propasti naše pokrajine J?red dnevi so se sestali pred-, nik Pokrajinskega odposlanstva odv. dr. Culot, župan dr. “Mnardis in predstavnik Tr-Sovske zbornice. Na tem sestanku so razpravljali o nujno-da bi priznanje Gorice s strani vlade za pasivno cono Prišlo končno do praktičnega 12vajanja. Pri tem razpravlja- nju so se precej zamudili sklenili, da bodo pospešili pri aintevesiranih ustanovah, da a«i predočijo s pcdatki o na-scajoči krizi v naši pokraji ni, ki Je Po razmejitvi obsoje- na gospodarsko prepast, nuj-con' -a pride sklep o pasivni . “imprej do izvajanja. Te zb .e k0 zbirala Trgovska °mica ;n gjmprej predlo-Hom prist°iniln vladnim orga- HOJSTVa, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bi-1.1. ,° 30. julija do 5. avgusta 13 rojstev, 10 primerov Porok ^ vkniiženih porok in 3 Rojstva: Paulini ' Klavdij, vh°r r ^fnziella, Gaggioli Ful Ma , nni Alberta, Domeniš ben t 8' ^antucci-Borrani Ro-lid ’ zei’!ni Idana, Ciini Ne-g. d’ Marega Danila, Marega. Pili nUe'a> Cotič Viktorija, De janPPo ^osonna, Vidmar Luci- Snrti: Visraara gospodinja Pisk vd. Brajnik Ma rija, 3 dni stari Ferfolja Marij, 51-letna gospodinja Maneglia por. Cajer Petra, 84-letna gospodinja Cescutti Urška. 42-let-ni kmet Božič Karel, 40-letni delavec Tognon Jožef, 73-letni slikar Krovat Jožef, 55-letr.i berač Sturan Jožef, 54-letna gospodinja Medeot por. Danelut Ana. Vknjižene poroke: krojač Bre šan Marij in trgovska pomočnica Baldissera Noemi, uradnik Miccheleto Parisio in šivilja Guizzo Elvira, poštr.i agent Paulin Oreste in tkalka Medeot Marija, strugar Guffolo Armand in gospodinja Poletto Elida, pek Nicoletti Silvij in gospodinja Brumat Marija, dr. Bisiach Anton in dijakinja Sa-pur.-zachi Marija Dagmar, krojač Simonutti Alfred in tkalka Pighin Lilijana, delavec Giusto Adelchi in gospodinja Medeot Nives, mizar Grahelj Marij in gospodinja Pesenti Elizabeta. Pcroke: agent javne varnosti Cerchia Franc in delavka Samotti Diana, železničar Can-zutti Eligij in gospodinja Ti-nonin Ada, mizar Sfiligoj Jožef in- gospodinja Merletta Francka. Vsi Slovenci ki pridete na izlet ali letovišče v TRBI2 obiščite qosliino ,ilAdtt6U kdo si in kam spadaš listu ,napišsš hdai v sobotnem urano e.dast članek, poln rta-k\k0 in obrekovani, »Poj- V nkm že čez nekaj dni taie]as’ kako globoko si pro-^ 1 te se p trenutku spozna-lo, J*.Jl°de pogledaš še v zrea-«van°s I®kfco videl, da so ti hi sionska ušesa. Kdor se kfejjjk 1(1 članek še jasno in Odpiše, ta je va afir-ie Pl.e 0>ei, to se pravi, da se da ga kvnostjo tako razgalil, t*(ra.le lahko sram. Če lom: l,'di pred vsem čM pravo zagodel in t'en „ “ ne more biti, je zra- pa sve- Pec še nepoboljšljiv te- tic b,eJlanek je ^napisal v ni !<■-,— . .a dei lavoratori)) zna-Silvano Po- to. atj iti. v oklepaju «Benvenu■ ' 'in tti fcr„-,e P°d članek tudi jasno Ce Podpisal. Hi (asQbajajo kominformistič-da te vPlsi samo zaradi tega, osiički ntih udejstvujejo samo takega kova, kot je Benvenuto in vse Zaključna delovna resolucija z zbora udarnikov Po poročilih o nalogah udarnikov in po končani diskusiji so vsi, ki so se udeležili zbora udarnikov sprejeli naslednjo RESOLUCIJO: V korist gospodarskega razvoja našega okraja je treba zagotoviti izvedbo gospodarskega plana, vpeljati v naših delovnih kolektivih sistem brigadnega dela in izboljšati že obstoječe delovne brigade s strokovno in pomožno delovno silo. V vseh delovnih kolektivih in na vseh področjih naše gospodarske dejavnosti je treba dati pobudo za visoko storilnost in se stalno boriti, da postane ta v bližnji bodočnosti trajen način našega dela. Skupno z uvedbo gibanja