Letnik 'VII.
V	Gorici dn6 Sl. septembra. 1809.
Številka 37.
,.Primorski List"
izhaja vsaki <o.,in BO„ dan v meseca. Cena za oelo leto I gl. SO n., za pol Ista 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnak: Nunske ulice in Šolske ulice po 5 nov.
I
PRIMORSKI LIST
(goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem,
Vee sa vero, dom, c rja 1
Urednico in oprani™
mu je v Gorici, Nuaeke ulice it. 10.—Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in la-znanila po pogodbi.
Odgovorni nrednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista11.
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
Tombola v Podgori
ni mogla vršiti se dne 17. t. m., ker je bilo vreme zelo slabo. Društvo je dobilo dovoljenje prirediti tombolo katerokoli nedeljo dokonča leta 1899. Preložili smo jo na nedeljo dne 1. ok-tobra. Slavno občinstvo prosimo potrpljenja, saj je stvar zelo važna in namen najbolj plemenit.
ODBOR.
Ali res cerkev nasprotuje omiki ljudstva.
Po zborovanju ..Zaveze".
Letos je »Zaveza učiteljskih društev" zborovala v Gorici. Radovedni smo bili na to zborovanje, ker v Zavezi ,.kranjski učitelji11 nosijo zvonec. Nismo se motili. Zavezino zborovanje so priredili v Gorici, da na njem tudi goriške učitelje, ki so dosedaj delovali složno z duhovščino, privabijo v narodno napredne vrste. G. Luka Jelenec je v pozdravnem nagovoru naravnost klical goriškim učiteljem : »Pojte ga noter11, namreč v na-rodno-napredni tabor, v boj proti duhovščini. Proglasil je liberalno kranjsko stranko kot edino prijazno šoli in učiteljstvu. Tudi je isti gospod proglasil, da oni liberalni učitelji, teh 30 učiteljev, ki so se udeležili duhovnih vaj za učitelje, ne smatrajo več za svoje stanovske tovariše. S tem pa je tudi goriškim učiteljem označil njihovo osodo, ako takoj brezpogojno ne klonejo vratu ter se pridružijo liberalni stranki. Ali se bode goriško učiteljstvo uklonila ukazu vele-možnega g. Jelenca, pokaže bodočnost. Nam pa bode žal radi naroda, ako se to zgodi. A tudi drugi gg. govorniki, so bolj ali manj odkrito pikali cerkev oziroma duhovščino. G. Gangl je v svojem sicer lepem govoru „sub rosa11 očital cerkvi in duhovščini, da nasprotuje izo-miki ljudstva. Vsaj mi nismo drugače razumeli že zdavno obrabljene puhlice, katero je ko samo ob sebi umevno gosp. Gangl podal zbranemu učiteljstvu:
»Tema deluje v temi iu se boji luči".
G. Gangl ali ste tudi res prepričani o tem ? Nam se pozdeva, da ste to frazo izustili le radi tega, ker se vam to zdi moderno, dostojno liberalnega učitelja. Vsaj dokazov za svojo trditev ne morete navesti! Nikdar ni bilo in ni res, da je cerkev oziroma duhovščina nasprotna ljudski izobrazhi. Cerkev je bila vsikdar zaščitnica vede in umetnosti. V njenem okrilju se je negovala prava veda in umetnost. Ona je tudi po svojih duhovnikih skrbela za izobrazbo ljudstva. To n«m potrjuje zgodovina vseh stoletij, katero bi tudi g. Gangl lahko poznal. Ako je nastopila jcedaj proti vedi, bila je ona laziveda, katero so izumili zli duhovi, da bi zavedli neuke duhove ter jih odtrgali iz cerkve. Pravi vedi pa cerkev nikdar ni nasprotovala, kakor se tudi prava veda nikdar ni stavila v protislovje s cerkvenimi nauki.
Pa vzamimo zemljevid v roke 1 Na-tanjko tako daleč, kakor sega krščau-stvo, sega tudi kultura. Kdo pa je narodom prinesel krščanstvo? Ceikev. Služabniki cerkve so šli, zvesti besedam božjega učitelja in poslani po Djegovem namestniku na zemlji, po vsem svetu in učili narode. Niso se bali ne grozote gozdov, ne surovosti barbarov, ne muče-niške smrti, razžirjevali so krščanstvo m ž njim omiko; kajti pataujčno tako daleč, kakor saga krščanstvo, sega tudi
omika. Ako so tudi nekateri narodi pozneje odpadli od cerkve, začetek krščanstva in ž njim kal omike so prejeli od cerkve. In ravno oni narodi, ki so naj-prvi odpadli od cerkve, imajo danes najnižjo stopinjo omjke; ozrimo se na Balkan !
Iz tega razvidimo da cerkev ni samo pospeševala omiko, marveč da je podlaga naše moderne kulture.
Ako bi bilo nasprotno res, morali bi bili oni narodi, ki krščanstvo še le sedaj spoznavajo ali o ujem še niso ničesar slišali, najbolj omikani*; Splošno pa Ašantov, Eskimov, Turkmeuov, da, niti evropejskih Turkov ne prištevamo kulturnim narodom. Zato velja naš dokaz, , da cerkev ni nasprotna izobrazbi ljudstva.
G. Gangl I cerkev ne deluje v temi in se ne boji luči, marveč je luč omike prižgala narodom ter skrbi za omiko ljudstva.
Tudi med liberalci se še nahajajo možje, ki so si v tem pogledu ohranili neodvisno sodbo ter nekoliko drugače sodijo cerkve delovanje za ljudsko izomiko, kakor laži liberalni kranjski učitelji. Tu navedemo samo odlomek iz članka, ki ga je napisal češki liberalec Strastny v svojem listu kot odgovor nekemu učiteljskemu listu.
Kako sodi češki liberalec delovanje duhovščine za omiko ljudstva.
Nek češki liberalni učiteljski list je nedavno pisal: »Našemu ljudstvu se še vedno ne odpro oči, da bi sprevidelo, kdo mu svetuje, naj ostane neumno, ker mu se to nujboije prilega, kdo inu hvalisa duševno revščino, kdo mu v njegovi zaslepljenosti kaže na vsak krajcar, ki se porabi za šolstvo, kdo ni prijatelj učiteljske izobrazbe, marveč jo hoče vedno bolj okrajšati in potisniti na nižjo stopinjo in zakaj to hoče. Pred vsem je duhovščina.
Na ta sestavek, ureden Dimniko-vega »Učiteljskega tovariša11, je odgovoril Alfonz Strastny v listu »Selške Noviny“. Strastny ne priznava niti pozitivno verskega stališča, marveč javno izpoveda materijalizem t. j. brezverstvo. Strastny, na katerega torej ne more pasti niti senca klerikalizma, je na sumničenje učiteljskega lista odgovoril naslednje :
»Niti v meščanskem življenju, niti v deželnem zboru nismo dobili duhovnika ali veleposestnika, ki bi se bil izjavil, da naj ljudstvo bode neizobraženo. To predbacivanje, katero dandanes vsakemu zalučajo v obraz, ki slepo ne sledi temu, kar zahtevajo »nezmotljivi voditelji učiteljstva11, vzdržujejo le radi tega, ker nočejo verovati v nezmotljivost teh voditeljev".
