OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo' vsakovrstne tiskovine I EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIII.—LETO XXklll CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), DECEMBER 22, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 248 I___ NOV GROB :;giNemd so proti IcmLi, da bi jo ^'trad oborožil k t ' L f,' % MAKY KAv«;TEL5C Kakor smo včeraj poroča.!;, jc piernhula vcii-.'.j zjutraj ob 3. uri v St. AU.'X'.a bolnišnici Mary Kastclic, rojena Sajina, stnra 74 let. Stanovala je na 15105 Holmes Ave. Doma je bila. iz vasi Podbezak pri - Podgradu, fnra Hrušica' na Primorskem. Tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov, le ožjo prijateljico Josephine 'Barbo in diuge znan^ ce. V stari domovini zapušča brata Josepha in dve sestri Te-iczijo in Ano. Soprog Trank je umrl novembra meseca 1. 1949. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9. mi iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E.«152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri- in nrto v dfu-žinsko grobnico na pokopal: jče Calvary. i'-. L : t.' Novi uradniki Na le1:rii seji društva Mir št. 142 SKPJ so bili izvcljeiii ;;lc-deči urad.nikj za Mto 10.>1: f-redsednilc Antoa Bokal, pod-prrl.sednik Frank Komidar, tajil arka Prances Salnich, znriy: 1 ari ca Fv.im-es i'j v t'r a 11e 3 Siu^e! n. u.u-jj John. Ilovar, nadzorniki; August F. Svetek, Peter Adam in Frank Ludvik. Redne soje s^'vr-še vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne. — Tajnik bo pobiral aa^sment za t e co-či mesec v soboto, 23. in torek, 26. decembra. Članstvo je .na-prošeno, da vso j v tem mesocu točno plača svoj aacsmenl. da se tako zamere ob času zaključiti letne račune. FRANKFORT. Nemčija. — I Drew Middleton v "New York Times")—"Da bi se boril? Za kaj pa? Naj se kar Amorikanci in Angleži tepejo, a ne jaz." Te besede, katere jc izrekel nr^ki mlad voznik tovornega avta med Wiesbadenom in Koli-nom. povedo veliko o staliTiču povprečnega Nemca o ponovni oborožitvi Nemčije. Ne povedo vsega. Precej je takih, ki so za oboroženje. In veliko jih je, ki o oborožen ju sploh govoriti nočejo; in ne mislim komunistov. Dve stvari, na katere jo Zapad pozabil Dve stvari sta, na katere so zapad ne države, oziroma Amerika, pozabile v zvezi z načrti za ponovno oboroženje Nemčije. Prva je dejstvo, da tako vlada v Bonnu kakor socialisti, ki ji stoje v opoziciji, zahtevajo, da se Nemcem prizna popolna enakost, predno bodo pristali na oboroženje. Zapadne sile se tudi U-agično motijo, ako si domišljajo, da bi nemška oborožena sila bila celo daleč podobna nemški vojski iz 1941 ali celo 1944. Do tična vojska je poginila na stoterih bojiščih druge svetovne vojne. Drugo važno dejstvo je to, da je nemško ljudstvo zmedeno in prestrašeno že ob sami misli na .ovr.o oboroženje. In to so ..ji; ki iii it; luorau boriti, ne pa političarji v Bonnu in drugod. , Oboroženje bi služilo sovjetom za izgovor Dočim vlada Zapadne Nemčije uradno ni dala skoro nobene pozornosti svarilu Rusije, da oborožen]a Nemčije "ne bo trpela," pa obstoje dokazi, da vlada te grožnje ni pozabila, in isto-tako ljudstvo. , Neki nemški socialist je danes ■MARA TAVČARJEVA: MIR # # Kazalec se časa v bodočnost pomika, v povestnico piše tik-tak^ po svoji si volji pot človek usmerja k ljubezni—svetlobi, k sovraštvu in v mrak. Duh apokalipse V viharna obzorja v grozoto brezmejno nad ljudstvi drvi, da uniči kulturo, uniči življenja, resnice-pravice pečate zdrobi-. \ Cfoveslvo kam greš in kam se pogrezaš ■•b glasu orožja, grmenju topov? Kam greš in kam pelje sovraštva te cesta? V potoke krvi in grmade grobov. Ob rojstvu Mesije šel glas je po svetu; "Mrr dobrim ljudem" za veseli pozdrav, zaslepljen in zmeden od strasti brezvestne -.daj človek pošilja smrt iz višav. O, pridi Besednik, ki s svojo modrostjo boš ljudstva po svetu sovraštva otel in zbor milijonski bi pesem v slogi, o bratski ljubezni in miru zapel. Mara Tavčarja je gornji pesmi, katero nam je poslala iz Ljubljane, priložila lisi, na katerega je zapisala: "Želim, da bi v prijetni slovenski domačnosti, zdravju, zadovoljnosti praznujete bof.ič, Silveslrovo in novo leto. 1951 naj bi bilo polno lepih uspehov, tople vezi z domovino, naš slovenski dom pa naj se dvigne na višave v oonos in časi vseh Slovencfcv, ki 'v srcu dobro mislimo'." I i r'ekel, da bi ponovno oboroženje Društvo Vipavski raj šL wl3 i sicer ne utegnilo biti direkten SNPJ je izrvolilo šjcUeči odbor | povod za vojno, pa bi dalo so-za prihodnje leto: Predsediik vjetskim voditeljem psihološko John" Stiancar mL, podpredsednik Krist \l&rc, nadzorni odbor: Louis Cebron, ""predsednik, Krist Lokar m Mary Kobal, bazp, s katero bi jim bilo mogoče rusko ljudstfo pripraviti na agresivno vojno. Izjavil je: "Ako bi se ruskemu ljudstvu t zastopnika zu federacijo SNPJ j laka vojna predočila kot vojn^, John Slrancar ml. in Farnk j s katero naj bi se preprečila po-Naglič za. farmo .SNPJ John^ novitev tega, kar je Rusija do-Strancar st. in Ijouiš C-^b: on,! živela v letih 1941-42, bi jo rusko, za SANS Anton Skapin in Ste- - ljudstvo najbrže podprlo." fan Cornigbj. Društvo bo tudi j - v bodoče podpiralo vse kuh.ur-' MLADI BEGDOLL DOBIL ne in napredne ustanove. • PET LET ZAPORA , --I NEW YORK, 21. dec.—Alfred Žensko društvo Cariiiola Hive i Begdoll, 23 let stari sin notorič-št. 493 L TM še na letni seji iz-j nega izbe|ovalca pred vojaško volilo a]...deeo uradnicu za Isto'službo v prvi svetovni vojni, je 1951: Bivša predsednica Mary, bil danes obsojen na pet let za-Bo It a, jn-edsednica, J osepl ine j Pora, ker se pi registriral za vo-Stwan, podpredsednica Chris-jj^ško službo. tine Glavan, duhovna vodikIji-ca Agnes Zobetz, rcditdjica M a r y Mahne, spremljevalka Amelia Dezelan, straža Mary Vesel, zapisnikarica in bolni;.:ka tajnica Juha Brcz.ivar, 1173 E. 60 St., EN 1-4758, tajriica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-204S; nadzornice Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetic, zastopnici za Klub društev SND Josephine Stwan in Julia Biezovar, za letno konferenco SND Josephine Stwan. Letne seje, se bodo vršile vsako . pi vo sredo v mesecu ob 7:30 uri v dvorani št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. TRUMANOVI HČERI SE OBETA KARIERA V RADIJU IN TELEVIZIJI NEW YORK, 21. dec.— Radijsko omrežje NBC je danes naznanilo, da se pogaja 7. Mias, Margaret Truman, hčerjo predsednika Zedinjc-nih držav, v svrho nastopov v radiju in televiziji. Nastopati ima kot pevka in v komediji. Uprava izjavlja, da je Miss Truman vzbudila pozornost, ko je pred par tedni nastopila kot gost v programu, ki ga vodi igralka Tallullah Bankhead. Rečeno je, da nima dejstvo, da je Mišs Truman hči predsednika, nobene zveze s pogajanji. Koliko plače bo dobila Miss Truman za svoje nastope, ni znano, ampak omenjene So bile številke, iz katerih se da sklepati, da utegne njen letni dohodek znašati več kot $100,000: toliko prejema njen oče kot predsednik Zedinjenih držav. BELGIJA SKLENILA POVEČATI SVOJO ARMADO pRUSELJ, 21. dec.—Belgijska zbornica je daiies odobrila predlog za zvišanje svoje armade z 5^0.000 na 150,000 mož. Stalin je bil včeraj star 71 let MOSKVA, 21. dec.—Danes je sovjetski premier Josip Stalin obhajal svoj 71. rdjštni dan. Sovjetski tisk je kot običajno objavil dolge članke in iz vseft delov dežele so prihajali pozdravi in darovi iz kolektivnih kmetij, tovarn ijn šol. Toda običajni sprejemi in koncerti so letos izostali. Kolikor znano, je Stalin dan prebil pri svoji delovni mizi, zvečer pa se bo v Kremi ju vr- Nrnočajtt:, .šir/,£(; " V.vhhoprnvnnstr' in čitajt* Vožnja s taksiji sr podraži Yellow Cab Co. je te dni podpisala novo delovno pogodbo z vozniki, ki bodo poslej dobivali višje plače. Včeraj pa je bilo naznanjeno, da se bo podražila vožnja s taksiji, in sicer 5 centov za vsako četrtino milje. Nova cena bo 30 centov za prvo četrtino milje in 5 centov za v,9ako nadaljno četrtino milje. Pobiranje asesmenta Tajniki društev, ki zborujejo v Slov nar. domu na St. Clair Ave., bodo nocoj .pobirali ases-ment v spodnji dvorani. Člani društva Naprej št. 5 SNPJ, ki ne morejo priti plačati nocoj, Misijonar poklican domov radi pisma p kitajski situaciji NEW YORK.—Baptiatični misijonar dr. Dryden L. Phdps, ki me že 21 'et nahp.jli ■ na Kitajskem, je bil od misijonskega odbora svoje cerkve poklican domov, da pojasni siprao, katerega je priobčila pod njegovim imenom revija "Soviet Russia Today." V omenjenem pismu je kitajska revolucija označena za "največji dogodek v prerodu človeškega duha, kar jih pomni zgodovina, in. za "najcolj .dinamičen dogodek v zgodovini sploh." Pismo dal'e označa kitajsko revolucijo za "najglobljo člove-Hko izkušnjo, kateio f;em kdaj doživel," potem pa dostavlja: "Ob f.trani ion komunistov je na delu Bog." Ameriški tisk ne piše resnice, pravi pismo Med ostalim je v pismu re&e-no, da je vlada Južne Koreje piva napadla Severno Kc5rejo in da je y5 odstotkov poročil, ki jih priobčajo časopisi v Ameriki glede položaja na Calmem vzhq? du, "absolutno neresničnih." Tajnik baptističnega misijonskega odbora dr. Jesse R. Wilson je o dr. Phelpsu rekel, da je "sijajen mož," toda včasih malo "čuden." Neki drug član odbora pa je izrazil mnenje, da utegne biti pismo le igra, s katero si skuša dr. Phelps utrditi tla pri kitajski vladi, v nadi, da mu bo mogoče nadaljevati z misijonskim delom na Kitajskem. Dr. Phelps, ki jc vnuk pokojnega Williama Lyona Phelpsa, ki ;'e bil predsednik univerze Yale, je prideljen univerzi Union VEČINA AMBASAD BO OBHAJALA BOŽIČ MIRNO IN BREZ ZABAV WASHINGTON, D. C.— Povpraševanje med tujimi ambasadami v Washingtonu je oditrilo, da bod zarno, se je korenito spremenila družino živi že več let v Floridi IzČTpek pisma je sledeči: "Dragi oče! "Nojioj smo se znašli na juž ner.i delu San Francisca. Potem, ko smo zapustili Cleveland, smo se vozili toliko časa, da smo še UREDNIKOVA POSTA Kalifornijski rojaki na delu za pomoč Jugoslaviji San Francisco, Calif.—Po dolgem času smo se tudi v San Franciscu pričeli organizirati za pomoč vsled suše prizadeti Jugoslaviji. Prve korake je napravil Brotherhood of Saint Bias in iz svoje blagajne daroval $1,000 za financiranje in priprave vseh tukajšnjih podpornih in kulturnih društev v eno grupo, da združeni pi-ičnemo nabirati pro stovoljne darove, da olajšamc oziroma zboljšamo življenje naših rodnih bratov in sester onkraj oceana. Ne ozirajmo se, kdo je pričel kolo vrteti. Ne gre se za vero, čast ali politiko. Gre se za pomoč našemu narodu. Cast vsakemu, kateri ima toliko poguma in narodnega čuta, da dela za boljšo bodočnost našega naroda, ki v naši rojstni domovini Jugoslaviji od glada umira. Prosim, da se vsa društva, brez izjeme, pridružijo plemeniti zamisli in pomagajo dobro idejo uspešno zaključiti. Vsi," ki so za- F'rank Kushan v dvorani Sokol na 5S0 Eddy St., San Francisco. (Za tozadevne informacije se lahko obrnejo tudi na spodaj podpisanega na 514 Utah St.) Začasno se bo oglaševalo pod imenom Brotherhood of Saint Bias for-Jugoslav Relief. f)a pa radi imena kdo ne bi začel delati razdore, lahko gornje ime vsak čas izpremenimo. \ Kaj se bo napravilo z nabranim denarjem bo odločevala delegacija pridruženih društev. Visoki mestni uradniki so nam že obljubili svojo pomoč, zato sem prei>ričan, da bo naše delo i-fpešno. Pridružite se in pomagajte svojemu narodu! V pripravljalni odbor so bili izvoljeni sledeči: Peter V. Kne-30, predsednik; Peter E. Kurnick, .podpredsednik; Frank Ku-chan, tajnik; J. Perecic, blagajnik.. Za poročevalce in oglaševalce pa: J. J. Krpan, P. E. Kurnick in Peter Obed. Veliki deli Californije so po- ihteresirani, naj pišejo ali se i otali podobni jezerom. Kamor osebno zglasijo pri tajniku' pogledamo, vidimo, kako voda cago. Ker smo imeli lepo vožnjo smo hitro dospeli na mesto, in seci imel toliko časa, da sem dvo' uri prebil v družbi nekega moža, ki sem ga srečal v Angola, Ind. "Vožnja skozi zapadnih planjav je bila vroča kot sam satan. Dospeli smo v Badlands južne Dakote, ko je sonce začelo zahajati, ki je najbolj slikovit prizor, ki sem ga še kdaj videl. Od tam smo se podali v črne hribe, ki pa so zopet nekaj nepopisnega. Vrh tega gorovja je vedno poln snega, kar je bilo veselje za našega malega Gary, ki kar ni mogel strpeti da se ne bil šel kepati. En večer smo spali v kabini iz hlodov vrh tega gorovja. Kako dober občutek srno imeli! Tisti večer sem