za visoko storilnost je treba skrbeti za strokovni razvoj naših delovnih množic. Naloga naših udarnikov naj bo, da proučijo uvedbo čimbolj organiziranega in sistematičnega dela in sicer z upo-bo novot in racionalnega dela. V brigadah je treba vpeljati dnevna posvetovanja za izboljšanje proizvodnje. Na vseh področjih gospodarske dejavnosti je treba uvesti norme dati vso pomoč tehničnim vodstvom, razdeliti plan na mesece in tedne ter na brigade z uvedbo delovnih nalog. Z izvajanjem socialističnega tekmovanja je treba skrbeti za povečanje proizvodnje in za izboljšanje kakovosti dela, ker je vse to bistvena podlaga naše industrije. Smrt fašizmu —■■ svoboda narodu! Podružnica uredništva Primorskega dnevnika - - Od 31. septembra do 8. oktobra v Kopru III. razstava gospodarske delavnosti Istrskega okroZia Kut že dve leti zaporedoma bomo imeli tudi letos gospodar? sko razstavo. Vsi naši ljudje se dobro spominjajo obeh prejšnjih razstav, ki sta se imenovali: razstava gospodarske dejavnosti. Na teh razstavah j’e bila prikazana dejavnost vseh panog gospodarstva, kmetijstva, zadružništva, gradenj; in obnove, ribarištv.a. turizma itd.. OLe razstavi sta predstavljali pregled uspehov, ki so bili dose- Tudi ir kmetijstvu je treba slediti našemu guspudarskeniu načrtu la9n0 aanip, •<«'»um m Jh!erja enee v tem lističu eha):; ° 2 “banditi« in drugimi Jhii “no Priimki — potem n°bt,‘o či/rf ---- nihče „ “ao, da takega lista m , e cRa. ekater Se kom■ pl’at,7’Jo celo, da so *C°'n zar lV0ri1lističnim velja-^oigani • ‘ llude vročine vneli j ledenoJat° kai radi v SV°~ anio t zamenjujejo nek-‘jzrnom atellanzo>’ 2 bandi- ‘n l:°nwnizem s ko- S‘oven(mOTn- aič n Pa nas vs» to prav moti: mi Gradnjo socializma s Poj kini ne del anio gremo svojo gradimo in se smejemo. iiiiiiiH|||||||,»|||,||||||,|||||,||||,||||,,llllll,ai,n|||,|i||,|,||||>||||,|,||||||||>|||,|,|||||||||,|i<,,,|i|||,|||||||||||,,||||a|||»|a|||||,>|||,|l">llllv J, ‘ 111 potlej: tudi greh je za take dl vu« to vprašanje po ču Cej *'ndar je dela svoje pre- •bole e roke ln d0 k°-*aktta„oc* s°nca zagorele vpraša^Vzkriž pod prsi tn hi Kie boš kaj zelja Je «Na kaj jo pa žlta ?„e Podelal za v kad in kak*n v hiUn? In kje imaš Sc rt« za mleko? Ali da J° bom pustila, l*°l v ,-S Ptskrčkom hodila hap; “To vas Ponj?j jraviu bova 5 Polonlco ’ denar3a mi ne Sena reC* Nande' Srheje z grohotom za-“h dobrovoljno- reči denar izmetavati, ki do ma same zrastejo, če se človek giblje ln zemlje ne pusti tako pregrešno v plevelu zarastle, kakor jo puščaš ti. Kaj vendar misliš? Cernu ti je kmetija, če ne kmetuješ?® «Sam ne morem, se imam pri svojih kupčijah dosti potov in opravkov: zato mi pa Polonico za ženo dajte, da mi ona domovino zgo-spodinji, kakor je prav, ona zna. naj začne. Saj vas ne vprašam za doto, samo da mi daste Polonico®. «E kaj! Imela bo, kar se spodobi, vprašaj ali ne vprašaj ti, ali kdor je. Na prazno je pa ne dam, ko bi imel ti denarja kakor francoski cesar, da boš vedel. Mudi se ji tudi ne, saj je je doma treba. Kadar ona gre iz hiše. moram precej še eno deklo vzeti. Le ti se prej kmetovanja loti, pa pusti vse letanje po svetu, bog ve kod in kaj. Tisto ni za poštenega človeka, mislim jaz, da bos vedel.® «Sam, brez gospodinje, ne morem kmetovati®, reče Nande tako ponižno, da je kmetica mislila, ta se bo dal okoli prsta oviti. «Kaj si rekel? Sam ne moreš? Kako sem pa jaz sama mogla, ko mi je mož umrl in mi je še pustil kopo malih otrok? In še prej, ko je leto in dan bolan lazil okoli, ne živ ne mrtev, sama kost in koža. za nobeno delo, le za jed in za potrato? Vidiš, in sama sem kmetovala in ne more mi nihče očitati, da sem kdaj pol groša dolga naredila- Jaz sem ženska. Ti si pa I kraja ne bila dolgo jokala, mož, a praviš, da ne bi mo- ko bi bila zvedela, da Nan- gel sam začeti, ko bi ti vendar nekoliko tudi od naše hiše pomagali? To ni nič! Pokaži prej, kakšen kmet bos, kako znaš delo v roko jemati, potlej te bomo pa ženili!