In nadalje : »Da pa bi se temu ali onemu izmed vseh cerkvenih dostojanstvenikov v deželnem zboru, v kolikor so poznani ali zahajajo v deželni zbor, moglo predbacivati stremljenje po neizobrazbi ljudstva, odločno zanikujemo, in naj se nas tudi radi tega nazivlje klerikalce. Mipoli so časi. in v Čehih morda nikdar niso bili, da bi katera duhovščina hotela imeti neizobraženo ljudstvo. Ob času go-spodstva župnikov na ljudskih šolah, ko je duhovnik v svoji splošni izomiki visoko uadkriljeval vaškega učitelja, bil je češki župnik, ki je ljudstvo muogokrat bolj izobraževal, kakor je mogel učitelj, ko-jega moči niso zadostovale, ker je imel šolo prenapolnjeno z otroci ter glavo polno skrbi. Kako je mogoče, da bi dandanes ista duhovščina svoje ljudstvo hotela imeti neizobraženo, s katerim je tako tespo zvezana, mnogo tesueje, kakor učiteljstvo ! Prav lahko si predočigemo čas, ko bode učitelj v šoli uradnik, birokrat, kakor n. pr. okrajni šolski nadzornik, toda tega si ue moremo predstavljati. da more duhovnik, in sosebno katoliški duhovnik, v šoli ali župnjji postati uradnik, birokrat. ... Vse to navajamo radi tega, da se te puhlice o takem namenu duhovščine in veleposestva na Če-
škem ne bodo tako na polna usta razširjale.
Gospoda, ki po receptu »Slov. Naroda11 tako radi zmerjate duhovnike kot mračnjake in nazadnjake, ter cerkev proglašate ko nasprotnico ljudske omike, čujte, kako govori pravcati češki liberalec. Vi, kako radi hodite v Čehe se učit, učite se od njih tudi poštene, nepristranske sodbe.
To se nam je zdelo potrebno omeniti, ker se je tako pavšalno sumničila cerkev kot nasprotnica ljudske omike.
ti*'.
17
I^rdtfrio.gosjiodafstvo.
V. f>*	*
VI. Zaveza in vazdeUtev izgube in dobička.
• i
§ 11. Zaveza zadružnikov je n e o-m e j e n a v smislu postave z dne 9 aprila 1873. št. 70. drž zak.
Zadruga je za vse svoje dolžnosti zavezana v prvi vrsti se svojim zakladom in s celim svojim imetjem.
Če ne bi za poravnanje vseh dolž-nostij zadruge zadostoval opravilni dobitek tekočega leta rezervni zaklad in zadružno imetje, seže se na zadružne deleže. Če pa ne bi vse to še pokrilo zavez zadruge, se daljša plačila razdelijo na posamezne zadružnike.
Prikrajšani zadružni deleži se morajo takoj polno doplačati.
§ 12. Konec vsacega leta sestavi načelstvo po knjigah račum in naredi bilanco tako-le: Med aktiva se vpisujejo: .gotovina v denarji, vrednostne listine po dnevnem kurzu, premakljivo in nepremakljivo imetje zadruge in terjatve.
Med pasiva se vpišejo: zadružni deleži, hranilne vloge in vloge v tekočem računu z obrestmi vred, zadružna izpo-sojila (zadružni dolgovi) in rezervni zaklad. To, kar ostane aktiv po odbitku pasiv, je čisti dobiček dotičuega leta, ki se dene k rezervnemu zakladu.
Rezervni žaklad je lastno imetje zadruge, do katerega pozamezni člani, aktivni in neaktivni, nimajo nikake pravice.
VII. O razdruibi zadruge.
§ 13. Zadruga se razdruži:
a) vsled sklepa občnega zbora;
b) kadar se otvori konkurz na zadružni
imetek, in
c) vsled ukaza upravne oblasti (po § 37.
postave z duš 9. aprila 1873.)
§ 14. V slučaju likvidacije mora načelstvo iztirjati zadružne terjatve, drugo zadružno premoženje spraviti v denar, in čisto premoženje, kar ga ostaue po pokritju pasiv,
da ga razdeli v gospodarske podpore ali ga porabi za ustanovitev in podporo novega takega zavoda v (Je pa ne bi zadostovalo zadružno premoženje, da bi se plačali dolgovi, se ravna po določbi § 11. teh pravil. Ravno tako (§ 11.) se ravna tudi v slučaji konkurza.
Vlil. Uprava in vostvo zadruge.
§ 16. Zadruga opravlja svoja opravila samolstaluo s sodelovanjem vseh zadružnikov.
Njeni organi so:
1. načelstvo ;
2. občini zbor, in
3. nadzorstvo.
1.	Načelstvo
§ 16. Načelstvo obstoji iz načelnika odbornikov katere izvoli občni zbor za eno leto. Načelnik in vsak odbornik mora biti vešč pisave iu branja.
§ 17. O volitvi načelstva sestaviti je poseben volilni zapisnik, kateri se podpiše po predsedniku občiiega sbora in še dveh zadružnikih.
§ 18. Načelstvo zastopa zadrugo z vseni pravicami katere mu določuje postava od 9. aprila 1873, in podpisuje v jmenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uja pod zadružno tvrdko.
§ 19. Načelstvo rešuje v svoj delokrog spadajoče stvari v sejah, pri ka-
terih načelnik ali njegov namestnik predseduje, in pri katerih morata razven predsednika biti navzoča vsaj še dva od’ bornika, da so sklepčne. Sklepa se z navadno (absolutno) večino glasov ; pri jed-nakosti glasov odločuje predsednikovo mnenje.
O sejah načelstva se sestavljajo zapisniki, katere morajo vsi navzoči podpisati. Svoje sklepe razglašuje načelstvo po potrebi z oznanili v uradnici nabitimi
§ 20. Načelstvo skrbi za redno opravljanje zadružnih opravil posebno v tem, da se vodijo knjige po določbah trgovinske postave, ter da se varno, pod dvojuim zaporom,hrani denar in druge vrednostne listine.
§ 21. Koncem leta sklepa načelstvo kujige in račune, sestavlja bilanco in jo predloži nadzorstvu najpozneje osem dnij pred občnim zborom v pregled.
Račum mora naj manje obsegati.
1. vse dohodke in stroške med letom;
2. posebni račun dobička in zgube;
3. bilanco o stanji zadružnega imetja
koncem leta.
§ 22. Načelstvo zastopa zadrugo sodno in izvensodno, vodi pravde, sklicuje občne zbore in določuje njih dnevni red.
§ 23. Načelnik podpisuje sam pisma, s katerimi se zadrugi ne naklada nikaka zaveza.
Načelnik vodi in nadzoruje neposredno zadružno poslovanje. Vsaj vsaki teden se mora osebno prepričati o bla-gajničnem stanji; če najde kak nered, mora takoj ukreniti, kar se mu zdi potrebno iu nemudoma sklicati sejo načelstva, da o stvari poroča.
§ 24. Poduk, kako se ima opravljati blagajnični in uradni posel, sestavi načelstvo. Zadruga posluje ob ura’duih dnevih, katere določi načelstvo, in jih po svoji previdnosti primerno v društvenem okolišu razglasi.
S sklepom vsakega uradnega dneva napraviti je blagajuični zaključek. Pri tem zaključku mora prisostovati določeni član načelstva.
Zaklljuček blagajničnega dnevnika mora izkazovati tisti znesek, ki se resnično nahaja v društveni blagajni. O poslednjem se mora član načelstva, osebno prepričati.
Glede službe na uradnih dnevih se člani načelstva vrstijo po vspoderedu, katerega določi načelstvo.
§ 25. Potrdila o prejemkih vimenu zadruge morajo brez izjeme biti podpisana od dveh udov načelstva da so veljavna nasproti zadrugi.
§ 26. Če je načelnik začasno zadržan, opravlja njegove posle listi ud načelstva, katerega določi sam načelnik. V slučaj’ stalnega zadržka, izstopa ali smrti posa meznega uda načelstva morajo se ndjt načelstva za čas do prihodnjega občueg« zbora po skupnem sejnim sklepu načelstva in nadzorstva (§ 35.) nadopolniti in skrbeti, da se novi ud načelstva vpiše v zadružni register.
Politični pregled.