se z malim Garyem in dvema fantoma, ki prihajata iz Zagreba, podal na ježo. Odšli smo po večerji in se podali na vrh gorovja, kjer smo ostali do mraka, si potem napravili majhen ogenj in pekli ,'marshmellows,' nakar smo ob luninem svitu zopet jahali nazaj. "V petek smo prišli v Yellowstone Park, kjer smo ostali dva dni. Dasiravno je tu prav lep park, o katerem se toliko piše, smo bili nemalo razočarani, kajti pričakovali smo vse ka^ drugega. V torek smo prišli v Boise, Idaho, kjer smo ostali čez noč, zjutraj zgodaj pa se podali k Trugerjevim, ki so skoro osupli, koEo nas zagledali, saj niso pričakovali, da bi se tam znašli. Trugerjevi žive skoro na vrh hribov, to je okrog 7,000 čevljev visoko. Prebili smo tam en dan in smo si imeli kaj dosti za po-i hkrati govorili. Zelo žal nam je dalj časa, a čas beži in treba se je požuriti. ''En večer smo prebili v Reno, Nevada, katero mesto je tako razvpito, in reči moram, da nisem še videl mesta, v katerem bi bilo vse tako odprto kot tu. Zanimivo je to mesto. Od tu smo šli svojo pot naprej, in dospeli v San Francisco, kjer bomo prebili nekaj dni, nakar se bomo morali požuriti, da pridemo zopet domov koncem meseca. "Dragi oče, nikoli nisem verjel, da je ta naša dežela tako velika in tako krasna, kot je. Potovanje po njej Je nekaj nepozabnega, in svetujem Ti, da si jo ob prvi prihki ogledaš in se razveseliš ob njeni lepoti in privlačnosti." POLJA SE UMIKAJO HIŠAM IN TOVARNAM Neodvisnih kmetov, ki živijo življenjske pogoje. Kdor ima še samo od svojega kmetskega dela, je danes pri Piščancih še šest, in sicer: Rudolf Piščanc, Josip Piščanc, Josip Volpi, Anton Ba-bič, Anton Piščanc in Antonija Piščanc. Nekoliko više pri Laj-narju sta še dva: Ivan Marijan Ferluga in Just Piščanc; še više, tam kjer se konča stara cesta (Trgovinska ulica), Josipina Cesar in Vinko Cesar; spodaj globoko pod staro cesto tudi dva: Jakob Švagelj in Karlo^So-sič. Skupno število krav znaša približno 30 in en sam konj. Nekaj krav imajo tudi tisti posestniki, ki le deloma živijo od poljedelstva, in najemniki nekaterih posestev. V ščedni, kjer je bilo nekdaj lepo število premožnih kmetov, ki so imeli mnogo izvrstne zemlje tudi pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji in v Carboli in pridelovali znamenito ščedensko vino in^ mnogo olja, gre vinogradništvo vedno bolj navzdol. Meščani so hodili nekdaj, posebno ob nedeljah, v trumah pit ščedensko vino, o katerem so peli, da je "sladko kakor balzam." Najprej so plavži in druge tovarne izpodrinile mnogo vinogradov, potem pa se je začela nekdanja vas, zdaj že veliko predmestje, širiti tja, kjer so bile prej najlepše njive. Vsa južna stran ščedenskega griča, od vrha do morja in do dolinice z mestno klavnico in zloglasno ri- Kjer so tile nekdaj bujne njive in pozneje moderni vinogradi, naletimo zdaj večinoma na hiše z vrtovi in tovarne. Bolj kompaktni vinogradi so le še na griču Sobotnjak-Turkovec med prvi večer (bspeli v V/Mt Chi- (""enjeno dohhkm in Žavljami. cago. Ker smo imen bpovožnio. G"*? P* so med zadnjo vojno tudi tam bombe razrile in uničile mnogo lepih vinogradov. Josip Godina (Čajne) je zadnji" ščedenski kmet, ki živi izključno od dela na svoji zemlji. Cela pa zelo pridno in z velikim veseljem; letos in lani je na prej zapuščeni zemlji nasadil 2,800 trt in 300 hrušk. Poleg vina skrbi tudi za druge pridelke, predvsem za grah, fižol in krompir. Ima samo eno kravo. Ako bi bile razmere za kmete nekoliko bolj ugodne, bi bilo v Ščedni lahko še nekoliko drugih neodvisnih kmetij; tako pa se ljudje rajši bavijo z drugimi po- kaj zemlje, mu je kmetijstvo le postranska stvar. Omeniti bi bilo še par najemnikov, ki pa zelo trdo živijo. Iz povedanega je torej razvidno, da je v Ščedni ostalo sicer še nekaj vinogradov, kmetov, pravih kmetov pa ni več. Glede vrste belega grozdja so vinogradniki najbolj zadovoljni z malvazijo, v srednjem veku slavna tržaška rebula pa je popolnoma izginila. O črnem refo-šku tožijo, da tukaj ne uspeva ter vedno bolj peša, namesto njega so začeli že proti koncu preteklega stoletja uvajati bur-gunder, sedaj pa merlpt. Za nove nasade trt in sadnega drevja ter sploh za zboljšanje vinogradov prispeva vlada (Zavezniška vojaška uprava) 35't stroškov. S tem pa se ne dajo rešiti vinogradi, ker tiči vzrok krize v tem, da morajo kmetje prodajati svoj vinski pridelek po prenizkih cenah. "Prenizke cene"—ni prav točno povedano, po katerih proizvajalci prodajajo svoje proizvode, ne morejo biti ne prenizke, ne previsoke, ampak so pač take, kakršne so. Prenizke se zdijo le, ker je življenje predrago. sli, ki jim omogočajo ugodnejše čelih. like razlike med ceno, po kateri proda proizvajalec svoje blago, in ceno, ki jo mora za to blago plačati potrošnik pri nakupu v nadrobni trgovini. Kolikor bolj bi uspeli to razliko zmanjšati, toliko cenejše in lažje bi postalo življenje. Še posebno velja to za italijansko gospodarstvo, v katero nas je vključila Zvezna vojaška uprava. Sam Dayton, načelnik Marshallovega plana za Italijo, je izjavil, da prodajajo italijanski špekulanti določene proizvode celo .petkrat dražje, nego so jih kupili od pioizvodnikov. Radi te nenasitne požrešnosti brezvestnih špekulantov ne propadajo te naše kmetije, ampak propada sploh vse gospodarstvo našega tržaškega ozemlja. Ker se pa ne da niti sanjati o tem, da bi se v doglednem času moglo ozdraviti' na stoletnih tradicijah sloneče špekulativno italijansko gospodarstvo, ni za nas drugega izhoda, nego da se osvobodimo iz njegovega objema in da se naše neodvisno gospodarstvo začne voditi po zdravih in poštenih na Meseca maja 1948 je bila po mnogih bojih s sosednimi arabskih državami proklamirana neodvisna židovska republika Izrael, ki zavzema večji del nekdanje Palestine. Republika Izrael je mednarodno priznana, toda oficielno je še vedno v vojni s sosednimi državami, dasi poldrugo leto že ni bilo tam nikakih bojev. Takrat, namreč v maju 1948, je bilo v republiki Izraelu le okrog 650,000 prebivalcev, danes pa jih je nad milijon in še vedno novi priseljenci prihajajo. Prebivalstvo republike Izraela tvorijo Zidje, ki so že prej bivali tam, krščanski Arabci in Židje, ki so se priselili tja od drugod. Največ priseljenih Židov je prišlo iz Evrope, kar je bila posledica Hitlerjevih pogro-mov. Druga največja skupina je prišfe iz sosednih arabskih dežel. Nekaj jih je prišlo iz Afrike in manj kot dva tisoč z ameriškega kontinenta. Več kot polovica židovskega prebivalstva biva v treh mestih; Hajfi, Jeruzalemu in Jafa-Tel Avivu. Slednje imenovano mesto je najbolj moderno v Izraelu. Iz delov Palestine, ki spadajo v židovsko republiko Izrael, je pobegnilo okrog 700,000 moha-medanskih Arabcev. Ti so začasno nastanjeni v raznih krajih v šotoriščih; največ jih je blizu biblijskega mesta Jerihe. Za silo jih oskrbujeta Rdeči križ in odpomožna organizacija Združenih narodov. Glavno mesto Jeruzalem, kot že omenjeno, je razdeljeno med kraljevino Jordan in republiko Izrael. Mesto Bethlehem tudi pripada arabski kraljevini Jordanu, Nazaret in Galileja pa republiki Izrael. Industrija in poljedelstvo se v rppubliki Izrael hitro razvija- ivci J C življenje jjieuidgu. , " , savo. (Kes, res le to slabo in Draginja pa je posledica preve- o omogoča denarna pomoč skrajno mršavo,' če človek krši* i;u_________J __________. Židov iz vseh delov sveta. vve - . «.i&i . Židov iz vseh delov sveta, v veliki meri pa tudi židovski znanstveniki in profesionalci vseh vrst, ki so prišli tja iz Evrope in drugih delov sveta. Izvozna in uvozna banka v Washingtonu je dala Izraelu 35 milijonov dolarjev posojila. Židje upajo, da bodo v doglednem času iz Palestine, ki je v njihovi upravi, spet napravili deželo, v kateri se bosta cedila med in mleko. —NOVA DOBA -od— ČRTICE IZ SODOBNE PALESTINE Palestino si svojijo kot sveto deželo tri velike veroizpovedi: krščanska, židovska in haohame-danska. Še prav posebno to velja za mesto Jeruzalem. To je bilo glavno mesto in srce davne židovske države; tam so mnoga svetišča krščanstva; tam je sloveča Omarjeva mošeja in skala, s katere se je baje prerok Mohamed dvignil v nebesa. Nekdanja Palestina je danes raztrgana med tri države; večji del spada v novo židovsko republiko Izrael, ostala dva dela pa pripadata ali sta v upravi kraljevine Jordan in kraljevine Egipt. Celo najvažnejše, mesto Palestine, Jeruzalem, je razdeljeno; večino starega mesta si lasti kraljevina Jordan, ostali del pa židovska republika Izrael. Prehodi iz enega dela mesta v Zgodovina mesta Jeruzalema sega daleč nazaj v kameno dobo. Zgodovinsko pomembnost je mesto dobilo pred približno tri tisoč leti, ko ga je izraelski kralj David iztrgal Jebusitom. Njegov sin Solomon je zgradil sloveči tempelj in dvignil mesto do največjega sijaja. Jeruzalem so ob enem ali drugem času lastovali sloveči kralji in generali; Nebu-hadnezar, Aleksander, Hadrian, Omar, Saladin. Več kot dvaj- Kratke vesti TRGOVINA MED HONG KON GOM IN KOMUNISTI HONG KONG, 21. dec.—Trgo vina med Hong Kongom in komunistično Kitajsko znaša danes polovico toliko .kot je lanskega novembra znašala njegova celokupna trgovina. Iz pravkar objavljenih številk je tudi razvidno, da gre skozi Hong Kong trgovina med Formozo in kitajskimi komunisti. Hong Kong je danes edina britska kolonija na Kitajskem. BIVŠA SENATORICA CARAWAY UMRLA FALLS CHURCH, Va., 21 dec.—Tu je umrla danes po dol gi bolezni Mrs. Hattie Caraway, ki je bila prva ženska, ki je sedala v senatu Zedinjenih držav Zastopala je državo Arkansas po smrti svojega moža, ki je umrl leta 1931. NEMŠKI KARDINAL VON PREYSLING UMRL BERLIN, 21. dec.—V starosti 70 let je danes umrl nemški kardinal Konrad von Preysing. Umrl je nenadoma za srčno hi bo. Pokojni kardinal se ni nikdar uklonil Hitlerju in sedaj Je vodil opozicijo proti komu- ŠKRAT V Jugoslaviji ni svobode Gašper: Boš kaj povedal, kako je bilo v starem kraju? Miha: Slabo, da ni mogoče živeti Amerikancu, če dobi samo 50 dinarjev za dolar. Gašper: Kako si potem živel, ko si bil tam? Miha: Prav dobro, dokler sem lahko menjal denar na črni borzi — po 200 do 300 dinarjev za dolar. Gašper: In kaj so storili, ko so te zasačih? Miha: Napovedali so mi ''prezgodnji odhod", zkto sem se tako hitro vrnil v Ameriko. Gašper: Kaj naj misliš o stari "kontri?" Miha: Strinjam se z Ameriško Domovino, da ni prav, ker preganjajo črnoborzijance. Kakšna svoboda pa je to, če človek ne more delati tako, kakor sam hoče. Crednica Katia Črednica Katra se je tudi vrnila iz Jugoslavije. Založena z dolarji, je pričela delati na prvem jugoslovanskem milijonu, ko je hodila okoli Zagreba. Vse je šlo kot po maslu, dokler ni posegla v nepostavno izmenjavo roka pravice. In ko se je to zgodilo, postala je histerična ter se vrnila v Ameriko strašansko nezadovoljna. Vse, kar je videla tam, je slabo in skrajno mršavo. (Res, res je to slabo in setkrat je bilo mesto oblegano, nizmu. Stanoval je v ameriškem Tam so se borili Asirci, Perzi ' ■ ■ -Makedonci, Arab^ci, Turki, kri- žarji in Britanci. Zmagoviti Ba-bilonci in Rimljani so pustili mesto v razvalinah, Mongoli so ga požgali; toda mesto se je vselej dvignilo iz opustošenja. Stoletja si mesto Jeruzalem svojijo kristjani, mohamedanci in žid drugega so združeni z mnogimi, je. Danes' je razdeljeno med težkočami. Arabce in Žide. sektorju Berlina. ZDRAVNIKI SO SE ZMOTILI SAMO ZA 70 LET PORTLAND, Maine, 21. dec. —Dr. Charlotte A. Rolli/is, ki je bila ena izmed prvih žensk v Ameriki, ki je postala zdravnica, je dahc-s praznovala svoj 101; rojstni dan. Pred 70 leti so ji zdravniki povedali, da ne bo, živela več kot eno leto. postavo, pa naj bo to v Ameriki ali v Jugoslaviji.) — _Uboga Jugoslavija To je "hudičeva dežela", je rekel nekdo, ki se je vrnil iz Jugoslavije v Ameriko. — Tako je tudi govoril v domovini. — Za njim pa je prišlo pismo, v katerem je sledeči stavek: Jugoslavija ni več hudičeva dežela, odkar se je hudič vrnil v Ameriko. Država zahteva svoje Nekaterim odstavljenim gospodom v Ameriki se grozno smilijo taki, v domovini, katere jugoslovanske državne oblasti kaznujejo, ako jih zasačijo pri nepravilni oddaji pridelkov. Taka kazen čaka vsakega v Ameriki, ki ni plačal prodajnega davka ali goljufal pri federalnem dohodninskem davku. Tu se nam nič ne smilijo. Smo pač mnenja, kdor zasluži, naj tudi plača. Jugoslavija in Amerika — prijateljice To jjrijateljstvo povzroča ve. likanske srčne bolečine Tonetu, Franceljnu in Vinkotu. Včasih so imeli ša kakšno besedo v Washingtonu. zdaj pa kar nič ne kažs tako. Truman gre svojo pot. Zato tem bolj besnijo jjo st. Clairju in kličejo na pomo^ F. B. I. Strašno hudo jim je pri pcu. — Saj se nam tudi smilijo reveži. Si bil tam, Tonček'? Urednik Tonček je bil s komunistom Tonetom Seliškarjem pri "Slonu" v Ljubljani. Pri obloženi mizi sta skupaj jedla večerjo, katera je vsakega stala po 35.0 dinarjev. Vprašanje je zdaj, kdo je plačal večer jo ? Bujna fantazija! Urednik Tonček, ali se še spomniš, kako si kolovratu po ljubljanskih gostilnah, ko si bil zadnjikrat v domovini? Takrat niso prodajali konjskega mesa? IŠČE SE ŽENSKO za splošna dela v kuhinji. Najraje tako, ki živi v bližini. Na dan ali tedensko. 