® Tako je mati Mozolka govorila. In pri tem je ostalo, ker novi priseljenec na soseščini ni hotel že precej kmetovanja začeti, temveč je bil, kakor prej vedno več zdoma, nego pri domu- Ni se ženil, ali ker je bilo kakor zmenjeno, da je ženin Poloničln, je zahajal Nande vedno k Mozolovim, tako da je bil več pri njih, nego na svojem novokupljenem domu. Polonica je bila krepko, zdravo dekle, v mnogem oziru čisto materina hči. Nandeta vzeti je bila precej od kraja pripravljena, ko ga je spoznala, ko jo je prvič ogovoril, saj je bil čeden človek in ubog tudi ni bil A zaradi tega bi se od deta ne bo več k hiši. Pri-de pa drug, če hoče, če ne-če, pa vseeno, bi bila rekla. Jezilo bi jo bilo, to se ve, že nekoliko, že zaradi razžaljenega samoljubja, da bi jo bil pustil- Ali deklica je bila tudi, kakor so druge: moža dobiti je hotela, če-ravno strasti v njej od kraja ni bilo, niti ne preobilice nežplh čutil. Polonica je imela od mladega polne roke dela, misliti niti ni utegnila. Tudi so jo z osorno besedo na delo gonili, torej je ni imela kaj navaditi že izprva mehkosrčnosti in vzbuditi potrebe po ljubezni. Malo je od kraja govorila z njim, kadar sta bila sama ali kadar sta bila v družbi. Ali kadar se mu je nasmejala, da so se v gladkem, lepem, pa zagorelem licu naredile nepopisno ljubeznive jamice in so se po najlepše črpe oči, je bil tuji sosed Nande ves ognjen od ljubezni do nje in rekel je, da mora njegova biti, ako se ves svet protivi. Tačas ga je tudi ona posebno pogledala, rada pogledala, in se čudila njegovim besedam. In ker je te besede mnogokrat slišala, jim je verovala, verovala tem bolj, ker je bil ta mož prvi, ki ji je podobno govoril. In verovala je, da jo ta mož ljubi, kakor bi je najbrž noben drug ne ljubil tako močno. Polonica, hči samotne kmečke hiše, se ni mnogo shajala z drugimi ljudmi- Poznala je fante ali mlade moške od nedelje s pota od maše, ki pa ni bil dolgo skupen, iz semnja, kamor je bila nekatere krati šla, in z neko-liko takih prilik. A kolikor jih je poznala, nobeden ni govoril tako lepo o ljubezni kakor ta Nande- Zato ga je vedno rajša imela, ako mu tudi tega ni pripovedovala. kazali med rdečimi ustnica- , Sram jo je bilo pokazati se mi beli zobje, a se ji pod \ mu. Nadalje pa je bila tudi velikimi obrvmi zaiskrile | mati povedala natihoma svoji hčeri z brezobzirno odkritostjo in kmetsko iskrenostjo, ki nima navade sto-prav primernih besedi iskati, kadar je treba vso resnico povedati: mati Mozolka je bila hčeri jasno in brez izbire besedi razložila, v kaki nevarnosti so dekleta pred moškimi in zakaj in kako je treba varovati se ji Nandeta dotle, dokler gospod fajmošter pred oltarjem ne položi štole čez njiju roke. Cista kakor čuvari-ca vestalskega ognja, je Polonica vendar že po materi poznala življenje in se čuvala. Na videz je bila hladna, v resnici pa je vse gorelo v njej. To je strast Nan. detu le množilo in — kakor je pri takih prilikah navada — se ji je rotil, da mora biti njegova, m bil ves v plamenu kakor mladič dvajsetih let. Zakajt je torej ženitev odlašal? kakšni so bili tisti opravki, ki jih je po svetu imel, da ga ni bilo doma? (Nadaljevanje sled i/ Poživili bodo šporlno in prosvetno delo Ze dalj časa je, odkar skrbi rriiadina iz 1 Babičev