Naš politični položaj. Dižavni zbor je pred vratmi, a upanja malo do rednega delovanja. Vlada poskuša vse mogoče, da spravi državni voz v tir. Zadnji čas je pričel predsednik drž. zborfi dr. pl. Fuchs sč ^pravno akcijo. Sklical je za 24. dan t. m. zastopnike vseh državnozborskih strank na spravna pogajanja z Nemci. Celo »slavni11 Wolf je povabljen, ki pa je povabilo menda odklonil. Da izide iz te kuhinje prava godlja, je očito. Nemci se drže odprave jezikovnih naredeb ip nemškega državnega jezika. Iu Slovani y to ne morejo privoliti. Češki zastopniki so na to že odgovorili na shodu čeških poslancev v Pragi. Oni so strogo drže adresnega načrta desnice ter 7j»hlevajo, da se sedanja vlada spremeni v parlamentarno, ter sč trdno sklene desnice. »Slovanska krščansko narodna zveza" se bode tudi prej.posvetovala. Položaj pa je takp jasen, da dolgega posvetovanja ni treh#. Vlada naj se odločno opre na desnico ali
Ivan Tarlao gre za kapelana v Gradež, č. g. Jožef Viola v Kormin, č. g. Sebastijan Tognon v Fiumičel..
Umrl je notar dr. Anton de Nordis, poznan tudi Slovencem, ki so mnogo zahajali k njemu. Bil je miren mož. R. I P.
Društvo „Slogau skliče za prihodnjo nedeljo 24. t. m. ob 3. uri popoludne javen shod v Prvačino v prostore g. Andreja Pahorja h. št. 158. — Ker bo praznovala tisti dan ondašnja Čitalnica dvajsetletnico svojega obstoja, nadejati se je tem večje udeležbe.
„Šolski <lom“. Dekliški obrtni šoli v tem zavodu bodeta sprejemali razne naročila, za katerih izvršitev bo jamčilo društvo. Strokovna šola za umetno vezenje in belo šivanje se priporoča za izdelavo perila in vsakovrstne cerkvene oprave. Šola za krojenje in šivanje sprejema v delo vsokovrstuo žensko obleko, od pri-proste do najfiiiejše, ter obloko za otroke. Cene in blago po dogovoru.
V	slovensko mestno šolo pod Turnom (Katinelijeva vojašnica) se je bilo vpisalo osem otrok; od teh jih je šest izstopilo; tako šteje šola zdaj dva učitelja, dve učiteljici, enega kateheta in dva učenca. Slava šolskim oblastim!
Občni zbor slov. kat, del. društvu dne 10. t. m. v Alojzijeviščn je imel nepričakovano obilno vdeležbo.
Predsednik g. G. Lihcir pozdravi navzoče ter jim razloži dnevni red: Prva točka je letni račun, druga so volitve.
Drušveii blagajnik dr. And. Pavlica pravi, da je bilo v letu 1898 od meseca julija do 31. decembra vseh dohodkov 792 kron 60 vinarjev, vseh stroškov skupaj pa 288 kron 20 vinarjev. Koncem leta 1898 je ostalo v blagajni 504 kron in 40 vinarjev. Računa za leto 1899 ni mogoče še zdaj napraviti. Vsaki mesec se steče v društveno blagajnico okolu 180 kron in izda se tudi okolu 180 kron. Ako pomislimo, da je zdaj že osem mesecev preteklo. — tedaj je bilo do danes v tem letu vseh dohodkov skupaj okolu 1440 kron in prav toliko tudi stroškov Od kar društvo obstoja, izdali smo za vboge in bolne delavce okolu 2000 kron.
To je lepa svota in sam Bog ve, koliko dobrega smo storili.
Društvo je dajalo in daje še veduo, kolikor blagajnica dopušča brezobrestna posojila.
G. društveni blagajnik omenja dalje mnogih shodov, katere smo prirejali neprestano, da se more slovensko kat. del. društvo imenovati aaj bolj živahno društvo na Goriškem. Naše društvo je prvo sprožilo misel o obrtnem sodišču za go-riško deželo. Treba bo pa še veliko trkati in tekati, predno ga dobimo. Na Dunaju mečejo radi take prošnje v koš! Naše društvo je tako rekoč obudilo krojaško zadrugo in ponudilo svojo sobo za uradovanje. Pred par meseci smo imeli shod na Ajševici in v deželni kmetijski švli ter smo vstanovili „slovensko vza-jemno-podporno društvo za zavarovanje živine za politično občino Gorico“.
Delovali smo tedaj vsestranski v verskem in narodnem pogledu. Oklenili so se nas tudi mnogi Furlani in Italijani, ker vidijo naše pošteno in neumorno prizadevanje.
Društveni blagajnik sklene svoj govor z besedami: »Bodimo neprestano delavni, kakor smo bili do zdaj. Zato se
imenujemo delavci. Bog pa bkgoslovr naše delo!“
Druga točka so bile volitve! Izvoljeni so v odbor : Janez Lovišček, Matevž Bernik, Anton Kuzmin, Blaž Tabaj, Anton Ličen, Fr. Blažiča, Jan. Leban, G. Likar, dr. Jos. Pavlica in dr. Andr. Pavlica. Namestniki: Leopold Lisjak, Hvala Ant., Dugar Luka, Kogoj Ant., Pičulin Andrej in dr. Oblak. Pregledovalci računov. Čč. gg. Ličan, Dermastia in Peternel.
H koncu je sobrat Oblak predložil, naj bi .«3 ob nedeljah in prazniki čitali časopisi delavcem, ki ne znajo čitati.
G. predsednik Likar pravi, da bo* mo storili, kar bo mogoče. Nato zaključi zborovanje.
Zaveza slov. učiteljskih društev je zborovala dne 11. t. m. v Gorici. Naše glavarstvo je zadnji trenotek, ko so bili že vnanji učitelji v Gorici, prepovedala koncert, banket in tudi zborovanje. Vzrokov za to prepoved je navajalo več. Celo tako daleč je segala skrb policije, da je prepovedala krčmarjem došiim učiteljem dati prenočišče, kakor tudi večjemu številu skupno dati kosilo. To skrb naše krajeyne vlade si morajo Slovenci pač dobro zapomniti.
Vse zborovanje „Zaveze“ se je vršilo v znamenju narodno — napredne stranke, kar je jasno pričal nagovor pred-j sednika g. Jelenca, ki je vabil učiteljstvo, naj se trdno oklene kranjske liberalne stranke. Na nas je Jelenčev nagovor napravil vtis, da „Zaveza“ ni prihitela v Gorico podpirati naše učiteljstvo v njega opravičenih težnjah za zboljšanje plač, marveč vabilo je učiteljstvu, naj „in corpo-re"vstopi v Tavčarjev tabor. V koliko bode naše učiteljstvo sledilo vabilu, pokaže prihodnost. „Zavezaaje imenovala častnima članoma dr. Iv. Tavčarja in župana Hribarja. G. Jelenec je v seji delegatov po* vdarjal, da to imenovanje njima ne velja kot liberalcema, marveč kot zaslužnema možema za kranjsko učiteljstvo. V pozdravnem nagovoru pa je naravnost vabil učiteljstvo, naj se oklene narodno-napredne stranke. Mnogi goriški učitelji so nejevoljni radi tega imenovanja. To je resnica. O posameznostih zborovanja bodemo še govorili.
O zboru učiteljske zaveze. Glede sitnosti, ki so se pokazale povodom zborovanja »učiteljske zaveze11 v Gorici dne 11 sept. t. 1. moramo pred vsem pohvaliti c. k. okrajno glavarstvo v Gorici, da je svojini organom javnega reda zapovedalo, naj čuvajo, da bi se ne godili neredi, kakor so se n. pr. godili v Celju, kjer so češki vseučiliščniki bili sprejeti v slov. „Narodnem Domu“, in v Celovcu, kjer je bilo zborovanje učenih mož. ki nameravajo pospeševati napredek katoliških načel po avstrijskih univerzah. Odkritosrčno rečeno, v tem smo popolnoma odobravali ravnanje goiiškega c. k. okrajnega glavarstva.