3877 Lakeside Ave. EN 1-9385 IJ D O VIC A POVEST IZ 13. STOLETJA • Napisal: I. E. Tomic Poslovenil: Štefan Klavs /Zmm77?7?777;/Wm'.WMW.?m;:7r;?7///M////W////////77TW/WWW/WWWWMW^^^ (Nadaljevanje) "Strašno, grozno!" je klicala Hita neprestano.' "Kakšno življenje boš imela s takim mož^tn. ti,vki tako ljubiš (iiužlv) in svet! Do sedaj te 3®j pozdravil obe gospe in postrani vse in se zbiralo okoli te- njo vso zmedeno in objokano, ga je obšla neka črna slutnja, da ne bo dobro. "Vaša milost mi je sporočila, da naj pridem!" je rekel I^ri-štof proti baronici, prej je še be, a S3 te bodo vsi ogi- bali, w.l b.)du hodili mimo tvojih vrat, a tebi jih bodo pred iH)sorri pri". .Trr: sum prva, ki boii-i t:'1(0 rila, če me ne poslušaš, da se odrečeš izdajalcu." "Imoj vendar z menoj potrp-lienjf ", je prosila Gita v joku. ' V; e jo nrišlo tako nenadno, da se šc zavesti n'e morem . . J<,j. kako sem nesrečna!" •"Mogla bi biti Š2 nesrečnej-š (! ' jo p n-xela baronica. "Ne pozabi, kar tv-m ti rekla, vse to pogledal na Gito, ki si je neprestano brisala solze. "Da, poklicala sem vas", je povzela baronica rezko, skoro osorno, "da čujem iz vaših ust, kako ste mogli izdati tujcu rodno kri, lastnega strica?" "Vaša milost!", je rekel Krištof opravičevaje; "rotim se pri vas, da nisem ničesar kriv, moj oče je storil vse ..." "Ali nisem rekla", mu je prekinila govor baronica, obrnivši se proti Giti, "da se bo izgovarjal na očeta? To je še lepše! izpuhii. Pomisli vendar na I Sram vas bodi ! Tako torej, — Veš oče je delal vse, a vi ste mu pri tem pomagali. Kaj ne?" "Vaša-milost morda ne ve, da so nam od vseh strani govorili, da- bo najboljše za strica, če pride pred komisijo", se je branil Krištof. "Midva vendar nisva smela dopustiti, da ga obsodijo in contumaciam". "In zato sta ga morala ujeti, privesti ga v Zagreb in izročiti Althanu, temu nadutemu tujcu, ki se sedaj že dovolj l>vali, da ima v ječi plemiča, ki ga bo ek-semplarično kaznoval v očigled vsemu ' uglednemu hrvaškemu plemstvu" se je jezila! baronica. •'A veste, kaj se govori, za kakšno ceno ste vi in vaš oče izdala Stjepana! Vi molčite, vam pa jo jaz povem. Cena je Preseka, posestvo vašega strica, ki je izgubi in ki je je grof Althan obljubil vašemu očetu. Sramota, vi Judež, Eiijalt!" "Bog mi je priča, baronica!" je rekel s pozvdignjenim glasom KriStqf, kateremu je stopila kri v obraz, ■ "da o vsem tem nič ne vem. Ko je oče izročil strica Althanu, sem bil jaz na posestvu. Moja vest je čista." "Ali slišiš, baronica?" se je vmešala Gita skoro proseče. "Molči, prosim te!" se je razsrdila Pudencijana nad Gito ter se obrnila proti Krištofu: "Vi pravite, da o tem nič ne veste; a povejte mi, kdo vam bo to verjel?" Krištof je povesil oči. V BLAG SPOMIN pi-ve obletnice siniti ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga nedolžna otroka . . '. Ali je prav, da bi tudi ona dva trpela ■ radi tebo ? Ali nimaš srca, da ju pustiš trpeti radi tebe?" Gita je samo klonila z glavo, l;nk:>r bi hotela reči, da se strinja z brircničnimi besedami, a spregovorila ni besede. '"li Ki mlada, poleg tega še lepa in bogata", je nadaljevala baronica,, ki je kovala železo, dokk-r je yroce, "ne boj še, najdeš še moškega, kakoršen je Krištof in še^boljsaga. Sedaj ga šf ljubiš, pa misliš, da ga ne boš mogla pozalDiti. To vse mine. Ozdraviš in si izbereš dru-g"ga možrt, na katerem ne bo ... j :.ii boš hv%-]' da Hcm te I'esila' od neznosnega in sramotnega življenja." V tem' nekdo potrka na vrata. "Tq jo on!" reče hitro Gita v veliki vznemirjenosti pa je hotela oditi, v drugrt sobo. "Ave!" se jo oglasila baronica ter ustavila Gito z močno roko. da ie morala ostati v sobi. Ki 'Siof je stopil v sobo in,ko Je vi-.kn tiaionicb z Gito, posled- v blag spomin ob prvi obletnici odka? je umrl naš ljubljeni soprog JOSEPH ZUPANČIČ Zatisnil je svoje mile oči 22. decambra 1949 Oj, usoda, ki življenje • kar naenkrat zagreniš, radost nam v trpljenje bridko z enim mahom spremeniš. V hladni zemlji zdaj počivaš, utihnil je Tvoj mili olas a v -rcu mojem so spomini, neizbrisni prav do konca dni. , Žalujoča soproga Jennie hčerka in zet bratje in sestre Cleveland; O., dne 22. dec. 1950 FRANK SKOFLANG Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 24. decembra 1949 Ljubljeni In dragi sojirofi, prekmalu si odšel od mene: ' bridka žalost je napolnila srce, ko so Tvoje mile oči ugasnile. žalujoča ostala: '' ALICE SKOFLANC, soproga ELSIE, pastorka dva vnuka Cleveland, O., dne 22. dec. 1950 "Nihče!" je nadaljevala baronica. "Vi niste otrok, temveč zrel mož in zato vas bo vsakdo sodil z isto mero, kakor vašega očeta; in tudi že sodijo vaju tako. Zato ste vi in vaš oče izobčena iz plemstva; vsakdo se vaju izogiblje in beži od vaju, kakor od gobavcev, ker sta izdala lastno kri. Ali ni tako?" "Krivico mi delate, Bog mi je priča!" je rekel Krištof z globokim vzdihom. "Oni, ki sedaj be že od mene ter se me izogiblje jo, niso boljši od mene." "To je sedaj vseeno," je pristavila baronica jezno, "svet sodi po zunanjih delih, a v dušo vidi samo Bog. Ne gre za to. Povejte gospod, morete-li vi, kakor plemič, v teh okolščinah zahtevati, da postane Gita žena, soproga možu, čigar ime je omadeževano do groba, možu, ki ga je izobčilo plemstvo iz svoje srede? Ali se drznete prositi, (ik ta dobra žena zveže svojo in svojih otrok bodočnost z vašo sramotno usodo?" Krištof je prebledel ter pogledal Gito, a ona njega. Krištof je mislil, da je razumel njen pogled, v katerem je odsevala bol, prošnja, ter je odgovoril: "To je odvisno od Gite, ona naj odloči mojo in svojo usodo." "Ne ona!" je zaklicala baronica srdito,^ prijemši Damjani-ča za rame. "Vi, vi morate sedaj priznati, če zahtevate, da postane Gita žena izdajici, izobčencu ..." Krištof je stal kakor priklenjen na mestu, bled in nem. "Govorite!" je zapovedala baronica s srditim glasom. "Ne!" je izustil Krištof tiho in ustnice so mu zatrepetale. "Ali se odrekate Gite?" je vprašala baronica z istim tonom. "Da!" je odgovoril Krištof malo jačje ter spustil glavo na prsa,. Moral je nepopisno trpeti. Čutil še je osramočenega in ponižanega do skrajnosti. V tem hipu je celo verjel, da se je pregrešil nad lastno krvjo in da ni vreden žene, kakoršna je Gita. Odrekel se jej je, samo-da ne bi ona trpela ž njim in da ne pade tudi na jio senca njegove sramote. Hudo in težko se je bilo odreči, ker ljubil je Gito, ko je mislil, da bo čez nekaj mesecev njegova mila, oboževana soproga, a sedaj se je moral odreči. "Čudim se!" je rekla baronica Krištofu s prezirom, "da ste imeli še toliko poštenja! A sedaj, idite!" Krištof jo je premeril z jez- nim pogledom ter odšel' proti vratom. "Krištof!" je zaklicala Gita za njim ter mu nudila desnico v slovo. "Ne!" je zavpila Pudencijana ter odrinila Gitino roko. — "Idite!" Krištof je hitro odšel. Neusmiljena plemkinja ga je zapodila kakor psa. "Ti me ubijaš, Pudencijana!" je zastokala Gita ter padla v naslonjač. "Neumnica," je odvrnila baronica osorno. "Prej, nego misliš, pozabiš in takrat mi boš hvaležna!" X Z zastrupljenim srcem se je vrnila Gita že dtrugi dan na svoje posestvo. Bila je nepopisno jezna nad baronico, pa se je čudila, kako more biti tako slaba, da dela le po zapovedi te preobjestne plemkinje. Pričela je misliti, da morda še ni pre-kasno in da bi se dalo to še vse popraviti. Kaj bi jo moglo zadeti, če sporoči Krištofu, da naj pride ponjo? Baronica pravi, da je Krištof izdajica; ali on je prisegel, da se ne čuti krivega; pravijo, da je plemstvo izobčilo iz svoje srede Krištofa in njegovega očeta. Pa kaj za to? Kaj potrebuje ona ostalega sveta, če ima Krištofa? Bogata je, denarja ima dovolj, da ga more trositi, in živeti more tudi izven Hrvatske. Tako premišljujoč Aoro da ni pisala Gita Krištofu, da naj se vrne k njej, da naj pride ponjo. Ali v odločilnem momentu se je prikazala pred njeno dušo strašita podoba baronice. Ko je videla, kako jej bleste njene besne oči in ko je slišala, kako vpije baronica, jo je minula Iz urada društva Carniola Tent št. 1288 T. M. Naznanjam vsem članom gori imenovanega društva/ da se vrši redna seja, ki bo obenem glavna letna« seja riašega društva, in sicer v nedeljo,-24. tega meseca v dvorani št. ] 5ND. ob 9. uri pred-poldne. Poživlja se članstvo, da se te važne seje gotovo vdeležite. Na dnevnem redu bo volitev odbora za 1951 in več važnih zadev, ti-kaiočih se društva in posameznega članstva. Torej pridite gotovo. V petek, 22. se pobira ases-ment. John Tavčar, ta j. vsaka misel na pismo in na Krištofa. Ona bi jo uničila, raztrgala. Kako? Tega 'sama ni vedela, ali verjela je v to in bala se je. Izredni vpliv baronice,/ki ga je imela nad Gito, je odločil sedaj in vsi nabiti vdove s Krištofom so bili uničeni. Brez moči se je pokorila svoji usodi. Minula sta dva meseca, da je prebolela prvo, največjo bol za. ljubljencem svojim in pomirila se je. da je mogla misliti na svoje gospodinjstvo. Gi-tini hčerki sta opažali, da se z materjo godi nekaj izrednega, a nista vedeli, kaj. Čeprav je Jelena. slutila, da se gre za Krištofa. Zakaj ni nič več prihajal k njim, in še več, zakaj mati ne govori nič o poroM, za katero je bila žc povsem pripravljena? (Dalje prihodnjiči Dvojica 2 enim olrokom želi dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobaini v okolici SI. Clair — Superior Ave. Kdor ima za oddati naj pokliče LAfayeile 4-6677 IŠČE SE STANOVANJE s 4 ali 5 sobami za družino, v kateri so tri deklico, stare 5, 4 in 2 leti. Kdor ima za oddati naj pokliče \ EN 1-4280 HARMONIKE vseh vrst slovenske in nemške ter kromatičnc ali klavirske" i izdelujem in popravljam po zmernih cenah VSE DELO JE JAHtčENO ' Se priporočam ANTON BOHTE R. p. 2, Clymcr, Pa. PAPIRAMO IN BARVAMO Prvovrstno delo, zmerne cene Pokličite, da vam damo prosti . proračun.—Se priporočamo. Geo. Panchur in Sinovi 16603 Waterloo Rd__KE 1-2146 Trgovina' s stenskim papirjem in barvo. Wallpaper Steamer for Rent CARST MEMORIALS Kraška kamnoseška obrt 15425 WATE^tLOO ROAD IVanhoe 1-2237 Edina slovenska izdelovalnica nagrobni!) spomenikov Riževe, krvave in mesene K L OB ASE ter vsakovrstno doma prekajeno ■ivinisko meso dobite pri WICKL1FFE CENTER MEATS 29223 Euclid Ave., Telefon Wickllffe 3-2727 Di,4(r;vimo na dom PrijateFs Pharmacy PRESCRIPTION SPECIALISTS Zastonj pripeljemo na dom St. Clair Ave., vogal E. 68 St. ENdicott 1-4212 ANTON HIBLER 6530 St. Clair Ave. EX 1-8316 pnporoča v naklonjenost svojo zlatarno vsem Slovencem in Hrvatom Kot izuCen urar v stari domovini, prvovrstno popravi ure vseh izdelkov ter zlatnino. MI IMAMO takojSn,jo kupce za vašo hišo za eno ali dve družini, od $10,000 do $20,000. V Euclidu ali severno-vzhodnera delu. Točna in poštena posluga.. Govorimo slovensko BEACHLAND REALTY 767 E. 185 ST.. IV 1-1012 USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam ločno preskrbi HAFFNER' INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE AUGUST F. SVETEK POGREBNI ZAVOD (Ust. 1921) 478 EAST 152nd ST. , IVanhoe 1-2016 Bolniški voz na razpolago — Javni notar WORLD TELEVISION 4076 LEE RD. en blok južno od Harvard Svelovno najlahkejši pogoji—$15 in vam doslavimo NIČ dodalnega za financiranje če plačata v teku 30 dni. ODPLAČEVANJE SE PRIČNE PRIHODNJE LETO. Dalje nam važ star radio, plinsko peč ali ■ kar že Imate" kot del vplačila na vaS nakup televizijskega aparata, izdelka: PHILCO ADMIRAL STEWART WARNER MOTOROLA CROSLEY TELEKIKG TRAVELER all na pripomoček kot je: Apex pralna enota — Wasfe-a-malic in su.'dlee Fold-a-ma.'ic likalnik Grand kuhinjska peč Philco ledenica Pokličite WY 1-5555 Imenitne! MONCRIEF 1950 grelne naprave in za umetno prezračen je ^ PLIN ^ OLJE ^ PREMOG i e»\yJt»MčKiaB^hS^ EL BOŽIČ JOHN PETEIC GEORGE KOVACIC UNLISKA BRIVNICA . (preje Lipanje) Vedno najboljša posluga. Ro priporočava. 