za razvoj športnega dela v svoji vasi. Pridobili so že precej članov za domače športno društvo, ki do sedaj ni bilo prav posebno, aktivno. Na zadnjem sestanku mladi. ne v Babičih so obravnavali največ športno delovanje. Tov. Tajnik je poudaril, da se morajo poprijeti dela in poživeti športno skupino. Ravno sodobni mladinec in mladinka naj bosta dobra fizkultumika. ker le tako se bosta fizično razvila in postala kos vsem nalogam pri gradnji socializma. Med diskusijo so se pogovo. rili tudi o športnem prostoru, kjer bodo napravili nogometno igrišče. Ureditev tega igrišča b0 zahtevala seveda precej dela. Nasprotno pa je prostor za odbojko že delema urejen. Skupina mladincev je začela kar sama pripravljat; ta prostor, tako da imamo že sedaj na njem vaje. Razumljivo je, da-povzroča vse td mladini veliko veselje. Naši mladinci niso pozabili na prosvetno društvo, ki je nekdaj dobro delovalo, medtem ko sedaj peša. Tako ni imel pevski zbor že dalj časa nobe. nih vaj, kar je povzročilo, da n; napredoval v taki meri, kakor bi bil lahko. Enako ne de. Huje dramska skupina. Glede na to bo treba poživiti pevske in dramske vaje, da se bodo pevci naučili več pesmi in igralci več iger. Posebno sedaj, ko stojimo pred tednom slovenske kulture v Istrskem okrožju, ko bodo vsa prosvelna društva medsebojno tekmovala je nujno, da primejo mladinci in mladinke krepko za delo. S tem v zvezi je hvale vreden sklep naše mladine, da bodo povečali dramsko skupino in pomnožili pevski zbor. S t?m b0 dano vsakomur, ki ima veselje do petja in dramatike možnost za sodelovanje. Is Vanganela Pričetek qradnje nove šole Na zelo lepem in primernem kraju so pred časom začeli dela za gradnjo nove osnovne šole. Sola bo stala za zadružnim domom na kraju, kj je v zavetju tudi pred burjo. Ze so skopani temelji in poravnana površina Za gradbišče. Veliki kupi kamenja in peska čakajo na zidarje, ki bodo prišli v prihodnjih dneh in pričeli z gradnjo temeljev. Za lažji dovoz gradiva je bilo napravljeno okoli 100 m nove peti od stranske ceste, katera je bila prav tako popravljena v ta namen. Rojstva, smrti in poroke v Kopru meseca julija Rodili so se: Carmen Salva-gna, Branko Kukurin, Violetta Marasong, Marina Vojvoda, Gabriela PizzarelHo, Janka Hribar, Italp Minka. Marinela Zusca, Gianfranco Pienni, Boris Krmac, Branko Krmac, Li-bero Sauro, Gianni Sabadin, Anita Zaina. Sonja Hrvatin, Cvetka Zerbo, Ondina Barut, Gianfranco Klarič, Klavdij Bernbič, Klavdij Hrvatin. Irena Loredan, Milan Morgan, Marija Sauro, Rosa Zago Sergij Jurinčič, Steljo Favento, Marino Klevar, Fabio Doltnc, Nada Delaš, Mario Zonta, Savina Kocijančič, Norma Pero-sa, Julij Bordon, Nada Domjo Anamarija Zetto, Giorgio Mal cor, Silva Vouk, Cvetka Jerman. Umrli so: 92-letna Chiara Corte, vd. Kanella, 86-letni Pe. ter Zucca, 4 mesece stari Ste-lio Sau, 44-letna Anita Porro, 66-letna Ana Lonzar, vd. Dobri-gna, 57-letni Jožef Baruca. 43-letni Anton Marsič, 65-Ietnl Ivan Genzo, 67-letna Ana Hre-vatin, vd. Gregoret in 39 letni Ivan Peroša. Poročili so se: Gledal ški igralec Danilo Turk in gledališka igralka Zlata Rodošek, kmet Viktor Umer in gospodi, nja Ada Miglioranza, kmet Vojko Kocijančič in gospodinja Lidija Cerkvenič. šofer Avrelio Furlanič in šivilja Ada Furla. nič, delavec Giovanni Cavaiich in delavka Palma Barut, k: et in delavka Palma Barut, kmet Jožef Aquavite in gospodinja Danila Sabadin, delavec Anton Zago in gospodinja Nives Mar-kesich, tehnik Miroslav Ferlu. ga in učiteljica Nada Zvab. študent Luciano Venier in go. spodinja Ana Pečarič, delavec Carmino Sandrin in gospodinja Marija Busan, radiotehnik