Nismo pa odobravali (in kritika del javnih organov je po vseh ustanovnih državah dovoljena in celo zaželjeua!) da so se delale vsakovrstne sitnosti učiteljem, ki so prišli k nam, celo pa nismo zadovoljni, da se v mogočni Avstrii skušajo jemati za opravičenje činov javnih organov argumenti iz ulice. Tu nočemo na-migavati na osnovne postave naše države, ki zagotovljajo državljanom svobodno preseljevanje (Freiziigigkeit) državljanov po
pa n Aj gre. Neodločnosti naj bode enkrat ^cnec.
Nova stranka v Dalmaciji. V Dalmaciji se orgauizuje nova stranka, ki noče "biti niti pravaška, niti narodna, ampak jamo hrvatska. Zastopati hoče lirvatsko aisel in delati za zjedinjeuje strank. Za Zadnjih občinskih volitev spojili so možje te stranke v raznih krajih pravaše in narodujake ter dosegli za hrvatstvo lepih uspehov."
])reyfus — kriv. Sodišče v Renesu je izreklo sodbo, da je Dreyfus kriv iz-dajalstva ter ga je obsodilo s petimi proti dvema glasovoma na deset let strogega žapora ter je pri tem upoštevala olajševalne okolnosti. Ves Izrael je sedaj po koncu. Židje čutijo ta udarec. Židovska zveza je menda potrosila celih 35 milijonov za osvoboditev Žida Dreyfusa. A vse je bilo zaman. v Sodišče je govorilo in izreklo: — kriv! Židje hočejo Dreyfilsa prostega, ker je Žid. Vložil je po zago-vornikuy Laboriju že novo prošnjo za revizijo. Židje so hoteli, da bi ministerski svet pomilostil Dreyfusa, a tega mini-sterski svet že z ozirom na ugled države ni mogel storiti in je pomiloščenje odbil. Židovsko časopisjevpa se briga za Drey-fusa, zato ker je Žid.
V Srbiji je pričela obravnava naglega 2 »dišča proti Knezeviču, ki je vstrelil ?. i razkralja Milana, in njegovim zavez-r ikom. Obravnava jasne kaže, da je bil T: nezevič najet in da je le slepo streljal,
: ajti Knezevič vsaki dan drugače izpoveduje. Drugi obtoženci, sami pošteni možje, odločno trde, da s Knezevičem niso imeli niče.«-ar opraviti, mnogi ga niti niso poznali. O kaki zaroti proti Milanu pa sploh ni govora. Toda Milan hoče ugonobili svoje sovražnike in tu mu mora pomagati vsako še tako slabo sredstvo.
Agitacijo proti parižki razstavi so piičeli židovski listi, ker je bil Drey-fus obsojen. A ta agitacija se najbrže ne bo ta ko obnesla, kakor pričakujejo in žele Židje.
Vojska se bliža. Angleška je poslala Transvaalu svoj ultimatum, sicer prične z vojno. Predsednik Transvaala se je nekoliko udal, odnehali so tudi Angleži, zato goje upanje, da ne pride do vojne. Upanja pa je malo, ker je angleško časopisje pohlepnost po tej afriški državici razdražilo do skrajnosti.
V Vmezueli se razširja revolucija. Vladi gineva veljava. Ljudje beže iz dežele. Pisma se odpirajo na poštah, Zaprli so 66 politikov. Uporniki so vjeli 2000 mož in naplenili veliko streliva. Zaprli so ministra notranjih zadev.
Na otoku St. Domingo je vzbuk-nila revolucija. Oborožena množica je drla pred vladno poslopje ter zahtevala, da odstopi ministerstvo. Vlada je bila brez moči in ministerstvo je odstopilo. Upor-neži so sicer strmoglavili vlado in predsednika a vkljub temn je še prav malo jpanja, da zavlada zaželjeni mir, ker tiče lamreč za tem uporom ameriški rovarji.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. — V Ljubljani so slovesno otvorili „Mestni dom." Ob otvoritvi so bile tudi y slavnosti slovenskih ognjegascev. — V Št. Vidu nad Ljubljano so v nedeljo obhajali slavnost, prirejeno v spomin stoletnega rojstnega dne žup-
LISTEK.
V	PROSLAVO
petdesetletnice našega mašništva
dne 22. septembra 1899
Prav triindvajset nas je bilo. Vdani, kot dušni bojniki dovolj odeti, da z zvitim zmajem bili boj bi vneti,
V	vinograd božji bili smo poslani.
Nikar ne bom opeval, niti sprožil, kako je ta in oni na ledini potil se v čast Bogu, v prid domovini: natačno vse bo sodnji dan razložil.
Še večja bila bi naloga moja, razpravljati o blaženi pomoči, ki osrčevala je ob uri vroči slabotne nas vojščake sredi boja.
PreSI6 pa je desetkrat peto leto!
Število vseli, ki smo sem gor dospeli, daai napadov raznih pretrpeli, kar zapor»doma naj bo raziteto:
Je tu Orioni, Klimenc, Fras, Furlani, Mighitti, i Možina, Michtlutti; vsi dragi bratje so nam že zasuti, že pod gomilo do kosti obrani
nika Blaža Potočnika. Slavnosti1' so se udeležila mnoga ljubljanska društva. — Potres so čuli v Krškem dne 12 t. m. — Na Sv. Gori pod Litijo je 10. t. m. stiašuo gospodarila strela. Razrila je cerkveni stolp, poškodovala cerkvene stopnice, razrahljala zid, ubila kravo in tele ter psa in omamila ljudi v župnišču. K sreči ni zahtevala nobene človeške žrtve. — V Budanjah je presv. knez-škof ljubljanski posvetil novo cerkev, ki je res krasna stavba. Ob tej priliki je imenoval presvetli knez zaslužnega župnika Skvarča duhovnim svetovalcem. — Poljedelsko ministerstvo je dovolilo komisiji za pogozdovanje. Krasa za potrebna dela v prihodnjem letu 14.000 gld. — Župnik v Slavini, č. g. Ivan Sajovic, je imenovan stolnim kanonikom v Ljubljani.
Na Štajerskem. V Celju je zborovala „Sudmarka.“ Vsa slavnost je imela žalostno lice. Celjsko mesto je nakupilo za 300 gld. nemških zastav ter jih razobesilo po vseh voglih. Heilo ! — Okrožno sodišče v Celju je pričelo preiskavo radi hudodelstva javnega nasilstva proti dr. Sernecu in dr. Dečku. — V Žalcu bode 21. t. m. osnovalno zborovanje „Zaveze kmetijskih in gospodarskih zadrug za Spodnještajersko. “ - Za podržavljenje celjske policije se zaporedoma oglašajo slovenske občine na Spodnjemštajerskem. — Požnr je uničil v Zlatoličah pri Sv. Janžu štirim posestnikom vsa poslopja. — V Konjem je katoliško polit, društvo priredilo shod. Na shodu je poročal drž. poslanec vitez Berks. — V Vitanjah je bil 10. t. m. shod. Nemčurji in demokratje so nagajali, a brez uspeha. —
Na Koroškem. Presv. cesar je dospel v Celovec. Ljudstvo ga je z navdušeno sprejelo. Celovški magistrat je mestna poslopja ozaljšal z nemškimi zastavami. Tudi mnogo „Živijo“ je bilo slišati. —
V	Štebnu je umrl vrl narodnjak g. Filip Kaudut. — V Dravo je skočil della Šchiava ml. iz Beljaka Dolgovi so ga tirali v smrt. —• V Vrbskem jezeru je utonil 74 letni zdravnik Fr. Heller z Dunaja. —-Udanostno izjavo je izročil krški stolni kapitelj presvetlem knezu in škofu.
H 41 ¥ I C 8.
penjene gg. naročnike Se enkrat nujno prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino. $dor ni Se plačal, naj plača takoj. $st brez denarja ne more izhajati. §aj nam gospoda oprosti, a ne moremo drugače.	fflredniStvo.