761 EAST 185th STREET Popolna zavarovalninska protokcija na don^ovih, pohištvu, avtih in proti nezgodam. Povprašajte pri nas o nizkih cenah za zavarovalnino na avtu. RUDOLPH KNIFIC ' - 820 E. 185 St. KE 1-0288 ' IV 1-7540 in kj NOVO LETO! PETRIC BARBER SHOP SLOVENSKA BRIVNICA 76! East I85fh Street IVanhoe 1-3465 Belh Vemou Milk Company Divizija National Dairy Products Corp. 3740 Carnegie Avenue EN 1-1500 VSEM POSETNIKOM NAŠE BRIVNICE SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO ZA NAKLONJENOST TER SE PRIPOROČAMO ŠE ZA V BODOČE. ' . Želimo vsem vesele božične praznike in zdravo novo leto! .v-;; / John Petric 8. ■ George Kovacic VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO / Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti m se priporočamo za v bodoče. • Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. EUCUD POULTRY MR. in MRS. JERRY PETKOVŠEK, lastnika 549 East 185th Street KE 1-8187 mmm GULF - COMPLETE SERVICE Tubi in tajerji—baterije in avtomobilske potrebščine. Ignition Work — Auto Wash ' E. 43rd 0 St. Clair Ave., EN 1-9181 Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem! am TAVERN 127.1 East 55th SL, EX W715 GOSTILNA Mr. in Mrs. Frank Godic, st., lastnika Pri nas dobite dobro pivo, vino in prigrizek. Se priporočamo za obilen obisk. Želimo vsem vesel božič in srečcpolno novo leto! H. 8 H. HARDWARE 3796 E. lis St. - DI1-3048 Trgovina z vsakovrstno ž^leznino, Sherwin-Williams barvo in varniši. — Se priporočamo v naklonjenost. Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem! STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 22. decembra 1950 Sergej Vošnjak: JELENOV 2L0B Velikanski gozd košatih orjakov je le redkokdaj zmotil v njegovi tihoti hrup človeka. Le ob cesti, ki vodi iz Rakitnice mimo Glažute proti Travniku je včasih udarila sekira. Tokrat pa je ves gozd bobnel. Čudne reči, ki šo se dogajale po vsem svetu, so zmotile tudi enakomerno življenje kočevskih gozdov. Tihemu šelestenju listja, šumu bežeče srne, lomastenju medveda, pokanju suhih vej pod nogami divjega prešiča, vsemu temu čudovitemu življenju gozda se je pridružilo še nekaj grozotnega: glas vojne. Grmenje topovskih granat in avionskih bomb so spremljale strojnice, ki so regljale hitreje kot največje klepetulje, ko ba-rantajo na trgu za pol lita stoč-jega fižola. Zgodilo se je tako kot navadno. Partizani so odbili vse napade Italijanov, čeprav je bilo fašistov mnogo več in so bili naj-nioderneje oborožsni. Tudi tanki in letala niso nič opravili proti partizanski hrabrosti. Zvečer, ko je sonce zašlo, so se Italijani umaknili v postojanko v Ribnico. Partizani pa so pod streho vejevja košatih dreves prespali noč, kajti zjutraj jih je čakala dolga pot. Cesta skozi Jesenov žleb je precej vijugasta, sedaj navzgor, DELO DOBIJO MOŠKI DIEMAKER ■' Job shop izkušnja; visoka plača od ure; samo prvovrstni delavec se naj priglasi. Zelo dobra prilika za pravega moškega. WEST SIDE MACHINE TOOL & DIE INC. 3148 W. 32 St. TEŽAKI ROČNI VOZNIKI do 50 let starosti. Stalno delo. CLEVELAND PNEUMATIC TOOL 3781 E. 72 St, od Broadway AIRCRAFT MACHINISTS MILLING MACHINES ENGINE LATHES RADIAL DRILL PRESSES TURRET LATHES MACHINE REPAIR MEN I. D. & 0. D. THREAD GRINDERS Si morajo sami vzpostavite delo in obratovati stroje. Visoka plača od ure Employment urad odprt vsal^ dan od ponedeljka do petka 8.30 do 4. pop. THE CLEVELAND PNEUMATIC TOOL COMPANY 3781 E. 77 St., od Broadway VAJENCI Ali bi radi postali izurjeni mašinisti? Ce imate mehanične sposobnosti ali tehnično treningo, se vam bo izplačalo poizvedeti o naši poniidbi za delo in dobiti vse podatke. Visoka plača od ure. Uposlevalni urad odprt vsaki dan. od ponedeljka do petka 8:30 do 4. pop. THE CLEVELAND PNEUMATIC TOOL COMPANY 3781 E. 77 St.. od Broadway AVTNI MEHANIKI za eno izmed najbolj modernih podjetij v državi. Najvišja plača od ure in bonUg. Plačane počitnice in mnogo drugih ugodnosti. Stalno delo za moškega, ki ima zmožnosti. Zglasite se osebno STRATTON MOTORS CO. Direct Factory Mercury Dealer 15001 Euclid Ave. sedaj navzdol, ovinek, spet navzgor, spet ovinek in spet navzdol. Takšen je pač svet tam okoli. Vode tam ni, le redko kje je kaka mlakuža. Pred nami pa se je nenadoma pojavil pravi rezervoar. Rezervoar je nekakšno zbirališče in skladišče za vodo. Iz cementa je in voda se v njem nabira. Tudi ta re-zervoi: je bil poln vode. Dovolj jo je bilo za borce Cankarjeve in Gubčeve brigade, konji in mule so si napolnili z njo velike trebuhe, pa jo. je še nekaj ostalo. Levo od rezervoarja pa je bilo zabitih v zemljo nekaj k rižev, na njih pa je pisalo v italijanskem napisu: Za domovino padli italijanski vojaki divizije "Macerata". Kurir Miško se je zasmejal: "Ha-ha, kaj so že pozabili, kje je njihova domovina?" In na obeljeno deblo med grobovi je s svinčnikom napisal: "Kaznovani fašistični zločinci, ubijalci naših mater in sester, požigalci slovenskih domov." Kolona dveh brigad se je spet vila po vijugasti poti proti Jelenovem žlebu. Harmonikarji po bataljonih so igrali koračnice '— noge se kar same pregiba jo, če jih poganja takt pesmi. Nekje spredaj je zapel rafal. Enkrat ... še enkrat ... in še enkrat . . . Gotovo je kdo zagledal smo, pa jo je. Ali pa morda medveda? A kolona se je ustavila. Harmonikar v Gubčevi je še kar naprej igral, ker je mislil, da je samo kakšna zapreka in se bo kolona spet kmalu premaknila. Takrat pa je pri-dirjal na konju kortiandanta cone Milovana njegov kurir in predal komandantu Gubčeve hstič. "Od komandanta! Nujno!" je zakričal, obrnir konja na zadnjih nogah in zdirjal z njim nazaj k svojemu komandantu. Komandant brigade je preletel vsebino lističa in kriknil komandantu drugega bataljona: "Drugi bataljon naj takoj obkoli koto 940, se spoji s prvim bataljonom Cankarjeve, zasede greben in udari po sovražniku. Delajte hitro, naglica bo odločala o zmagi!" Drugi bataljon Gubčeve je kar v teku krenil na določeno mesto. Spet je pridirjal kurir komandanta cone, tretji bataljon Gubčeve je šel zavarovat hrbet koloni. Potem so se odprla žrela tisočim jeklenim pošastim. Ene so bruhale ogenj za zmago pravice, druge za obstanek vseh krutosti fašizma. Puške in strojnice, minometi in bom be, vse se je segrevalo od hitrega delovanja. Pa vendar ni tehnika odločila zmage. Italijani so imeli moderno orožje vseh vrst. Toda pogum in spretnost je bilo seveda na naši strani. Italijani so nam postavili zasedo. V bregu nad cfesto so raz-mestili moštvo. Udariti so hoteli po naši koloni, jo pognati pod cesto, kjer je bilo globoko brezdno. Dober načrt, če bi jim uspel. "Zgodilo se je namreč prav narobe. Mi smo Italijane pognali v brezdno, kolikor jih ni že med bojem padlo. Dve uri po prvih strelih so se oglašali le še posledni, ki so končali s kakšnim fašistom, skritim za grmovjem. Na cesti pa ,se je kopičilo vedno več ple na. šestnajst lahkih, dvanajst težkih strojnic, minometi, puške, bombe, oddajna postaja, v kateri je bil še duplikat poslednjega italijanskega poročila, ki je pravil: "Spopadli smo se. Kmalu bomo zmagali;" Munici-ja, pištole, ure, hrana — vsega je bilo dovolj. Na cesti so bila nagromadena trupla Italijan- rail s poti, da smo lahko nadaljevali pot. Komandant cone je prijezdil nazaj. Ustavil se je pri ranjencih. Miren kot vedno, jim je spregovoril: "Tovariši, dobro ste se borili. Šest in dvajseti marec 1943, bomo še dolgo pomnili. Jelenov žleb nam bo ostal za vedno v spominu. To je bila prelomnica v našem bojevanju. Pokazali smo, da nismo samo hrabri, ampak se tudi znamo vojskovati. To je uspeh našega vojaškega učenja. Izbrali smo si pravilne položaje, na katere sovražnik še mislil ni. Zato smo zmagali." Ranjeni mitraljezec Saša iz drugega bataljona Gubčeve, ki mu je krogla prodrla prav nad srce in tam obtičala, je sam zase šepetal: "Nisem se hotel vaditi v streljanju in iskanju zaklona. Mislil sem, da že vse znam, da mi več ni potrebno ..." Spet se je pomaknila kolona po tajinstveno molčečem gozdu. Kolona, drug za drugim, je z zaupanjem stopala v nove dni. Saša je nepremično ležal na zasilnih nosilnicah iz šotorske-ga krila, na katerih so ga nosili štirje tovariši. Ko je prišel do njega zdravnik dr. Marjan, ga je Saša tiho vprašal: "Tovariš doktor, ali bom umrl?" "Kaj še! če si se že tri ure obdržal, se boš še naprej. Samo voljo moraš imeti, saj ni tako nevarno, kot izgleda!" Zdravnik Marjan je imel že navado, da je vsakega tolažil, a tokrat je mislil resno. Saša mu je tudi verjel in odgovoril: "Ko ozdravim se bom pa učil, vse, samo da bom dober in sposoben vojak." Kurir Miško, ki je tekal ob koloni, je slišal ta pogovor in zamrmral: "Da učiti se bo treba! . . Atlantida razkriva svoj obraz Skopa poročila iz antike nam vedo povedati kako maleiikost o Atlanditi, zagonetni celini, ki naj bi se bila pogreznila v ocean. Popolno pomanjkanje vsake, količkaj oprijemljive opore je naposled napotilo misleče človeštvo k temu, da je zgodbe o Atlantidi uvrstilo v kraljestvo bajk. Iz francoskega Maroka pa prihaja vest, ki pravi, da se je posrečilo razgrniti gost paj-čolan, za katerim se je skrivala tisočletna tajna o ieginoli Atlantidi. Predhodno je treba pmeniti, da je egiptski profesor Mohamed Jusuf leta 1948 zasledil neke tablice, popisane s kitajsko pisavo, ki segajo nazaj od prilike tja do 6000 pred našim štetjem. V njih poroča neki svečenik primitivnega sončnega boga Rha o svojem dolgem potovanju v neko afriško pokrajino, za katero se je dalo ugotoviti, da je istovetna z današnjim berberskim Marokom. Izredno zanimiva je opazka, ki opisuje, kar je doznal iz spisov, ki jih hranijo prebivalci tiste afriške pokrajine. V Ma-Ker-jevem svetišču je proučeval neko plastiko, prikazujoč zemljepisni sestav Atlantide. Imel je priložnost občudovati zlate kipe, predstavljajoče žene in borce vsakovrstne dragocenosti, knjige iz neznane snovi, modele ladij, in je ugotovil, da so imeli prebivalci Atlantide , običaj pokopavati svoje mrtvece skupaj z neprecenljivimi zakladi v grobovih v obliki piramid, zgrajenih v več nadstropij. Že Henrik Schliemann, znameniti raziskovalec Troje, je bil razbral v Mikenah napis velike zgodovinske in arheološke važnosti. Ta napis pravi dobesedno: "Misor, čigar potomci so Egipčani, je bil sin Tauta, boga Histerije. Zaljubil se je v hčer kralja Kronosa, zbežal je v Egipt, zgradil Saisovo svetišče in je razlagal znanje svojega rojstnega kraja." Ali Schlieman ni pomislil na to, da bi iz tega napisa sklepal na prenos takratnega človeškega znanja iz Atlantide v Egipt, iz tiste Atlantide, ki je bila domovina znanosti in umetnosti in ki je dala druge modrece kontinentu na oni strani Atlantskega oceana, modrece, ki niso v ničemer zaostajali za onimi, ki so se izselili v Egipt. Toda že blizu svoje zadnje ure je nesrhrtni arheolog segel po svinčniku in napisal preroške besede: "Atlantida ni samo kontinent, temveč je zibelka civilizacije!" Ruski pesnik Konstantin Bal-t mont je leta 1905 takole pisal iz Mehike svoji prijateljici: "Ne bo dano meni, da izrečem dokončno sodbo o razvalinah v Chichen-Itzi. Ali dobro vem, da megle domnev, nagrmadene nad izginolo Atlantido, razpršile v žarku luči, ki bo povezal v celoto zapuščino Majev, egiptske piramide, svetišča Hindov, legende Oceanije . . To čudovito preročanstvo se j danes uresničilo, kajti v ber-berskem Maroku je prišel na dan dokument, ki mu je usojena nedvoumna znanstvena in geografična važnost; nudi zgodovinsko neovrgljivost gotovost glede obstoja celine, • imenovane Atlantida, ki je v temni davnini desettisočletij izginila kot posledica gorostasne katastrofe v globokih morskih prepladih. Dokument obstoji iz bronastega kvadrata, pokritega s črno patino. Na obeh straneh so v šestih vzporednih vrstah vdol-. beni hieroglifi in razni alfabet-ski znaki, ki se deloma še ne dajo razbrati. Po vsej priliki gre za prvi odkriti koledar prebivalcev Atlantide. Z vso pravico j e francoski učenjak Devigne stavil predlog o ustanovitvi mednarodne druž- ni več daleč čas, ko bodo to sod-skih vojakov. Valiti smo jih mo-| bo izrekli. Po njej se bodo vse CASS DRUG 797 East 185+h St. IV 1-2877 Vi se lahko zanesete na nas, da pravilno izpolnimo vaše zdravniške predpise. Registriran lekarnar je vedno navzoč. Oton Župančič: Božič 1942 Božičujcmo kot nikdar nikjer in za sveti večer premišljujemo: Svet—Bog—človek—Zver. be za raziskovanja o Atlantidi. Za to naj bi dala pobudo Francija. V pričakovanju pa, da bi se v samem Atlantiku raziskovale čudovitosti pogreznjenega sveta, dviga svoj glas, da bi njegova vlada začela z odkopava-nji v berberskem Maroku. Zaslugo za odkritje bronastega dokumenta ima francoski učenjak Louis C. Oliver. Pod! njegovim vodstvom se nadaljujejo raziskovanja v tej pokrajini. Moremo pričakovati še veli-1 ka presenečenja. , DRUŽINA ŽU21ŽLK Najbolj številno družino ži-"valstva predstavljajo žuželke in med njimi in ljudmi je neprestan boj za eksistenco. Nekateri naravoslovci sodijo, da bodo žuželke zavladale svetu, če bo ljudem uspelo z novimi iznajdbami uničiti človeštvo, kar se zdi, da je na programu. Znanstveniki sodijo, da je na svetu nad 10 milijonov vrst različnih žuželk; znanih in opisanih je okrog 475,0001 različnih vrst. Med njimi jej okrog 195,000 vrst hroščev. Nekatere žuželke so človeku koristne, nekatere so nevtralne, to je, niti koristne niti škodljive, mnoge pa so škodljive pridobitvenim podvigom in zdravju ljudi. Kdo bo zmagal? Ni dvoma, da bo zmagalo človeštvo, • ako svojih iznajdb ne bo obračalo za medsebojno uničevanje. —NOVA DOBA NE ČAKAJTE DO SOBOTE ZVEČER SMITH'S scrvirajo okusne večerje VSAKI večer v tednu. Spravite lonce in ponve... veselite se dobrega, okusnega obeda! SMITH'S RESUyHANT EAST 222nd & LAKE SHORE BLVD. Euclid, Ohio Tel.: REdwood 1-2787 AKEOM, OHIO East Akron Insurance Agency 941 EAST MARKET STREET — AKRON, OHIO VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA Tel.: JEfferson 7216 BAEBE^TON, OHIO COFFMAN TRACTOR SALES 1246 WOOSTER ROAD, W. — Tel.; PL 6111 Ford traktorji — Dearborn farmsko orodje Avtorizirani zastopniki .