Oskar Polak in uradnica Milena Kopitar, ribič Anton San. drin in delavka Marija Zucca. t S. ?, i X i y : : . ,■ ■■ ... ' ' ' s . r' , PRIMORSKI DNEVNIK R £_____ '— D V prijetni senci dišečih Ob vrnitvi in novem odhodu naših otrok v nizu sovražnosti in mrz-kosti do vsega, kar nosi pri nas v Trstu pečat resnične demokratičnosti in naklonjenosti do nove Jugoslavije socializma in napredka, lahko prištevamo tudi letošnjo komin-formistično gonjo proti počitniškim otroškim kolonijam. V njej so se pokazali taki kot so, brez kinča in lišpa, brez zavitih besed o borbi za pravice tržaških Slovencev. Kolikor jih je bilo tudi izrečeno, je bil njihov nasprotni namen tako prozorno otipljiv, da se je ob njem zdrznila marsikatera mati. Četudi je prej dvomila, ker ji je bilo še kaj nejasno in v meglo zavito, se ji je ob kom-informistični propagandi za kolonije v Italiji mahoma zasvetilo, kaj hočejo kominfor-misti priklicati nad njenega otroka. Spoznala je določno, da so stopili na spolzko pot navzdol, ki pelje v objem reakcije in da se niti ne sramujejo delati reklame za kolonije, ki so pod njeno upravo in ki naj bi služile raznarodovanju slovenskih otrok. Z najrazličnejšimi zgodbami o strašni umrljivosti otrok v Sloveniji zaradi epidemije, za katero Jugoslavija nima sredstev, da bi preprečila njeno širjenje, so hoteli vplivati na matere,-Češ da bi vsaj, to doseglo zaželeni učinek. Tega zaželenega učinka seveda ni bilo, ker je bil namen njihove propagande vse preveč prozoren in ker so se naše matere iz svojih grenkih izkušenj zavedale njenih posledic. Otroci so odpotovali v Slovenijo, kamor so jih poslale z istim velikim zaupanjem kot prejšnja leta. Kominformi-stični bes je bil zdaj onemogel, toda ustavil se ni in je še poizkušal doseči svoj učinek. Na vrata so trkale kcminfor-mistične znanilke miru, prosile so za podpis pod štokholm-sko resolucijo, a v isti sapi so skušale žene vznemirjati z izmišljenimi vestmi v stilu leampanje kominformističnega tiska pred odhodom otrok v kolonije. Toda ničesar takega, kar so z največjo gotovostjo raznašale in prerokovale, se ni zgodilo. Naši otroci so se vrnili zdravi, veseli in polni novih vtisov in doživetij, polni vsega tistega, kar jim lahko da le življenje v skupnosti, kakršno tvori vsaka naša kolonija v Sloveniji in vsaka kolonija jugoslovanskih otrok. S tega torišča matere gledajo naše kolonije in v svojem srcu čutijo neizmerno hvaležnost do jugoslovanskih narodov in žena Jugoslavije za vse. kar storijo vsako leto za njihove otroke. To se ne omejuje le nt tritedensko bivanje tržaških otrok v njihovi deželi. Obseg tega je mnogo širši. Njegovo vsebino tvori požrtvovalnost jugoslovanskega človeka, s katero ustvarja svet socializma, gradi svojo socialistično domovino in prispeva v. zakladnico občečloveške kulture in napredka. Iz vrelca duhovnega bogastva, ki si ga ustvarja, zajemajo potem tudi naši otroci. Kot prerojeni so. Kolonija jih je prerodila. Kolonija pa ni nekaj zase, temveč le majhen, izsek %z celotne socialistične jugoslovanske stvarnosti. Za nas matere pa so naši otroci največje jamstvo, d s-n ove lesov, vezane šče, furnir, parkete nudi najugodneje UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CHI, št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-00» in 94-63». — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA »t. 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod, — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battisti 30ia-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno ^ , Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.