Spomenik cesarice Elizabete so
odkrili v nedeljo v Pierisu v Furlaniji. Odkritje je bilo slavnostno.
Mil. msg. dr. Anton Mahnič je obhajal dne 8 t. m. petindvajsetletnico mašništva, Ohrani Bog ga še mnoga leta našim zatiranim bratom v Istri. Kaj je škof Mahnič, treba samo prašati Istrane. Bog dal mnogo takih mož nam Slovencem!
Duhovniške spremembe, č. gosp. Frančišek Franke, kapelan v Kobaridu, gre za vikarja v Trento. Novonastavljeni so kot kapelam novomašniki: Ciril Vuga v Kobaridu, Primož Zakrajšek v Mirnu, Jožef Seljak v Tominu, Mihael Kragelj v Cirknem.
Č. g. Ivan Kren je imenovan za kateheta na deških mestnih šolah. Dr.
Dok cipla tolče lahko poravnamo, če gruča še na poti voz nam stresa.
Ni duh krepak dovolj za vzlet v nebesa, spopolniti se d&, dok svet teptamo.
Res. redke milosti smo mi deležni; posebej nismo si je priborili: v visoki starosti precej še čili ne bomo Večnemu za dar hvaležni?
Srce, nam od hvaležnih žarkov vneto, ti dans Te Dčum z nebeščani pevaj, z nebeškimi se iskrami ogrevaj, ti plamti, ljubi zmer Srce presveto !
Josip Fnrlani
zlatomašnik
V	pojasnilo.
Od imenovanih soJolcev v pesmi smo pod goriško nadškofijo trije Italijani in eden Slovenec. Don Michelutti je bil v četrtem letu bogoslovja semeniški mai-nik in prefekt, in je torej že lani svojo petdesetletnico dovriil. Klemenc in Možina, Kranjca, služita še oba v tržaikl škofiji. Pod poreško vladikovino pa je Janko Fras, Stajerc, po 40. letih službo-vanja vmirovljen kot c. in k. vojaiki karat.
Z nami, goriškimi ietrtoletniki, bili
so posvečeni v mašnike bogoslovci tret-jeletniki: Ant. Zernitz, zdaj kanonik v veliki cerkvi, Jož. Marušič, umrl kot vodja v deškem semenišču, in Ant. Gregorčič, bilši kurat v Št. Ferjanu.
Od frančiškanskih klerikov, ki so se takrat šolali na Kostanjevici in so tudi z nami istega dnfe mašnikove rede prejeli, znan mi je edini preč. o. Julij Brunner, zdaj v Pazinu, prej kot pater guardijan na Trsatu pri Reki.
Kakor svojim sošolcem, istotako vsem drugim letošnjim p n. zlžtomašni-kom iz dna srca želim čvrst korak še do biserne maše, nakar pa oni pravi mir, katerega nam svet dati ne more, — in ne mara!
Ob enakih prilikah spominjajo se živi tudi svojih ranjkih sobratov. Mi bi si kar očitali, da ne zlasti ('aues v misel ne vželi svojih v Gospodu zaspalih sošolcev. Rinjki: Koznek Franč., Kutin Andr,, Milcetic Ant., Obalo Ivan, Pelhan Franč., Perdih Mih., Richter Klement, Selak Ant., Stiglii Ant., Svetlin Feter; — bili so nam v seminišču vedno prijazni tovariši; a še bolj k srcu priraščeni : Fabia.ii Karol, Kavčič Anton, Makuc Anton, Perme Janez in Zorman Jož3f.
Da število vseh naših sošolcav popolnim, imenovati bi imel še jednega sobrati. Čeprav še živi in na vso sapo
zagovarja italijanstvo v Istri, vendar ga žalibože duhovnim tovarišem prištevati ne morem, in to zato ne, ker se je že pričetkom svojega službovanja v Trstu prostovoljno izbrisal iz imeuika Gospodu posvečenih duhovnikov. ,La Ricreazione" tržaška, ko je lani v Pulju na svitlo prišel „11 Popolo ist.riano“, jo v tem novem časniku tudi to-le opazila : dobbia-mo constatare, che, che il collaboratore sottoscritto in caioe al primo articolo di fondo k nientemeno, che un prete spre-tato e capo di fainiglio, 1’ infelice 6 il beu noto prfe Paolo Tedeschi14. Ali bo ta-le bilši naš šolski tovariš še pred zahodom življenja spregledal in spoznal nad kakim brezdnom da visi njegov večni dušni
blagor??	,	.
Upati smemo, da vsi naši preminuli sobratje že vživajo sveta nebesa. A naj bi se kateri zgorej imenovanih še pokoril v očiščevališču, prestopil naj bi danes v ono 'avetišče, kjer je po besedah sv. Tomaža Akvina, trojedini Bog vsem svojim Svetnikom prava luč, večno veselje, dokončano radovanje in dovršena blaženost.
O,	da bi se vse naie srču^ želje istinito spolnile, in to na priproinjo naie premilostne Matere, ki je prva in naj-zdatniia pomoč vseh živih in mrtvih l
celi Avstrii, vsled česar bi bilo neumestno v našem slučaju kazati na italijanstvo Gorice, če tudi bi bilo kompaktno in iz-ključivo, kakor v Tridentu lia Tirolskem ; fai nočemo kazati na velik aparat naših ■oboroženih redarjev, policajev, žandarjev an vojakov, kteri na zahtevo, oziroma na povelje c. k. politiških gospojsk morajo vselej priteči, da varujejo javni red : in ti se ne bojijo nediscipliniranega moba (druliali) nobenega kraja in tudi ne go-•riškega mesta, posebno pa, (in tega smo uverjeni do duše!) ker stalni in imoviti meščan j e goriški (razven malo nepremišljenih ljudi) so izvrstni patrijotje in so večkrat pokazali, da hočejo miru. Tega pa ne moremo misliti, da jim dela nem*r to, če pridejo učitelji vseh slovenskih dežel v Gorico, da zborujejo o svojih rečeh, da se pogovorijo in povesele. Gorice lega je pač taka, da sem pade vsako in najprej blagonosno jabelko, Gorici toraj nev kvar!
Ali pa smo res ptiijci v Gorici! ?..
Odbor slov. kat. dei. društva ima redno sejo vsako redeljo ob 11. uri.
Potres v Lokvi. Danes 18. t. m. zjutraj ob 6 uri 17 m. potres od vzhoda proti zahodu l V* sekundo trajajoč, trikratni valoviti sunek, okna pokale, podzemeljskega bobnanja se ni čulo.
Prvi občni zbor bo imelo kmetijsko društvo in Št. Petru v nedeljo dne 24. sept, popoldne po blagoslovu v lastnih prostorih. Na dnevnem redu je izvolitev razsodnikov iu društvenih nadzornikov.
Vinarsko in sadjarsko društvo v.a Brdo bo imelo 24 sept. t. I. ob 3. uri p. p. v Medani občni zbor se sledečim ■dnevnim redom.
1. Priporočilo ravnateljstva o dosedanjem delovanju;
2. Pretresovanje in potrjenje društvenih računov;
3. Predloga ravnateljstva za spremembo društvenih pravil z ozirom na § 84. oziroma 85. postave z dne 25. oktobra 1896 št. 220 drž. zak.
4. V področje občnemu zooru spadajoči predlogi in nasveti.
Slovenskim krščansko-socijalnim društvom! O Božiču bode „Slov. kiš-čansko-socijalna zveza" imela svoj organizacijski shod, katerega je ob vseslovenski delavski slavnosti preprečilo deževje. Na tem shodu bodemo ustvarili organizacijo vseh naših nepolitičnih društev, ter bodemo ustanovili tudi strokovno organizacijo slovenskih krščanskih socijal-cev. Prav bi pa bilo, da vsa naša društva že prej pristopijo k „Zvezi.“ Odbor »Zveze" torej poziva vsa krščausko-socijalna društva k pri topu ter prosi, da mu društva svoj odlok naznanijo vsaj tekom jed-nega meseca. Ako bi kako društvo pomotoma še ne prejelo „Zvezinih“ pravil, naj se oglasi, da se mu takoj dopošljejo. — Z Bogom, za krščansko ljudstvo ! — Odbor »Slovenske krsčansko - socijaiue zveze* v Ljubljani.