—___fc_. WECKLIFFE, OHIO PROVO'S IZREDNA DARILA Oprava za deco in novorojenčke 28861 EUCLID AVE. — WICKLIFFE, O. DR. WALTER W. NEHLS 28830 EUCLID AVE. — WICKLIFFE, OHIO WIckliffe 3-2150 Chiropractic — Mechanotherapy Za dogovor pokličite urad. Vsem vesele božične praznike in srečno noro leto! ROBINSON'S DRUG STORE NAJBOLJŠA LEKARNIŠKA POSLUGA V MESTU .9017 BROADWAY Pošljite vaša oblačila, klobuke, preproge, itd. k zanesljivemu čistilcu MERIT CLEANERS KROJAČNICA IN ČISTILNICA 8324-26 HOUGH AVE. — CArfield 1-2020 Alco Refrigeration Sales ^ Service, Inc. EKSKLUZIVNI RAZPEČEVALEC ZA LIPMAN AUTOMATIC REFRIGERATION 3952 ST. CLAIR AVENUE — UT 1-0360 Celia M. Wolf in Justine G. Klemencic, last. 606 EAST 185th STREET — KE 1-2548 Naša posebnost je Permanent Waving—barvanje las in sploh vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. MARTIN'S MEN'S WEAR Vsakovrstna moška oprava znanih izdelkov. SE PRIPOROČAMO 772 EAST 185th STREET _ IV 1-4949 FOREST CITY AUTO PARTS 15601 WATERLOO ROAD KE 1-8077 Du Pont barva — Autolite Ignition — McQua Norris Carter Carburetors — DeIco Remy Ignition Wagner Brake Parts VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ AVTO Točna postrežba — zmerne cene Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem! ED'S MARKET 4682 WEST 130th STREET — CL 1-2746 Trgovina, kjer si lahko sami izberete vaše grocerijske potrebščine. Se priporočamo. Dopeljemo na dom. X 3680 EAST H6tK STREET WA 1-9755 — ob večerih: BR 1-5890 Sinclair gasolin — motor tune-up in splošna * avtna popravila. HILDA'S - Children's Apparel Shop 22378 LAKE SHORE BLVD. — RE 1-0440 Shore Center poslopje ima v svoji trgovini lepo zbirko vsakovrstnih daril za deklico in fantka. MARTIN'S E. I85th St. Poultry Market 2IVA IN OČIŠČENA PERUTNINA 685 EAST 185th STREET — IVanhoe 1-5620 MARTIN BICKART EUCLID, OHIO CUTLER HOME FURNISHINGS 530 EAST 200th STREET — IV 1 -8598 Imamo popolno zalogo pohištva in hišne opreme. HOLLOWELL'S BAKERY 824 EAST 200th STREET Imamo fino zalogo peciva za božične in novoletne praznike. Naročite si pravočasno. FARRELL, PA. RUSSELL'S SERVICE PREMOG — GASOLIN — LED VOGAL FRUIT & HAYWOOD ST. — FARRELL, PA. Tel.: 2-6004 MODERN DRESS SHOP Oprave za ženske in otroke. Najrvavejši stili v obleki in spodnjemu perilu. 939 SPEARMAN AVE. — Tel.: 2-6653 — FARRELL, PA. Se priporočamo za naklonjenost. — Mary Yuzvac, last. THE RECORD CENTER Prodajalna plošč in gramofonov ter radio Imamo hrvatske, slovenske in srbske plošče 708 BROADWAY — FARRELL, PA. — Tel.: 7063 Fran Milčinski: Cvetje in trnje IZGUBLJEN STOTAK Ta histerija je zelo podučna, prvič, ker je zoper alkohol, drugič zato, ker v njej zmaga pravica. Pa ni le podučna, nego je kratkočasna tudi, ker je alkohol notri in žandarji in vedeževalke. Take histerije, ki so podučne in hkrati kratkočasne so zelo priporočljive. Kočar Siratka je bil delal v dnini, štiri dni je delal od srede do sobote, prejšnja dva dneva je šel dež, in mu je gospodar v soboto izplačal stotak in zraven desetak in še star klobuk mu je navrgel—za fanta doma bo že dober! Pa je bil Siratka zadovoljen in hvaležen in vesel in kadar je človek vesel, gre v krčmo, kjer se toči alkohol. To ni bilo prav. Alkohol škoduje duši in telesu, pa denarju tudi. Pa je Siratka zapravil iz glave pamet, iz nog moč in od zaslužka desetak in ko je prilomastil povaljan domov in ga je žena vzela v roke nič drugače kakor zanikemega paglavca—holaj, tudi stotaka ni bilo nikoder! Da, da, tako poguben je alkohol! In ni pohvaliti krčmarjev, ko točijo alkohol, pa niso odkritosrčni in ne povedo, kaj da točijo, ampak pravijo. m Season^s Greetings! SEZONSKA VOŠČILA VSEM! TIDE MOTORS 5100 DETROIT OL 1-0062 Lepa voščila k praznikom izreka RALPH STEWART BUiCK, INC. 12516 Shaw Ave. - UL 1-2200 (St. Clair Ave. pri E. 125th) ZAVAROVANI PRIHRANKI Liberty Savings B Loan Co. Ust. 1918 2V4% tekoča obrestna mera Vloge, napravil ene na ali pred 10. v mesecu, dobilo obresti od 1. v mesecu. 260 SUPERIOR AVE., N. E. CH 1-2052 KING BAND GODBENI INŠTRUMENTI izdelani po H. N. WHITE CO. 5225 SUPERIOR AVE. EN 1-5187 Cleveland 3, Ohio Nove ali prenovljene god bene inštrumente si lahko nabavite v naši prodajalni WARD'S JEWELERS "The House of Diamonds" Krasno darilo, ki ji bo ugajalo— darilo, ki ga ho on cenil. $1.00 tedensko odplačevanje. 15112 ST. CLAIR AVE. MU 1-5776 ZA OKUSEN BOŽIČNI OBED nabavite si Fine domačega izdelka purane Sveže očiščeni od 10 do 25 funtov Tudi okusni kaponi in kokoši Spi+zer Poultry and Egg Market 13017 SUPERIOR MU 1-8068 časopisje izven mesta kakor tudi revije, sanjske knjige, itd. CITY NEWS 1840 E. 9th STREET EASTWAY MOTORS AVTORIZIRANI PRODAJALCI HUDSON AVTOV 481 E. 185 St. - KE 1-8833 486 E. 185 St. - KE 1-2875 BODITE PRIPRAVLJENI! Trenirajte se za bolničarstvo FRANKLIN INSTITUTE OF PRACTICAL NURSING 10609 Superior Ave. - RA 1-7237 KONJSKO MESO PO NAJNIŽJIH CENAH Pregledano po vladi VICTORY MEAT CO. 545 Woodland - SU 1-3560 9113 Kinsman Rd. - SW 1-7008 Božična in novoletna voščila LOUIS AUTO SALES 5200 DETROIT ME 1-6202 Pokličite "NELSON" najprvo DVO-KOMADNI SET nanovo tapetiran $89 na odplačila NELSON UPHOLSTERING HE 1-5658—vsak čas NIČESAR LEPŠEGA Figurines—zgotovljenl ali nezgotovljeni. Po najnižjih cenah. Odprto od 1. do 8. zv. B. & M. NOVtLTY MFG. CO. 8700 Kinsman - TY 1-6059 Vadite se za koristno obrt Bodite krojač ali šivilja Pouk podnevi ali ob večerih Za moške in ženske lina G. I. odobritev PROGRESSIVE FASHION SCHOOL 406 Euclid Ave. - MA 1-6572 SIXTH CITY BODY CO. 6719 Carnegie Ave, HE 1 4516 Popravljamo ogrodja in fenderje , ter prebarvamo avte. Richard Straka in sin DON BOURNE PONTIAC, INC. želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! Pearl Rd. & Sfrongsville CE 8-6300 OLEN PONTIAC 10603 St. Clair Ave. Vsem našim prijateljem in odjemalcem želimo vesele praznike. FINE AVTE PRODAJAMO ŽE 29 LET RAČUNE SKOLEKTAMO VSEPOVSOD Na proviziji. Nobenih stroškov če ne skolektamo. R. L. HUBBARD, posl. Zanesljiva družba CITY CREDIT SERVICE CO. Euclid pri E. 9 St., Schofield Bldg. MA 1-3942 da točijo vino in pivo in kveč-jem brinovček ali slivovko. In imajo za znamenje nad durmi velik grozd ali šop oblanice, da jima vabita goste. Po pravici pa bi morali imeti zapisano nad durmi:: "Tukaj se toči alkohol," zraven napisa pa naj bi bila naslikana mrtvaška glava na dveh prekrižanih kosteh. Tako bi bilo pošteno! In kogar bi alkohol spravil ob življenje ali zdravje ali v drugo škodo, vsakemu bi se moral v tisti krčmi, kjer se ga je napil, vzidati spomenik in bi bile krčme že na zunaj podobne brito-fom in vsakogar bi svarile. Pa bi bil spričo takega svarila morebiti tudi oče Siratka obvarovan nesreče in se ne bi bilo zgodilo, kar se je. Prikolovratil je bil tedaj oče Siratka domov. Povaljan je bil, stotaka pa ni bilo nikoder. Žena se je kregala in jokala, Siratka pa se je zavalil na posteljo in zasmrčal v škornjih. Drugi dan je pač bil skesan nič koliko. Po alkoholu si drugi dan vsakdo skesan, celo tedaj, če nisi izgubil stotaka. Tem bolj je bil skesan Siratka in ko ga je zjutraj z bunko in z jezikom zdramila žena, se je koj pobral na britko pot v sinočnjo krčmo, mar je kdo našel njegov stotak. Naka, stotaka ni bil našel nihče. Pač pa so bile videle domače ženske, da ga je "dobre volje" prekladal po mizi—v krčmi ni nihče pijan, samo dobre volje je. In so sedaj ugibale: morebiti mu ga je kdo ukradel, pa v krčmi ni bilo takega; morebiti ga je pa izgubil po poti—morebiti je še kam drugam krenil v krčmo, Korajžen je bil dosti, ura pa je bila šele devet, ne dosti več. In še so ga potolažile, da se včasih kaka stvar vendarle najde, ko nihče več ne upa, da se bo. Slaba je bila ta tolažba, niti počenega groša vredna. Ženskam je šla poceni z jezika, seveda, ženske niso bile kaj izgubile, žensk ni bolela njegova izguba ! Ne ob tej tolažbi ni mogel obstati, ni se mogel tako rekoč kar odreči stotaku, z žulji zasluženemu in krvavo potrebnemu zanj, za ženo, za otroka. Nego poizkusiti bo vse, da denar dobi nazaj! Pa je premišljal ves dan in je premišljal na glas—nekateri ne znajo premišljati tiho—in mu je pomagala premišljati še žena. Kdor jo tisti čas prišel mimo, vsak se je ustavil: pri Siratki se kregajo! Toda se nista kregala, le na glas sta premišljevala. In sta preudarila in sklenila in ko je napočilo drugo jutro, se je napotil oče siratka,* da stopi k staremu Prekušniku iskat pomoči. In je žena po kotih zbrala vkupe nekaj drobiža, da je bilo za dva zavojčka in eno klobaso tobaka. Stari Prekušnik je bil njega dni oglar. Črno njegovo rokodelstvo ga je bilo daleč vodilo po svetu, še med Turki je bil oglaril par let. Sedaj ni bil več za trdo delo po svetu.;Kraj gozda blizu Vodic je imel svojo kočo. In ni znal samo oglje kuhati, kadar se ga je še kdo spomnil s takim naročilom, nego je bil kos še drugi črni umetnosti— silno obrajtan je bil vedeževalec. Gadov pik je znal zagovarjati pri živini in pri ljudeh, zoper božjast je poznal čudne maže in vraže, ogenj in toča sta mu bila pokorna, vedel je, kje o polnoči zakladi cveto in kako jih dvigneš iz tal, in vešč je bil še marsikateri drugi skrivni stvari. Nekaj teh umetnosti je bil pode- ★ -k for j/osfrse/j^" doval za rajnkim očetom, druge se je nalezel med Turki. Takšen je šel glas o njem, da vse more in vse zna. Le ena stvar je kazala, da ji ni kos in da je zanj pretežka, namreč ta stvar, da bi si cele hlače pricopral na bedra, v hlačni žep pa kak sold. Nisi izlepa videl tako oguljenih in razcapanih hlač, kakor so mu visele od pasu, in denarja ne bi našel pri njem, pa če bi mu ga z lučjo iskal po žepih. Pa kdo bo norec šel in kaj iskal po raztrganih žepih! K temu Prekušniku se je napotil ubogi Siratka in ga je našel doma, hvala Bogu! Na klopi je sedel pred kočo, na kolenih je imel stare umazane papirje, kakršne najdeš na cesti ali poleg ceste v grapi. Bili so zavrženi kosi liovin, tudi kak močnejši papir je bil vmes, karkoli je bilo kadarkoli zavito vanj. Stari Prekušnik jih je skrbno ravnal in gladil na kolenih, potem jih je z nožem rezal na majhne listke, velike za pol dlani. Ga je Siratka pozdravil: "Bog daj!" Segel je v žep in mu pomolil dva zavojčka tobaka—to je bila Prekušnikova tarifa, po tej tarifi je opravljal svojo črno umetnost. Prekušnik je prenehal z delom. Vzel je oba zavojčka in ju poduhal. Pokimal je in se umaknil na klopi, da je lahko sedel še Siratka. Potem je dejal: "Pa kaj bi rad?" Siratka mu je, potožil, kako da je ob denar in kako je žena huda, in da ne ve, ali ga je izgubil ali mu ga je kdo ukradel, in da mu je gospodar dal star klobuček povrhu jza fanta, in da je klobuk domov prinesel in odra j-tal, denarja pa ne. Stari Prekušnik ga je poslušal in ga poslušanje ni motilo, da ne bi bil odprl enega izmed