Za Alojzijevišče: č. g. Jož. Budin 10 kron, preč. g. Jož. Skočir 10 kron, •č. g. Edv. Štrekelj 20 kron, preč. g. Jož. Filipič 12 kron, vlč. g. Tom. Čerin 10 kron, g. A. Klančič, župan Podgorski, 10 kron, N. N. 8 kron, županstvo Trnovsko 20 kron, v Dornbergu starešine in povabljenci 18. avg. nabrali 7 kron 10 vin., pri svatbi g. Vikt. Žnidarčič z gčno Karolino Fagauel zložili svatje 17 kron 30 vin. za Alojzijevišče in Šolski dom, po upravništvu „Soče“ št. 60 prejeli smo 9 kron 70 vin.
Srčno hvalo izrekamo vsem blagim dobrotnikom. Veseli nas, da čedalje bolj raste zaupanje slov, Alojzijevišču; Bog daj, da bi rasla i podpora za vedno nove in rastoče potrebe našega zavoda!
Društvo vednega češčenja presv. Zakramenta, ki ima ob enem namen preskrbovati ubožnim cerkvam goriške nadškofije potrebno opravo, šteje zdaj uže mnogo več moči. s katerimi si upa prevzeti vsakovrstna dela. Zato naznanja prečč. gg. župnikom in cerkvenim ravnateljem, da sprejema zanaprej poleg izdelovanja sv. oprave za vpisane cerkve, tudi vsakoršna naročila.
Vodstvo vednega češčenja nadalje Vabi č. duhovščino iz mesta in iz dežele k razstavi cerkvenih oprav, katero priredi
V	društvenih prostorih v Rabatišču št. 18. poleg Coronini-jeve hiše, in katera bo trajala od 24. do 29. septembra.
Duhovniki so nasprotni povišanju učiteljskih plač. To trditev je iz-kuhal na zborovanju »Zaveze" g. Vrtovec. Podprl je to trditev g tem, da so na občnem zboru. »Sloge" le trije duhovniki vwUgnili rok* zn njegov predlog, da se učiteljem določijo plače XI., X. in IX. plačilnega razreda državnih uradnikov. G. Vrtovec je na tem zborovanju sedel .precej v ozadju, a duhovniki so bili sko-
rej vsi za njim. G. Vrtovec ima torej oči na hrbtu,' in še te zelo slabe, ker je videl samo tri duhovnike, ki so bili za povišanje plač. Ako kateri na tem zboru za Vrtovčev predlog res ni vzdignil roke, je čisto naravno, ker je bila ravno ob njegovem predlogu tolika zmešnjava, da je malokateri vedel za kaj se gre. Mi pa vemo, da duhovščina ne nasprotuje povišanju učiteljskih plač, marveč da isto iz srca privošči našemu res ubogemu učiteljstvu. G. Vrtovec, ako niste mogli na drug način konkurirati sodrugu Jelencu tudi to ste lahko previdno zamolčali!
Shod polit društva »Edinost11 v Bar-kovljah je bil sijajno obiskan. Udeležilo se ga je okoli 500 oseb, večinoma domačinov. Govorili so razni govorniki iu stavili razne resolucije, katera so zborovalci enoglasno sprejeli. Med drugimi je bila tudi resolucija: Naši poslanci naj vprašajo osrednjo vlado, ali soglaša s postopanjem grofa Goessa na Primorskem, in če soglaša, kaj ukrenejo potem naši zastopniki ? ?
Iz Čepovana 14. sept. Malokdaj se sveti naša vas v časopisih. Zato .oglasim se enkrat jaz, da rešim nektere važnejše dogodke pozabljivosti.
Dne 9. t. m. pokopali smo bivšega našega poštarja g. Jožefa Kofola, brata monsignora Štefana Kofola. xJil je ranjki mnogim znana oseba. Dovršil je bil celi gimnazij, kesneje se posvetil kmetijstvu. Tukajšno pošto vodil je 27 let, cerkveni kl jučar pa bil je celili 34 let zaporedoma. Pogreb bil je za našo vas veličasten. Pokopal ga je domači g. župnik v spremstvu dveh sosedov. Ker je bil ranjki več let predsednik krajnega šolskega sveta, vdeležila se je pogreba tudi šolska mladina. Zraven mnogoštevilnega ljudstva šlo je se sprevodom vse. starašinstvo in tudi mnogi še tukaj navzočih letovičar-jev. Pevci peli so mu pred hišo žalosti, v cerkvi in na grobu. Sedaj leži ob strani svoje že dolgo v Bogu počivajoče soproge. Mi pa mu kličemo v zadnji pozdrav : Bog mu daj večni mir! . . . .
Letošnje leto imeli smo prav mnogo letovičarjev. Da bi bilo več stanovanj, bilo bi jih še več Pa ni čuda, da gospoda rada k nam prihaja, saj po letu je tukaj res lepo. Pred hišo deželnega poslanca g. Berlmča imamo celo jezero, po katerem je sleherni dan plaval pravi pa-robrod, ki je vozil na razne dela sveta pod skrbnim vodstvom krmilarja Bogo-slava B., odličnjaka goriške realke. Sedaj so se gg. letovičarji že skoraj vsi poslovili. Mi jim kličemo: Na svidenje prihodnje leto ! . . . •
Še nekaj novega je. Zidamo novo cesto iz Čepovana na Lokve. Cesta bode lepa, pa tudi koristna. Imeli bomo skozi krasni trnovski gojzcl prav lepo cestno zvezo z vipavsko dolino.
Za sedaj toliko. Če ne bode 13. novembra konca sveta, bom že še kaj sporočil.
Sestanek krščansko mislečega dijaštva je bil dne 13. t.. m. v Ljubljani. Predavanja so bila strogo znanstvena. Spričala so, kako se krščansko misleče dijaštvo strogo bavi z znanstvom. Razgovori po posameznih predavanjih so bili zelo zanimivi. Naša želja je, da se predavanja tudi objavijo. Shodu je predsedoval medicinec g. Anton Brecelj. Zvečer e krščansko misleče dijaštvo priredilo komers na čast slovenskim krščanskim delavcem. Vsi prostori „Katoliškega doma“ so bili dubkom polni. Govorili so zastopniki dijaštva in delavcev. Na tem ko-mersu se je utrdila bratska vez med katoliško mislečim dijaštvom in slovenskim delavstvom. I ravno to nam je v znamenje bolje bodočnosti. Zal, da so se do zadnjih časov akademično naobraženi slo-jevi, ki so pri nas skoraj izključno izšli iz delavskih slojev, skoraj sramovali istih. Tudi v tem oziru se v Slovencih obrača na bolje. Mi krščansko mislečim akademikom kličemo : Le tako naprej! Priporočamo pa vsem, da se večkrat spomnijo katoliškega akademičnega društva Ranice."
Javno predavanje o viuoreji priredi sadjarsko in vinarsko društvo v Kanalu v nedeljo 24. t. m. po blagoslovu v občinski dvorani.
V	Pazinsko hrvatsko gimnazijo se je vpisalo 108 učencev. To število pač jasno priča, kako potrebna je bila hrvatska gimnazija v Pazinu.
Samomor. V saboto se je ustrelil goriški klobučar Tomaž Clement. Kupčija mn je menda zadnji čas šla slabo in s« je bal konkurza. To je bil baje povod samovoljni smrti.
Strela je udarila v hišo Belingerja, po domače Pristavca, v Kromber-gu. Razrila je popolnoma ognjišče. Otrok pa, ki je sedel na ogujišču, je ostal nepoškodovan.
Skrivnosten umor v Polni. V Polni pri Kutni gori na Češkem je bilo umorjeno dne 29 marcija mlado dekle Anica Hruzova, hčerka vdove Marije Hruza iz Veznice. Umor se je izvršil na cesti iz Polne v Malo Veznico v Brze-zinskem gozdu. Okolnosti, pod katerimi je bila umorjena uboga deklica, skrivnosten način umora in razni drugi momenti so povzročili silno sensacijo. Obtožen je radi umora žid Leopold Hiilsner Splošno se je širilo mnenje, da se je izvršil umor v židovske obredne namene. V torek se je pričela obravnava pred porotniki v Kutni gori. Pri razpravi je bilo navzočih nad 30 poročevalcev raznih nemških, čeških in francoskih časopisov, Ljudstvo je silno razburjeno, vendar do izgredov proti Židom ni prišlo. — Mater umorjenske zastopa kot tožitelj dr. Baxa, ki bode govoril s stališča, da se je izvršil ritualien umor. — Zdravniška izvedenca sta izpovedala, daje umorjeno dekla popolnoma izkrvavelo. A na licu umora zazledili so le male znake hrvi. Tudi državni pravdnik je posredno priznal, da je bila kri vlov-Ijena, ker bi moralo se poznati krvne sledi; deklica je namreč imela po izjavi zdravnikov 5 do 6 kilogr. krvi. Sodišče je žida Hiilsnerja obsodilo na smrt.
Proti italijanskemu gimnaziju v Pazinu je protestovala občina Dolina. Našemu občinskemu svetu je došla prošnja od deželnega šolskega sveta, v kateri prosijo znani gospodje, naj bi laške otroke (kje pa so med nami) pošiljali v italijanski gimnazij v Pazinu! Res čudna je ta propaganda!
Papirnate goldinarje z letnico 1888 je mogoče zamenjati le še do 31. decembra tek. leta. Po preteku tega roka se ta denar ne bo več vsprejemal ali zamenjaval.
Preč. g. dr. Jožef Jvanič, bivši ravnatelj škof. konvikta in škof. pisarne v Trstu, je odšel za prefekta v plemiški zavod „Theresianum“ na Dunaju. Žal, da je mož, kakoi šnili potrebuje tužna Istra, vsled žalostnih razmer zapustil domovino. Upamo, da se kmalu zopet vrne med svoje.
llicmanjci ne težijo po združenju s Trstom, kakor smo zadnjič posneli po »Edinosti1*. Istina je le, da je znani gari-baldinec Poldo Mauroner po nekem svojem delavcu poslal dotično prošnjo županu v Boršt v podpis. Trda možje so Mauro-nerjevo prošnjo vrgli v koš!
Toča je pobila po goriški okolici in po Krasu. Najhuje so prizadeti kraji: Podgora, St. Andrež, Bilje, Miren, Opa-tjeselo in Kostanjevica. V nedeljo pa je bil grozovit naliv v goriški okolici. V Solkanu je posestniku Peterimi voda odnesla kravo. Sam pa se je komaj rešil. Voda je na sploh naredilo mnogo škode.
Na Kobaridskem so začasno pomnožili število orožnikov. To se je baje zgodilo, ker so se ondot klatili Italijani in risali tamošnje kraje.
Slovenske katehete bo gotovo zanimala knjiga »Katekizem za katoliške šole v združenih državah ameriških11, ki je izšla v tiskarni sv. Mohorja v Celovcu. Spisal jo je č. g. F. G. Šušteršič in odobril slovenski ameriški škof. v St. Chloudu, mil. g. Jakob Trobcc.
Razlaga novega Velikega katekizma, spisal in založil dr. Ivan Križanič, je izšla te dni v Mariboru. Izšel je prvi del, obsegajoč tri poglavja katekizma; knjiga, ki boda katehetem dobrodošla, se dobiva pri č. g. založniku in v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane 3 krone, po pošti 10 kr. več.
Otroci Italije Mariji. To je napis na kipu Matere Božje, ki so ga 28. t. m. postavili v severnem Piemontu na 3537 m visoki pečini Rocciamelone. Kip je iz brona in je s kamenitim podstavkom vred 8 m visok. V kamen je vsekana posvetba, ki jo je zložil v ta namen Leon XIII. Ta kip je sedaj v Evropi uajvišje stoječi verski spomenik. Denar so zbrali iz večine šolski otroci; kakih 130.000 otrok je dalo svoj donesek, — zato nosi napis: „Otroci Italije Mariji.1*
Krščanski socijalci na Moravi imajo dosedaj 127 društev.
Na pomoč »Naši straži!“ „Naša straža1* zaključuje prvo leto svojega delovanja. Društvo je rodila samoobramba proti sili, ki jo dela na naši meji neumorno delujoča, nSudmarka“. S sredstvi, ki jih je dobila „Naša straža1* v prvem letu na razpolago, storila je, kar ji je bilo mogoče. Na bodočem občnem zboru bode tajnikovo poročilo pričalo o marsikateri v-spfcšui pomoči trpečim bratom ob mejah. Slovensko strankarstvo je v nekatere kroge zaneslo apatijo, iu to celo v kroge, ki so izven mej našega razdirajočega kranjskega življenja »Straža** trpi mnogo ob tej apatii, ki j« res tem žalostuejša, ker bi je ne pričakovali tudi med onimi, ki so „Stražbu najbolj potrebni. Ravno zad-
ni čas je prišlo na „Naš.> stražo" zopet kar cel kup prošenj. Treba bi bilo iti na pomoč z velikimi svotami. Vspeh za slovensko stvar bi po tej pomoči ne izostal nikjer. Zato po/.ivljemo vse blage Slovence, da zakličejo sebi in svojim prijateljem : „Xa pomoč „Xaši straži!" Rešujmo slovenske meje iz rok tujstva! Proč z apatijo, ko je narod v smrtni nevarnosti1*. Obračamo se do vseh dosedanjih članov, da nemudoma blagovolijo poslati društve lemti blagajniku gosp. Luki Smolnikarju udnino za drugo poslovno leto, in do požrtvovalnih ustanovnikov, da blagohotno vplačajo II. obrok svoje usta-novnine. Slovenke in Slovenci, spominjajte se „Naše straže" ob vsaki priliki!
Samomor v Trstu. 48 letna Uršula Dolenc se je zastrupila z razstopljeno klorično kislino. Spravili so jo trž v bolnišnico, kjer je umrla v torek. Uzrok samomora je baje —nesrečna ljubezen, 48 let in nesrečna ljubezen! Ali starost res ne varuje pred norostjo !
Na zaupnem shodu, ki so ga sklicali dr. Matek, Kržišnik in Gomilšek dne 14 t. m. v Maribor, se je razpravljalo o Reiffeisen-ovih posojilnicah, o kmetijskih zadrugah in njih zvezi, o konsumtiih društvih, organizaciji obrtnikov in rokodelcev, o organizaciji in o patronažah, o društvu družinskih poslov, o časništvu za delavsko organizacijo, o ' ustanovitvi so-cijalno političnega društva za celi Štajar. Po vsaken poročilu je sledil razgovor.
Za poljedelce. Vsled prošnje okrajne kmetijske zadruge v Dolini pri Trstu je poljedelsko ministerstvo z odlokom st 18012 z dne 12 avg. razpisalo za mladeniče hrvatske in slovenske narodnosti v Istri dve ustanovi po 120 gld za one, ki hočejo obiskovati kmetijsko šolo na Grmu, in dve po 100 gl. za one, ki hočejo na kmetijsko šolo v Gorici. Prošnje treba poslati do 30 sept, c. kr. namestništvu v Trst. Za vsprejem je treba priložiti: Krstni iu domovinski list, zdravniško spričevalo, dalje spričevala dovršene ljudske šole, o cepijenju koz iu o nray-nostnem vedenju ter o premoženjskih razmerah. Šolsko leto se na Grmu žačne
1.	novembra, v Gorici 8. novembra. Biljši poljedelci, porabite to priliko!