zavojčkov; vešče je poduhal tobak in si ga za ščep porinil med zobe. Povedal je: "Denar ti je ukraden." Dodal je: "Ali si ga pa izgubil in ga je kdo našel ali kali." In sedajle je prišla njegova pomoč: "Zapisek ti bom zapisal, zapisek najbolj pomaga za tako reč, pa si ga boš položil na srce in tam nosil do jutrišnjega dne in ves čas misli na denar. Jutri pa pojdi od tod, kjer si denar pogrešil, do tja, kjer si ga še imel, in kogar boš srečal na tej poti, vsakogar ogovori! Vsaj trinajst besed mu privošči in ne manj, več pa lahko, pa boš naletel na onega, ki ima,denar!" Tako je govoril stari Prekušnik in si je segel za hrbet na polico. Ondu je bil svinčnik, pa jc vzel enega izmed listkov, pravkar narezanih in je počasi in preudarno narisal na listek prečudno čačko, iz krogov je bila in je bil križ pred in je bil križ vzad, v vogalih pa sta bili črki A in O. To je bil ^udodelni zapisek in ga je izročil Sirotki: "Ta reč pomaga!" in ko je videl, da stoji Siratki v očeh solza hvaležnosti, je dejal: "Naj bo, ti bom pa še dve črki zraven napisal!" In je napisal še črki J in S. "Le na srcu nosi in na denar misli, jutri pa bo, kar bo!" Pa si je Siratka imenitni zapis porinil za srajco tjakaj, kjer mu je bilo in bilo srce. Hvaležen je privlekel iz žepa še klobaso tobaka in jo dal Prekušniku. Ta ni bil vajen tolikšne radodarne hvaležnosti. "Čakaj," je dejal, "ti bom napravil še en zapisek, da tbš imel dva!" In ga je napisal z enako postavnimi čačkami ali še s postavnejšimi in je bil listek zanj posebe izbral, iz najbolj debelega papirja je bil ne kolibo masten. "Na, tega pa ppžveči in požri, da bo še bd druge strani moč pritiskala na srce! Nekaterim zapiski najbolj .pomagajo, če jih požro. In jutri stori, kakor sem ti povedal!" Pa je potolažen odšel Siratka in spotoma žvečil čudotvorni papir. Stari Prekušnik pa je pred svojo kočo žvečil tobak—in je bilo oboje, kar sta žvečila enako čedno in koristno. Kar se pa denarja tiče, Sirat-ku ni bil ukraden* ampak ga je bil Siratka izgubil. Ko je bil namreč plačeval svoj zapitek, je bil seveda privlekel na dan vso svojo bogatijo in jo položil predse; stotak in desetak—naj vidijo, da ima! Ko je pa potem stotak zopet spravil v suknjo, ga je spravil bolj površno. Pa se je zgodilo, da je Siratko zunaj na svežem zraku malo zaneslo ob hišo—take burke rad uganja alkohol. Siratki to ni bilo všec, godrnjal je in si otepal suknjo, pa mu je ob tej priliki stotak zdrknil iz suknje na tla in potuhnjeno,obležal, še "zbogom!" in "na zdravje!" ni dejal. POSEBNA PONUDBA ZA BOŽIČ Čisto nov 1951 Smith Corona pisalni stroj s slovenskimi črkami. Idealno darilo za vaše prijatelje in sorodnike preko morja. SAMO $29.50 Vključen je tudi zaboj." Če želite tudi spakiramo za vas za pošiljko preko morja. Imamo tudi obširno zalogo pisalnih strojev drugih izdelkov in modelov. ALLIED OFFICE MACHINE CO. 5720 EUCLID AVE.. UT 1-2190 Nego je leno čakal, da ga je pobral Frtičkov Pida, ki je opre-zal okoli krčme in škilil pri ok-niji, ali je kdo takšen notri, da bi mu privoščil požirek. ^ Kaj naj povem o Fr^ičkovem Fidi? Silno nesrečen je bil člo- vek, vsak hip so ga imeli zaprtega. Nekateri ljudje imajo tako smolo: komaj kaj narede, že jih primejo žandarji. Drugi, če kaj narede, imajo srečo in se iz-mažejo—srečo imajo in kosma-(Dalje na 6. strani) H. M. FERGUSON MERCURY DEALERS 11522 LORAIN AVENUE — Wl 1-5300 Noben avto ne more biti boljši, kot je MERCURY ■— veselili se ga boste. Veselite se ob božičnih praznikih in imejte srečno novo leto s MERCURY DE LUXE avtom. KDO je vaš najboljši Ford prodajalec — KDO? Je to THOMAS na St. Clair Ave. Zapomnite se ga skozi celo leto. (Pri njem se upošteva vaš biznes) Novi streamlined Ford avti; ki se svetijo kot božične lučke v snegu. Pridite in oglejte si ga — potem BOSTE VEDELI. "Odjemalcem se da avtno poslug" WILLIAM L. THOMAS 5310 ST. CLAIR AVENUE LOU MELISKA PONTIAC želi vsem svojim prijateljem in odjemalcem VESEL BOilČ IN SREČNO NOVO LETO! Vaš priljubljen prodajalec PONTIAC avtov. Imamo veliko izbere rabljenih avtov, LOU MELISKA PONTIAC 6603 BROOKPARK ROAD — ON 1-5060 Vam želimo veselje na božični dan—in vam želimo reči. "Navadite se kupovati na LAKEWOOD MOTORS način." Najboljše priporočilo za vas za 1951 je, da si poiščete najbolj živahen prostor na Detroit Ave. , Rabljen avto, ki ga kupite pri nas, je kot nov. LAKEWOOD MOTORS INC. Avtorizirani prodajalci LINCOLN—MERCURY avtov. 16000 DETROIT AVENUE 11111 LORAIN AVENUE AC 1-7000 Wl 1-7117 SOUTHEAST CHEVROLET želi vsem vesele božične in novoletne praznike , 8815 BROADWAY BR 1-5611 Ml 1-9300 SOUTHWEST FORD SALES Med vodilnimi prodajalci Ford avtov ''' 3735 WEST 25th STREET — SH 1-2107 Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! MEISEL MOTORS 9501 CARNEGIE AVENUE — CE,1-1700 Odprto ob večerih do 9. Glavni stan za Lincoln — Mercury avte Tu imate najboliso izbero rabljenih avtov! "Naš ugled je vaša protekcija" GLADKO TEKAJOČI PACKARDS ZA DELO ALI ZABAVO Veselite se srečnega novega leta 195II Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklem letu in se priporočamo v bodoče. Želimo vserti vesele božične praznike in srečno novo leto! PACK&RD CLEVELAND, INC. 9306 Carnegie Ave., GA 1-1344 POSLUŠAJTE! Dragi prijatelji, in slišali boste NE o divji vožnji Paula Revere, ampak o BOLJŠI vožnji in veliko gladke j ši ko si nabavile boljše vrste avto PRI ECONOMY BUICK Zato vam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! / ECONOMY BUICK CO. 1255p Euclid Ave. - GA 1-7600 / MR. 0 MRS. LUDVIK VIČIC 4304 St. Clair Ave. GOSTILNA Za kozarec Hobre pive, vina ali žganja ter za okusna jedila, obiščite našjb gostilno. Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem! Vsem prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in srečno ter zadovoljno novo leto! PALMS KORNER PIVO IN VINO MR. IN MRS. FRANK LOVŠIN, lastnika R. D. 1, New Smyrna Beach, Fla. Tel. 3511 Prijazno se priporočamo našim rojakom in prijateljem, da ob priliki, ko potujejo čez Florido, da nas obiščejo. MAX'S AUTO BODY SHOP J109 E. 61st St. - UTah 1-3040 MAX ŽELODEC, Prop. SPECIALIZING IN REPAIRING OF WRECKED AUTOS Painting—Color Matching Body and Fender Repairing on All Types of Autos Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike! ZAKRAJSEK FUNERAL HOME CO. 6016 St. Clair Avenue ENdicott 1-3113 TRI GENERACIJE POSTREŽBE MODERNO UREJEN POGREBNI ZAVOD. DA ODGOVARJA VSEM PODROBNOSTIM Ambulančni voz je na razpolago ob vsakem času in kjerkoli'treba Vesele božične praznike in zdravo hovo leto želimo vsem! Pri nas dobite vedno dobro sveže pivo in okusno vino, kakor tudi okusno pripravljena mrzla in gorka jedila. MR. &MRS. ROZANC 1178 Babbitt Road RE 1-9890 želimo vsem ^vesele božične in novoletne praznike! SUPERIOR BODY & PAINTING 6605 St. Clair Avenue ENdicott 1-1633 FRANK CVELBAR, lastnik Kadar potrebuje vaš avtomobil kakšno popravilo, ga lahko zanesljivo izročite nam, p izvršili bomo najboljše delo, ki bo v vaše zadovoljstvo. Popravimo fender je in ogrodje ter barvamo. / Se priporočamo za naklonjenost. Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem! IZGUBI.JEN STOTAK (Dalje s 5. strani) ,to vest! Frtičkov Fida pa jo imel jako občutljivo vest—če so ga prijeli, vest mu ni dala, da bi tajil. Voljo je imel seveda, da 'taji—vsak človek ima v sebi nagon ,da ge brani—in mu je jezik vsakikrat tudi iskal laži in ovinkov. Pa ni znal in kar se mu je lagal jezik, je bilo po navadi tako, kakor da bi sam sebi prek le metal pod noge. In pa plašne oči je imel, vest mu je tičala v očeh, oči se mu niso znale lagati. Pa je bil konec vsakikrat ta, da je moral v zapr-tijo. Kolikokrat je bil že zaprt ni vedel. Vedel pa je; kadarkoli se bo koderkoli kaj zgodilo—prvega da bodo dolžili njega! In si je mislil in dejal Frtičkov Fida: "Naj sem kriv ali ne, dolžili me bodo. Sepi pa rajši resnično kriv, da'me vsaj po krivem ne bodo dolžili!" Takšen je bil Frtičkov Fida in takšen njegov glas in je imel razne priimke: nekateri so mu dejsili "magnet," kef se ga je vsaka reč prijela, drugi so ga pitali s "kurjim zveličarjgm"— taki priimki niso prijazni in spodobni in so bili tudi nezaslu-ženi ali vsaj pretirani: enkrat samkrat so ga bili zajeli žan-darji, ponoči je imel vrečo na hrbtu in kure jnotri in še ti^te so mu vzeli. Ljudje pa kar: "Kurji zveličar!" Taki priimki so mu jemali ugl6d pri ljudeh in.kamor je prišel v dnino, jest' je dobil za svoje delo, denarja pa bolj malo ali nič, ^eš, takšen si! Nesrečen človek je bil torej Frtičkov Fida, pa je bil oni Je-čer hitel in s tal pobral oni sto-, tak in ga je vtaknil za erevelj-^ tu je bolj varen kraj kakor v žepu! Fida je bil izkušen človek, kadar so ga prijeli žandarji, najprej so mu obrnili žepe. Ob misli na žandarjč se mu je oglasila vest. Pa se je tolažil: "Če ne bi jaz pobral stotaka, pobral bi ga dr^ugi. Siratki ga ne kaže vrniti, Siratka je pijan, izgubil ga je prvič, izgubil bi ga še drugič. Tako je • Frtiokovemu Fidi, ostal štotak in ga je izza črevlja prijazno grel po vsem životu: kdaj se je zgodilo zadnjič in ali se je sploh kdaj zgodilo, da, je imel cel stotak—kaj vse si lahko kupiš za stotak! Pa mu'je hkra-tu delal stotak bridke skrbi: kjer ga bo menjal, povaod. ga bodo izpraševali: "Odkod ga imaš ?" in bodo' poklali po žan-darje. Znan pa je bil daleč na okoli pri vseh pravicah, na okrajni in na višji sodni ji. Nak, take skrbi niso prijetne! "Vso nedeljo sp ga begale, posvetovati pa se mu ni dalo z nikomer o taki reči. Kaj še! Preveč ga vsi zavidajo!—Še južina ga ni mikala h gospodarju, kjer je bil včeraj pomagal pri mrvi in bo jutri še delal. Kar po hosti -se je potikal. V ponedeljek bo semenj v Volavčah. Tjakaj radi pridejo tudi hrvaški ljudjei ti ga nemara ne poznajo, pa se bo nemara našla prilika in bo razdrobil stotak. Pa je stopil Fida v ponedeljek tja, da tam poizkusi svojo srečo. Pa sta bila na ^^nju v Volavčah dva žandarja in se je zdelo Fidi, da ga postrani gledata, tako, kakor i>es gleda klobaso. Eden je celo's počasnim korakom stopil proti njemu. Ne vem, če sta ga poznala, kdo u.i je in od kod, toda sta poznala druge take falote, pa jima tudi Fida ni bil všeč. in se je Fida lepo izgubil s semnja in jo je po ovinkih |Spet ubral domov. Jezilo ga je. Tako bogat že dolgo ni bil, stotak ima v, žepu oziroma v črevlju, pa je lačen; zaradi stotaka je pustil fio dnino pri kmetu in hrano, zdaj nima ijič, ne dnine ne hrane, od stotaka pa tudi nobene koristi!—Kar proč bi ga vrgeU Če bi ga vendarle ne bilo preveč škoda! Ni mu kazalo drugače, nego je šel v gozd in se najedel črnih jagod. Ležal je v visokih borovnicah, mimo so prihajali šolar-čki in se z gosto besedo menili, da je Siratka šel k vedeževalcu v Vodice, da mu pove tatu.—O, Fida je poznal Prekušnika, ■ tega starega sleparja! Gosposka ne bi smela trpeti takih sleparjev, si je dejal. Kdo ve, kaj je razodel Prekušnik Siratki! Pretkan človek je, kaj, če je vendarle uge-nil, kje je stotak?—In imajo nekateri ljudje res posebno moč za take reči—ako je nimajo od Boga, pa jo imajo od vraga. Ne, Fidi ni bilo všeč, da je Siratka našel k Prekušniku. Tako je prišel torek in se je odločil Fidi: ne kaže tako naprej, danes naj se odloči, ali bo stotak menjal ali ne bo! Pa jo je korajžno usekal po cesti in j«, stopal, kakor da ga ženo silno važ^n opravek. Stopal je brez določenega cilja; mislil si je: bo že naneslo, da bo prav. ' KorajžiTo je stopal, pa se je od strahu skt)raj sesedel—za ovinkom sta v senci stala žandar, zraven njega pa Siratka ih sta so prijazno menila! Ugledal ju je Fida in so se mu noge 'kar ustavile:—najrajši bi' se bil umeknil in obrnil, ^oda že ga je videl žandar in ga je gledal,, no, tako ga je gledal,, kakor pes gleda klobaso. Fidi se je delo^. da ga tako gleda—sploh vsi žandarji in povsod Ro ga tako gledali! Da, to je slaba vest! Slaba vest izpremeni Človeka v klobaso, žandarja pa v psa!, - Pa je Fidi srce padlo v hlače: na, že vse vedo, zanj in za stotak ni več rešitve! Ni mogel drugače, stopil je k onima dvema. Segel si je za črevelj in šklepetali 30 rnu zobj6: "Ti, Siratka, kje Simon Gregorčič: Na sveti večer Pod goro gre dekletce mlado, ko svet obhaja sveto noč, spoznalo hi v potoku rado, kaj višnja ji namenja moč. Na valih lunin svit trepeče, trepeče v deklici srce, želeče pa in koprneče očesci upre na dno vode. In glej, iz dna valov pozdravi jo znan, krasan in ljub obraz, ki ji z nasmehom sladkim pravi, da tu je njiju združbe čas! I K potoku vleče tudi mene, ko sveto noč prosljavlja svet, tam morda tema se razžene, ki v njo neba je sklep odet. Primagnil bodem se nad vodo, prisluškal, kaj bo val šumljal; ne svoje, naroda usodo v preročnih valih bom iskal. Kdaj srečno moje bo domov je ? ReSitve njemu le še ni? Kaj mi razkrilo boš, valo; :3K >! >: >: !