Demonstracije za Dreyfusa so priredili tržaški Židje po gosposki in nego-sposki najeti fakinaži. Tulili so pred francoskim konzulatom. Francoski vladi je vsled tega nastopa gotovo padlo srce v hlače. Godile so se tudi protidemon-stracije; ob teh pa so hitro zaprli vsa okna „Piccolove“ palače. Slaba vest!
Samoslovenake napise je dalo napraviti devinsko županstvo. To zelo bode Lalione. Mi pa pravimo: občine po Goriškem in Kranjskem, posnemajte Deyin. Slava Devincem!
Sedemkrat vdova. V Meksiki živi še precej mlada žena, ki se ni nič manj kakor sedemkrat omožila in sicer ne civilno, temveč vselej po cerkvenem obredu. Prvikrat se je omožila 1. 1880. Vsi možje so ji pomrli: prvi le padel jz kočije in se ubil, drugi se je zastrupil, tretji je ubit na lovu, četrti se je utopil, petega jso linčali, šesti je tudi utonil, a sedmega jo ona sama — ustrelila.
Velike povodnji so na Nižjeavstrji-skem, Solnograškem in Bavarskem. Vsled dolgotrajnega deževja so reke silno narasle. V Solnogradu v mnogih prodajal-nicah stoji voda. Mnogo železniških zvez je pretrganih. V Oberndorfu na Solnograškem je poszaj prebivalstva grozen. Voda udira že v prva nadstropja hiš. Mostovi so v |raznih krajih popolnoma razrušeni, ali pa ne morejo služiti svojemu namenu, Mnogo mostov je porušenih Povodenj je zahtevala tndi mnogo človeških žrtev.
Hasg-las.
S privoljenjem c. kr. namestništa v Trstu otvorijo se v Cerknem štirje novi živinski semnji in sicer:
1. Sredpostni pondeljek, ako je ta praznik, en dan kasneje.
2. Dne 23. aprila; ako je pa ta dan praznik en dan pozneje.
3. Dne 14 septembra; ako je ta dau praznik, en dan kasneje.
4. Dne 4. novembra; ako je pa praznik, potem pa drugi dan.
Prvi semenj otvori se že v tekočem letu dne 4. novembra.
Opozarjamo živinorejce in živinska kupce na novo vpeljane živinske semnje.
Županstvo v Cerknem na Goriškem.
dne 14 septembra 1899.
A« Kosmač.
župan
Javna zahvala.
Iz dna svojega globoko vžaljenega Brca radi smrti moje pokojne sestre Terezije in ponižno vklanjajoč se božji neizvedljivi previdnosti, zahvaljujem se 66. gg. za duhovno pomoč moji nepozabni dobri sestri,t sosebno pa 6. g. kuratu Štrancarju, Čigonu, Valentinčiču in č. g. Janezu Hladniku na Gočah, (na bližnjem Kranjskem) ki so blago pokojnico radi obiskovali ter jo tako krepko tolažili z duhovnimi telažili sv. vere v njeni dolgi bolezni. Ob enem se zahvaljujpm prvim trem (č. g. J. Hladnik ni nmgel priti h pogrebu, ker je ta čas pogreba 5. t. m. ime) sv. birmo na Gočah !) za spremstvo na dolgi vroči poti k zadnjemu počitku pokojuice, potem vsim domačim duhov-nijanom bi aiiiškim in gaberskim, ter pevcem, ki so pokojnico spremili na v eno uro oddaljeno pokopališče v Gaberje, tudi gg. županu J. Peganu in J. Turku pod-župauu, ki so bili toli prijazni, da so došli tam spremiti svojo rojakinjo, nepozabno nam sestro Terezo. Vsem skupaj naj pa pravični plačnik za to ljabav, ki je bila meni in sorodnikom v veliko, veliko tolažbo, in na prijazno izraženem sočustvovanju, obilno povrne tukaj, in onstran v večnosti! —
M. Vales, kurat v Ravnici,
in žalujoči zaostali sorodniki.
V Branici 7. sept. 1899.
Teodor Slabanja
srebrar
ulica Morelli 12. — gorica, — ulici Morelli 12
uljudno priporoča veleč. duhovščini svojo znano dalavnico za napravljanje novih in ponavljanje starih cerkvenih posod in orodij kakor tudi strelovode najboljših iznajdeb po najnižjih cenah, da se ne boji konkurence.
Da si pa morejo tu-     di bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
iitta M
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giordino 8 priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih,
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Gene zmerne. Postrežba poštena.
VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA DRDA
V
& ® a i € i.
prodaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
Zaloga pristnih brisi vin: burgundeca rizlinga, modre frankinje
in drugih vin.
$<Š§(Š§<£$& $$$£
Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini št. 20.
Anton Kuštrin
v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfu, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkor razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Milisveče prve in druge vrste, namreč po % kila in od 1 funta.
Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. — Postrežba točna.
Nova delavnica
cerkvenih posod in orodij.
Gorica, magistratna ulica št. 8.
Podpisani vsoja si nazuaniti preč duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah.
Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja.
Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluj** strelovode po najboljših iznajdbah iu popravlja že rabljene.
Vdani
Franc Leban
srebrar
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjamo, da smo s 1. septembrom 1899
podružnico „Janus-a“
preselili v Trst - Via Giotto št. 5, 1.
Za Gorico smo osnovali krajno zastopstvo v ulici Prestau 6.
VODSTVO.
(§r va slovenska trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
prej Ir. D ar bo GORICA — pred nadškofijo št. 9. — GOttICA
 -----------
Priporočata po najnižih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri-poznana zaloga najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga najboljega koroiktiga askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni r zalogi, priskrbi se nemudoma.
Kttp^jcta staro Kelezo in kocine po najvišji ceni!
Vsako naročilo izvrši se nemu(k>ma in vestno!
m
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici št. 4 v Gorici,
priporoča bo za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
Naročila se izvršujejo hitro
Priporoča dalje tudi ivojo. zalogo
Iml Mili«
pekovski mojster na Kornu v Gorici
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za uje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
NOVA ZALOGA.
[f 1. Mošnički za denar od 10 kr. navzgor, listnice (Brieftaschen), ta-bačnice, žepnice za smodke in svalčice (cigarete).
2. Žepni nožiči od 15 kr. navzgor.
3. Umetnih cvetlic obstojni deli in svilen papir.
4. Pergamenten papir za zavijanje masla, pravi po 70 in 90 kr. kil.
5. Sv. podobe, tudi s slovenskim napisom v polah in prirezane, 100 od 30 kr. navzgor.
CS-- 6. Vpisovalne knjige raznovrstne velikosti in debelosti od 4 kr. do 12 gl. komad.
7. Molitveniki (mašne knjige) od 12 kr. do 4 gl. komad.
Sicer pa so v zalogi raznovrstno pisarniške in šolske potrebščine H no tekmovalnih (konkurenčnih) cenah.
naročila priporoča se najuljudneje
G. LIKAR.
Gorica, dne izdanega lista.
i
Odlikovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Doljak
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč).
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali strugarski stroki od priprostega do najličuejšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkurence.
BOGATO
preskrbjena zalloga
obladkov (reraeša)
v najrazličnejših vrstah.
Kulantna postrežba.
ZALOGA
vseh, k mizarski
in
strugarski stroki
spadajočih potrebščin.
m*;
»KROJAŠKA ZADRUGA"
upisana zadrtig« z omejene zauezo
v OKBU«
Gosposka ulica št v. 7
 —
VELIKA ZALOGA
vsakorstnega manufakturnega blaga za ženska in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas,
MT v naj večji izberi ~SM
Kakor: sukno, platno, prtenino, Chiffon, oksfort, Jsrovico, vsakovrstne preproge, zarese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo; srajce Jager
itd. itd.
VSE PO NAJNJIŽIH CENAH.
Cene so stalne brez pogajanja.