* !* Prav vesgle božične praznike in zdravo, srečno novo leto želimo ; ■ vsem našim cenjenim odjemalcem in prijateljem! ZAHVALJUJEMO SE ZA VAŠO NAKLONJENOST V PRETEKLEM LETU IN SE PRIPOROČAMO ZA V BODOČE BRODNICK BROS. APPLIANCE & FURNITURE STORE 16013-15 WATERLOO RD. IV 1-6072 - IV 1-6073 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM FRANK (ERNE JEWELRY CO. 6412 St. Clair Avenue ki že preko 41 let posluje v isti naselbini. ST. CLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave. - UT1-0926 Vsakovrstne potrebščine za dom, orodje, električni • predmeti, barva in velika zaloga lepih igračk in drugih stvari za božična darila. Želimo vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! KATHERINE J. WELTER REAL ESTATE 26500 Lake Shore Blvd. - RE 1-2000 Kadar kupujete hišo ali prodajate zemljišče, se lahko z zanesljivostjo obrnete do nas. Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2ELIM0 VSEM NAŠIM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Mlikrn COAL CD. LOUIS SAJOVIC, lastnik ' ' - " - ^ v. i r ' . /I 18325 Buffalo AVe. - IV 1-2525 Za dober premog in točno postrežbo, pokličite nas. - Dajemo Eagle znamke. SAM'S FRIENDLY WALLPAPER, PAINT & HARDWARE CO. 6810-12 ST. CLAIR AVENUE — EN I-I635 Prodajamo popir za pokrivanje strehe, stenski'papir, plumberske potrebščine, barvo in žolpzniho. V najem damo stroj za zgladiti pode in odstraniti stenski papir. Za božič imamo veliko izbero lepih BOŽIČNIH DREVES od $1.00 naprej. ' Odprto celi dan v nedeljo. Imamo tudi lučke za božična drevesa po 73c set. PRI NAS IZVRŠUJEMO VSA POPRAVILA NA AVTIH VSAKOVRSTNIH IZDELKOV. Avto lično prebarvamo in zravnamo ter popravimo ogrodje. Cene so zmerne in delo jamčeno. Prodajamo Hudson avtomobile GABRIEL - LACKNER, INC. 16300 Euclid Ave., GL1-4085 Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem! Louis J. Fertile, M. D. želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! ■ I f Mara Lamutova: Prvi sneg S polja v mojo sobico prvi snežcc se beli, meti, meti, snežec beli, zame pač še zime ni. Rožmarin na okencu kakor prej mi zeleni, nagelj v gorkem Je zatišju, zanj cvete in zanj teliti . . . % % ^ % % % % % % % % Pran Milčinski; Gospod in hruška Vroče je bilo. Gospod je sedel pri kosilu ter se ves potan trudil z vilicami in nožem. Ko ni mogel več, je globoko zasopel, as naslonil nazaj in začel presti čas. Že ga je napredel precaj vatlov, kar mu je obstal pogled na rumenih hruškah, ki so vabljivo visele pred oknom na vrtu. "Lačen nisem," je pomislil gospod, "ali te vrste hruške poznam—niso ne presladke ne pre-kisle in močno sočnate; dobre bi bile za žejo." Poklical je medveda, ki ga je imel v službi, da mu je čebele ravnal, ter mu ukazal, naj mu natrese hrušk. Medved se je vdano priklonil in odhacal na vrt. Spotoma mu je šinil v glavo pomislek, češ ali je dolžan izpolniti ukaz, ko je vendar nameščen prav za pr%v le za čebele. Sedel je v senco in premišljeval kočljivo vprašanje. Gospod je puhal za mizo sapo izza debelih ustnic pa gledal in čakal, da počno padati hruške. In ker je bil tak, da ni mogel biti nikdar trenutek brez dela, je predel čas. Napredel ga je spet vatel, dva, napredel tri, hruške pa so še zmerom mimo visele in se mu vabljivo smejale skoz okno. "Ali bo kaj ali ne bo nič," je dejal in poklical lovca. "Lovec, stopi, stopi s pugko za medvedom — tebe se boji —, naj mi že vendar potrese hruško, da bodo hruške padale!" Lovec po vojaško pozdravi in strmo odkoraka. Zunaj pa sede na prag, potegne pipico iz žepa, kamor jo je bil v naglici vtaknil, si jo zapali in zamrmra: "Zdajle je opoldanski premor in počitek; ni je postave, da bi me silila k delu." Tako je godrnjal, sedeč na pragu, in žulil svoj vivček, gospod pa je čakal za mizo in poželjivo gledal na hruško. Ali zaman. Lovec ni ustrelil medveda, medved ni potresel hrušk, hruške niso padale. Gospoda obide žalost. "Tako je na svetu," vzdihne, "dobrota' je res sirota. Kako krščansko j ravnam z družino, v zahvalo pa] še bore hruške ne dobim, če j ukažem! Sami me silijo v stro-| gost." Pa pokliče palico. "Pali-j ca", ji zapove, "srce mi krvavi, j toda ne morem drugače. Pojdi in udari lovca naj vendar ža sproži na medveda, da bo kosmatinec potresel hruško, da bodo hruške padale." Palica se do tal prikloni in zapleše skozi vrata. Na pragu se spotakne ob lovca in telebi na vse štiri. Lovec jo pobere, strga prah z nje in jo vpraša, kam se ji tako mudi. "Eh", odvrne palica in malo sram jo je, j "nadte me je poslal, ker ne stre-j Ijaš na medveda, ki naj potrese! hruško, da bodo hruške padale." "Saj nismo neumni," so zasmeje loveč, "da bi se pretepali, danes ti mene, ju&i jaz tebe, kakor se bo sanjalo gospodu, j Vsi smo ubogi sužnji in najbolje j za nas je, da živimo lepo v slo-l gi, vsi za enega, vsak za vse. ' ^ KAPITALIZEM 111 superiorno razveii pri primerjavi Ko PRIMERJAMO stanje narodov in ljudi v anfi-kapifalisfičnih deželah z varnostjo, prosperiteto, zadovoljstvom in dobrotitjem naših ljudi pod kapitalizmom v Zedinjenih državah, cenimo privilegijo, da živimo v kapitalistični, demokratični deželi. Osnovni princip svobodnega, kapitalističnega sistema, ki smo si ga zgradili v naši deželi, nudi posamezniku, ki je pripravljen porabiti svoje talente do skrajnosti svojih moči in želi producirati—da si pripravi nekaj za investicijo v dom, v farmo, v hranilno vlogo, bonde in druge vrednostne papirje, za življenjsko zavarovalnino, za izobrazbo svojih otrok, in za udobnosti življenja—priliko postati kapitalist. Tu navedena dejstva nam dajo globok vpogled v to, kaj je kapitalizem napravil in kaj dela za našo dežslo in njeno ljudstvo. Privatni kapital v obliki davkov in nakupov vladnih bondov Zedinjenih držav nam je omogočil potrošiti tristo trideset bilijonov dolarjev za izvedbo našega deleža pri načrtu za zmago v drugi svetovni vojni. To, seveda, je nevažno, ko pomislimo na zgube življenj in trajnih ter delnih poškodb, ki so jih naši mladeniči utrpeli, in ki se jih ne da primerjati z dolarji. Naša soudeležba v drugi svetovni vojni je nas pustila z narodnim dolgom, ki danes šteje dvesto sedeminpetdeset bilijonov dolarjev, ampak na kreditni strani vidimo, da je naš letni narodni dohodek, po tekoči lestvici, kos 90% našega skupnega narodnega dolga. Od tega skupnega narodnega dolga, je devetintrideset bilijonov dolarjev v zakladniških obligacijah, ki jih lastujejo vladne agencije, tako da je naš čisti dolg nekaj malega nad dvesto osemnajst bilijonov dolarjev. "Free enterprajzni" sistem biznssa v Zedinjenih državah je na višku svojega obraovanja, nudeč dvainšestdeset milijonom ljudi zaposlitev po najvišji plači na uro in tedenskem zaslužku, kt se ga je kdaj zaznamovalo. Delničarji in korporacije, potem, ko so plačali najvišje mirno dobne davke v povojnih letih, so imeli od svojih investicij najvišji zaslužek v zgodovini. Naši farmerji so lansko leto iztržili za sedemindvajset bilijonov petsto milijonov dolarjev v gotovini, kar je največja vsota kdaj zaznamovana. Skupno farmsko premoženje naše dežele znaša nekaj več kot stose-demindvajset bilijonov dolarjev, napram katere vsote je dolga za samo dvanajst bilijonov štiristo milijonov dolarjev. Tako posedajo naši farmerji nad 90% lastništva v njih farmah. V ne farmskih domovih, vključivši apartment poslopij z štirimi ali manj stanovanji, in vsi ocenjeni za vkupno vsoto dvesto bilijonov dolarjev, posedajo naši lastniki domov skupno za stooseminpetdeset bilijonov dolarjev—znatno lastništvo od 79 odstotkov. Torej, kot rezultat prilik, ki jih nudi naš * free-enterprajzarski" kapitalistični sistem, imajo ljudstva naše dežele svobodno in čisto lastništvo svojih domov in farm vkupno za 83.4 odstotkov. Naše ljudstvo ima za več kot sto-šest-in-trideset bilijonov dolarjev vloženih v vladnih bondih in hranilnih vlogah. Dodatnih sedemindevetdeset bilijonov dolarjev imajo vloženih v ko mercijalnih bančnih vlogah. Naši možje in žene imajo šestdeset bilijonov dolarjev, v gotovini investiranih v življenjskih zavaroval ninskih policah. Visok odstotek našega delovnega ljudstva je preskrbljen z brezposel nostno zavarovalnino, podporami v slučaju bolezni in nesreče, z pokojnino, financirano po delodajalcih, delavcih in vladi. Drugi, ki niso kriti potom teh načrtov in se znajdejo v potrebi, so preskrbljeni po vladnih in socialnih agencijah. Mi večamo naša prizadevanja zj izboljšanje življenjskega standarda ljudstev z nizkimi dohodki. Zedinjene države, z samo šest odstotkov prebivalstva na svetu in sedem odstotkov zemeljske površine, so pod svojim demokratičnim, kapitalističnim sistemom producirale, pred drugo svetovno vojno, sedemin-štirideset odstotkov izdelanega blaga na svetu, ampak kar je bolj važno, se je devetdeset odstotkov tiste produkcije porabilo v okomu njenih meja. Danes produciramo nad petdeset odstotkov blaga, ki ga je izdelanega na svetu, od katerega gre znaten odstotak drugim deželam. Kapitalizem podpira svobodo čaščenja in nudi večje izobraževalne prilike na ta način, da stalno daje ve: in več podpore dvem stvarem, od katerih je naša demokratična, kulturna civilizacija odvisna—duševni in izobraževalnr vrednoti. Mi imamo trajno investicijo v cerkve in šole, znašajočo osemnajst bilijonov petsto mišfjonov dolarjev in trosimo letno osem bilijonov dolarjev za verske in izobraževalne svrhe. Število članstva v cerkvah se veča mnogo hitreje kot pa se veča prebivalstvo, in pri naših nedeljskih verskih naukih še hitreje. V zadnjih tridesetih letih, se je vpisovanje v osnovne šole povečalo za 13.5 odstotkov, vpisovanje v višje šole za 146.1 odstotkov in vpisovanje v kolegije in univerze za 351.6 odstotkov. Stroški naših javnih šol za vsakega vpisanega učenca so se zvišali od $48.02 v letu 1.920 na $132.06 v letu 1947, ali za 175.0 odstotkov. Izza 1920 se je prebivalstvo naše dežele povečalo za 43 odstotkov, investicija v opremo za šole in kolegije pa se je povečala za 571 odstotkov. Izza početka našega industrijskega in znanstvenega razvoja v zgodnjih 1800 letih, je kapitalistični sistem, vsied posameznikove prostosti, iniciative in iznajdljivosti, dal svetu več življenjskih udobnosti in sjgod-nosti, kot pa jih je človeštvo prejelo v prejšnjih 5,000 letih civilizacije. Pod tem sistem je naše ljudstvo kot celota, srečno in združeno, svoj kapital veča in veseli se popolnejšega duševnega, kulturnega in gmotnega življenja. Danes je naše znanstveno in industrijsko znanje in izkušnja v različnih panogah mirne aktivnosti na razpolago ostalemu svetu, in v tem oziru smo se pridružili drugim enako mislečim narodom, da prispevamo našo pomoč tehničnemu delu progi^ama Združenih narodov. Noben narod, noben posameznik, nobeno pod vzet je, nobena privatna ali javna inštitucija, noben program za dobrobit ljudstva ne more napredovati brez kapitala. Dolžnost slehernega posameznika je, da prispeva k ohranitvi, projekciji in izboljšanju naše demokratične civilizacije na podlagi, ki je trdna in pravična napram vsem ljudem. predsednik odbora, INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION "Ne razumem postav," potrdi palica, "ali zdi se mi, da prav govoriš. Sploh imaš ti lepšo bra-i do kakor pospod." In gospod je čakal in čakal, predel je čas in požiral sline. Ali nič se ni zganilo. Hruške so mirno visele pred oknom, medved ni potresel drevesa, lovec ni sprožil v medveda, palica ni na-klestila lovca. Tedaj se je gospod razsrdil. "Glej, glej," je dejal, "družna se mi torej očitno upira.. No, počakaj, drhal, jaz ti posvetim! Ogenj, ukažem ti, pojdi in brez usmiljenja ožgi palico, da bo palica udarila po lovcu, da bo lovec streljal na medveda, da bo medved potresel hruško, da bodo hruške padale!" Ogenj se prikloni tako vdano, da oblizne tla, in žvigne iz sobe. A glej, izpred vrat opazi, kako se objemajo drevo in med^ ved in lovec in palica pa si prisegajo večno prijateljstvo. To ga tako ogreje, da skoči na klop in s plamenečo besedo iskreno nazdravi vročemu brato- Ijubu, ki žari vsem v vnetih sr-' cih. Gospod pa je čakal tako dolgo, da je naposled obupal. Vstal je, odprl vrata in stopil na prag. Stopil je na prag • in potegnil sapo — ali ni mu bilo treba kaj reči: ogenj ga zagleda, šine s klopi, smukne zbegan sem, si-Ijne tja, osmodi palico, da lopne prestrašena po lovcu, puška poči in pogodi gospoda v no^o, medveda v šapo, kosmač zatuli, se zaleti v drevo in hruške se usujejo. Prek njih pa se dre-ve medved in lovec, palica in ogenj in gospod; v hipu so pomendrane, ogenj švigne na streho in jo zapali, vsa družina pobegne, ostaneta le še gospod in hiuška. Gospod sede v , travo; žalosten si briŠ2 rano in gleda v gorečo hišo. Hruška pa ne utrpi, da bi ne razodela svoje modrosti: "Kaj ti plavim, gospod? Sam bi si bil šel po hriišlfe, pa bi vsega tega ne bilo!" To je res, toda pomislite, kje bi bila potem ta storija? SEDEM DEBELIH... Vas Mokrače leži v hribih in od tam še ni šel nihče nikamor in nikoli po svetu. Zato imajo v Mokračah navade iz davnih let sem. Pred leti je prišel skozi vas popotni človek iz doline in je dejal enemu izmed vaščanov, ki je nesel v mlin: "Oča, to je čisto odveč breme, da nosite v bisa-gi žito v enem kotu, kamenje pa v drugem!" "A tako?" se je začudil stari mož in povprašal, kako naj naredi." "I, glejte si no, razdelite tovor žita na pol in vsako polovico stresite na eno stran bisage. Polovico laže boste nosili." Drugo pot je kmet res tako naredil, laže je nosil, polovico laže. "Le komu si nasedel?" so mu dejali sosedje, ko so ugledali to novotarijo. "Tvoj oče je nosil žito le na eni strani, tvoj ded prav tako in vsi pred njim, v drugo polovico bisage pa so de-vali kamenje za ravnotežje." Za izdajalca so imeli tega moža pstali Mokračarji in jezni so bili nanj. Pa so ostali pri starih navadah in nosili v mlin, kakor od starih časov sem: na eni strani žito, -na drugi kamen. Le stari mož ni delal več tako. Mokračarji so dobili spet priliko, da so se razjezili nanj, ki je silil v novotarijo. Toneta, svojega sina je zapisal v kmetijsko šolo. "Križ božji! Spet nori! Fant se to šel k škricom učit še kmetovanja. Kako naj ga gospoda uči kmetovanja, ko ima opravka le z bukvami . . ." so se vnemali in togotili hribovci. Tone pa je bil v šoli priden. Ko je prišel domov, je prijel kmetovanje v svoje roke. Va-ščani, ki so ga od pomladi pa čez poletje prezirljivo zbadali z za-ničljivim pridevkom "šolani kmet," so na jesen umolknili. Strebarjeve njive so dale najlepši pridelek. Tone je znal pripraviti njive, pravilno je znal gnojiti in obdelovati. Pa tudi semena je izbral taka, da so zagotovila dober pridelek. Na jesen je bilo pri hiši vse veselo. "Kakor bi imeli sedem debelih let!" je zadovoljno godrnjal gospodar in trepljal Toneta po. ramenih. Take pese, takih buč, krompirja in ostalega niso spravili v kašče nikjer drugje. "Tudi naše fante bomo dali v kmetijsko šolo," so pravili na zimo Mokračarji, ko so videli lep uspeh kmetijskega šolanja pri *Streharjevih. Odslej se je začelo novo, plod-' nejše življenje na odročnih Mokračah, V "Enalco'pravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o ■logodkih po svetu in doma! ČUDOVIT RACUNAK V svoji skromni vili blizu Pariza je nedavno v starosti 83 let umrl Jacques Inaudi, ki je imel čudovite zmožnosti računanja na pamet. Inaudi, ki je bil sin revnih staršev v severni Italiji, se je že s petim letom začel zanimati za številke in račune, dasi se je naučil brati in pisati šele s 30. letom. Leta 1892 so se čudili njegovemu hitremu računanju učenjaki francoske akademije znanosti. Leta 1902 je bil v^Philadelphiji, kjer je v hitrosti računanja prekosil 27 računskih strojev. Na primer, na vprašanje, koliko minut je v 11 letih 1 mesecu in 2 dneh, je odgovoril pravilno v 40 sekundah. Vprašanje, koliko minut je v prestopnem letu, je odgovoril v 9 sekundah. Vprašanje, na kakšen dan pride četrti julij, če se prestopno leto začne na petek, je odgovoril v 3 sekundah. Čudoviti računar Inaudi je bil svetovno znan in je bil sprejet v avdijen-cah pri mnogih vladarjih. —NOVA DOBA / t WasMstgtoau WASHINGTON.—Should the; national defense spending be, paid for on a pay-as-you-go j basis ? ■ ! This Administration haa in-' creased taxes in order to do jiist that. We shall provide an excess profits tax against abnormal corporate profits to bring in around 5 billion dollars'additional revenue each year. Splendid La w Sixteen ye^rs ago when it was first proposed that depositors who had suffered so terribly during the deprcfsion years should iiave their deposits guaranteed, the /program was denounced as statism and socja''-ism; By recent act of Con^:c 3s, uie Federal Zepošit InruiJiuce Corporation row inr.'ies 10 thousand dollars maximum individual savings deposits. This great Federal agency was created by sponsorship of Franklin D. Roosevelt. No injured bank has failed with, six years. During the depression years, 9,970 tanks failed v/ith in a few short years. Strange as it may seem, bankers now praise President Roosevelt for proposing guaranty of bank deposits. The 1936 Republican presidential candidate, " Alfred M. By Stephen M. Young Congressman at Large— , Ohio r Icr., said "Federal guaranty , dcrcaits will destroy the en-Lrq la:j\Iag system," and the A:;,5ociation of Manu-irx-:,uierr4 denounced this program as "laymg a needles burden on sound baling." In 19:)2 thrifty bank depositors lost three Million five liundred million dollars of their savings. Not one depositor in an FDiČ in-£;ured bank has lost a penny ol saving;. la 1932 there wtie as many as taiee u;0usaua bank failures in one month..'i here has not been one bank failure during the entire Truman administrA-tio:i. Thiifty Flag Waver ■ It is patriotic to have an American flag on hand. However, it is suggested that you postpone this purchase for GO days. Your flag may be outmoded if "you. don't. Yes, therž is real prospect that the United States Senate will approve the bills to grant statehood to Hawaii and Alaska. We in the House of Repi'esentdtives have passed bills- granting statehood. Kepubhcan senators' favo/ r.t-atehood for G.O.P. Hawaii. Democratic senators favor ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue HEnderson 1-5311-12 lli NGLISH SECTION FRIDAY DECEMBER 22, 1950 SEASON'S QREETINGS 'PEOPLES BAKE SHOP—Carries fine line of cakes. Wedding and party cakes our specialty. Extends season's greetings and solicits your 1951 business. 3512 W. Irving Pic. PAIisade 5-7086 H'lutehood for Eemocratic. senators Alaska, safely "Christmas' Echoes f9 "Christmas Echoes" a p'^o-j program 'will be presented in gram sponsored by the' Cieve-I cqloi ad coetume. landCliapteioiiheCoirposei-B,! Jano Caldwell Ilamkmger, Authors and Artists of Ameri-j^ dramatic inteiprefer and direc- ite ... •• yO ^r.a-/ C as. Walot. Elocifk and Telephone" every day ts- ihe oflic« oi: Mihaljevich Bros. Company , P424 ST. CLAIR AVENUE With our Special Money Oxcici: you can pay all olher,bills, iiuch doclors. hospitals, rents, stores, o:c. OfiTfe lunirs: 9 a. m, to p. ni. T BEROS STUDIO 6116 ST. CLAIR AVENUE. TEL.: EN 1-0670 For the Best in Photography, Weddings in Studio: Cendiclsi; in Church and Home; Sutialaclion Gu^renieed. Amateur Finishing Expertly Dcno — Popular Prices Mcvry Christmas and Happy Now Year to All! .. r ■'Oh o* «Ki?Y CHSISTMAS & KAfPY NEW YEAR! FROM. THE i MEm MAKERS' CME 4314 Superior Ave. FRANK SODNIK AR. Prop. m CLEVELAND CLINIC Kir. Mike Mlakar ofjGov/anda New York; is confined to Clcve-IercI Clinic, where\ lie under-w ent an operation. Friends may visit him. ' ■ DUES COLLECTION Secretaries of lodges in the ot. Clair Area, will collect due;: tMs evening in the lower hall of the Slovenian National Home on St. Clair Avenue. CONVALESCING Mi-s. Josephine Bohinc, 15903 Aicr.de Avenue, underwent ah operation in Glenville Hospital, where friends maj' visit her. Convalescing after a recent operation in Mt. .Sinai Hospital, is Mrs. Anna Novinc of 19302 Kowfnee Avenue. Friends may vjsit her. LODGE KO. 53 SNPJ , ELECTION RESULTS. , At the. annual meeting of Lodge V boj No. 5Š SNPJ all the oiliecrs of the previous year were i-e-elccted. They are: John Sors, president; Louis Lermit; vice-presidont; Joseph F. Curn, 15605 Waterloo Road, secretary; John £ajc', treasurer, and Loi;if; Dugar^ recording secretary. iieetlngs will be held as usual, every second Sunday in the month at the Slovenian Workmen's Road, Home, Waterloo AKKUAL MEETING Members of singing socicity /Triglav, are. requested to attend the.anni.al meeting of the club, which will T;e held tomorrow, pacemfcor 23id and not December 301h; r,s previously reported. : H£'^.03^"NERS, Eriicst an d Charles Jeric have opened u.,. taVcrn at 731. East 185th Sa'?.et. Fish fry s are ;;crvcODVZ£T[E! Drsališče naprodaj; poslopje iz cpmeotajh blokov, 60x120, cementi ran pod, in spodnji pod; eno miljo zapaciuo od Casey, 111., na' Rt. 40. Mesečni dohodek $800. Se lahko poveča. Se lahkcJ rabi tudi kot garažo. Izvrsten -nakup za $22,000. Za 'podrobnosti pišite ali se zgla-iste D MRS. ISAAC SWIM CASEY, ILL. Tel. 783 yINDIANA RSSTAUftANT "Mrs. Bennett's Famous Chicken Dinner Place" known all over the land; seats 50 people; four cabins; good modern hom^;j^gasoline station; 2V2 acres land. "On highly traveled highway o;i U. S. 30, 8 miles west of Plym-oi'.h. Price $32,500, , , CROVERTOWN, IND. CALL IN PERSON IN U. S. ARMY Ga rečemuer 4th, Tony Bost-jancic Jr., of 8120 Crumb Avenue, left for the service. He is _ , _ ^iptioned at Camp Brecken- SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Experl Repairing on all Makes of Radios ; ridge. J Memtiw Ferierat Deposit I Insunnce Corporitiop 5 6131 ST. CLAIR I 15619 WATERLOO —lorge or smol I •—is o welcomed occount. You'll fcol our spirit of oppfeclotlon. I 3496 E. 93 St, BRoodwoy 6666 i 3 OFFICES EN ROUTE TO JUGOSLAVIA Last Friday, Mr. and Mre. John and Frances Torasich pf •i 693 East 160 Street, left on the I QueeirMary,, for a visit to their native Jugoslavia. They will viait Holatives for the first .time in 35 years. i SeasorCs Greetings! ■ i I NORWOOD DMJG'.'fl 0 SUCCESSORS TO TOEDTMAN & FOLLIS ± Saperlor at 65th St. HE 1-1035 | Pkarma-cist on duty at all times .Ml Work *0UN0t3 Franks Television and Radio Shop Offers Finest Installation and Scrvičo We extrnd Season's Greetinqs lo our customers and will appreciate your 1951 business 6416 S. PEORIA WEniv/crih 6-4SS9 Lav/ndale Sv/eef Shop , Carries Finest L'ne of Sweets Dclicious Homemade Ice- Cream and Candies Extends Season's Greetings to All Customers and Friends 3700 W. CHICAGO AVE. CApiial 7-9740 \ DON'S Cocktail Lounge bffers Finest Television Extends Season's Greetings to All Customers and Friends Looks for Your 1!)51 Business 3508 W. MONTROSE INdependence 3-9882 WISCONSIN LASTNIK .PRODAJA moderno opremljeno mlekarsko farmo 380 akiov — 2b0 a krov obdelovalne zemlje; moderno opremljeno mlekarna—dobra hi rodovitna zemlja; moderna -tiiša s 6 sbbami, preproge, Oi;aj:š0i;, lepo delana kuhinja, velika slikovita p;aia, ki gledajo na ■ park; garaža poleg. Poleg je dodatna stanovanjska hiša. V bližini mestu, v katerem so tovarne in kolegij in , ima 50,000 prcbj.vaJstva, Izvrstna prilika za razdelitev zemljišča. Prav dobra prilika za podjetnega kupca. Cena 576,000. Sigurna investicija v zemljišče, na katero ste lahko ponosni. Vzame se v zameno hotel, apartment poslopje ali biznes v Wisconsinu ali kateri drligi državi. Za potlrobuosti pišite ali se zgla-site pri' A. J. HEBERLEIN y .Kinley Rd., Eau Clsire, Wis. ATTENTION! I BY OWNER In Northern Wisconsin district— a money maker throughooit tlie year, for gale" THE BRIDGE" one of the finest cocktail bar-restau-lants in vacation land district. — Open tli-oughoul the year, best fisliing and hunting, \near the door on Highway 51, just opposite Wisconsin River at Tomahawk. Only three years old. Fireproof building, including big modern restaurant and cocktail lounge on the first tloor with spacious living quarters, 2 large bcKlrooms. The building has five big Thei'inopane picture win-iov.'s overlooking Wisconsin river. Oil heat. Big parking grounds. Ideal spot. Excellent profits serving dinners and drinks. »Price for all only $49,000. The buy of your lifetime. You are invited to 'investi.gate this. > For aH particulars, write or call LES VERLAINE Tomahawk Wisconsin ' Tel.: 151 Lojaliteš' Annual Xmas Dance MONDAY, DECEMBER 25th, 1950 Slovenian Home, Holmes Ave. MUSIC BY JOHNNY PECON'S ORCHESTRA 8:00 p. m, till ?? ADMISSION 75c