Priioga ,,Našemu Listu" št. 40. V Kamniku, 18. avgusta 1906J Izfaaja vsako soboto in je za naročnike »Našeg-a Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za veckratno ob- javljenje po dogovoru. Slavnostna otvoritev kamniške koče na Sedhi. ,,Slovenski svet, ti si krasan! Ti poln največje si lepote! Ti biser meni vse zemlje!" Lep dan je bil 11. avgusta t. 1., ko so odhajali planinci in planinke iz vseh krajev po zložni poti ob kristalno čisti Bistrici proti izvirku in nekateri tudi še isti večer naprej do Sedla, slovesno otvarjat nov planinski dom kamniške podružnice ,,Slov. plan. društva", pri katerem so zvečer veliki kres in mno-gobrojne žarniee naznanjali planinski praznik. — Jasno nebo se je razpenjalo drugo jutro nad vsem pogorjem; niti najrnanjša meglica ni zastirala veli-kanov vrhunce. Solnce še ni bilo vzhajalo, ko so se poroikali prvi izletniki po strmem hrbtu proti koči. To je bil pohod, kakoršnega še niso videle častitljive karuniške planine! Okolu 7. ure zjutraj je stalo že okoli 200 slaviteljev pri koči ter na vrhu Sedla in veselje je sijalo vsakdmur iz oči ob veličastnem raz-gledu in srce mu je prekipevalo od ponosa na pre-krasno domovino. Stali smo na Sedlu in zrli sad do-mačega dela. Dne 12, t. m. se je otvorila nova planinska koča na Kamniškem sedlu ob obilni udeležbi vrlih planink in planincev. Največja je bila udeležba iz Kamnika in Ljubljane, počastilo nas je lepo število viiih Čehinj in Čehov. Ob 10. uri imel je g. frančiškan-turist propoved, pristno planinsko, ki je pomen te slavnosti zelo pove-ksala, potem sv. mašo na verandi ter blagoslo-vil novi planinski dom. Oddelek kamniške Lire je med mašo izbrano po-peval. Bil je res idiličen prizor. Vsa tratina pred kočo polna turistov in turistinj, našteli smo jih čez 260. Kaj takega še slovenske planine niso videle. Po maši je na-čelnik kamniške podruž-niee imel nagovor, ne- kako takole: ,,In zopet se dviga nova trdnjava na našem planinskem svetu, na krasni zemlji slovenski. In zopet je napočil dan slave, dan veselja po na-pornem in trdem delu, napočil je dan otvoritve pla-ninskega doma na Kamniškem sedlu, 1879 m vi-sokem. Veselili smo se vsi tega svečanostnega tre-nutka in srečno smo ga dočakali. Podjetje, katerega se je bila kamniška podružnica lotila, je bilo izredno težavno, kajti v taki visočini postaviti planinsko za-vetišče, zahteva mnogo truda, denarnih sredstev in krepke podpore, a podružnica zavedala se je poleg vseh teh težav častne svoje naloge in dovršila jo je sijajno. Velikega pomena ima današnji dan za slo-vensko planinstvo, ker otvarjamo že 18. planinsko koco, trdnjavo na naši rodni zemlji. Zbrali smo se torej danes tukaj, da slovesno praznujemo ta vele-važni uspeh slovenske turistike in napredka in vam vsem v našem novem zavetišču iskreno zakličem: Dobrodošli! Misel, postaviti to kočo, sprožil je odbor vže leta 1901 in je ta misel s sklepom na občnem zbom dne 23. avgusta 1902 bila potrjena ter se je takratni odbor koj obrnil s prošnjo za prepustitev prostora in potrebnega lesa na slavno kamniško meščansko kor-poracijo, ki je to prošnjo koj blagohotno rešila ter se je še isto leto pričelo s sekanjem lesa, 1903 na-daljevalo, prihodnje leto dne 24. julija postavil temeljni kamen in proti jeseni pretečenega leta — za otvo-ritev žal že prepozni letni čas — dovršila veličastna stavba. Ko danes tako slovesno otvarjamo novi planin-ski dom, east mi je pozdravljati osobito zastopnike osrednjega društva, vrlo češko podružnico ,,Slov. plan. društva", ki je danes v tako mnogobrojnem številu tukaj zastopana, nacelnika savinske, podravske in radovljiške podružnice, ter zastopnike kranjske, vi-pavske in tržaške podružnice; v posebno čast in dolžnost si pa štejem, zahvaljevati se prav iskreno "v imenu kamniške podružnice vsem, ki so pripomogli k tej lepi stavbi, osobito pa slavni kamniški meščan-ski korporaciji za vedno nakkmjenost, osrednjemu društvu za izdatno pripomoč in vsem blagim daro-vateljem. Otvarjam to novo kočo z iskreno željo, da naj bode varno zavetišce utrujenemu turistu v naših pla-ninah in viden spomenik slovenskega napredka. Bog blagoslovi naše delo!" Zbor ,,Lire" je nato navdušeno zapel ,,Lepa naša domovina", da je odmevalo od gorskih velikanov. — Nato je načelnik osrednjega društva, prof. Orožen, razložil bajeslovni pomen Kamniških planin, podal zgodovinske črtice o teli planinah iz turške in fran-coske dobe in čestital kamniški podružniei na tej veličastni stavbi. S tein je bil oficijelni del otvoritve končan in pričela se je neprisiljena veseliea ob lepem petju kamniškega društva ,,Lire". Poleg nekaterih. pismenih pozdravov in čestitk je došla od eerkniške podmžnice sledeča brzojavka: ,,Zadržani pozdravljajo najvažnejšo cuvajko slovenskih planin!" Koča na Kamniškem sedlu je prav trdno usi-drana, s pločevino krita, 13 m dolga in 8 m široka ter ima na južni strani odprto prostorno verando. Iz verande je vhod v kuhinjo, ki ima prav lepo štedilno ognjišče. Na levi strani proti Brani je prostorna moška spalnica (8 postelj), naravnost iz kuhinje se pride v sobo za dame (4 postelje), na desno od kuhinje proti Planjavi je jedilnica, ki ima prostora za 20 ljudi. Iz jedilnice drže stopnice v hladno klet, drnge stopniee pa na podstrešje, kjer je sobica (2 postelji), skupno ležišče (6 postelj), sobica za oskrbnico in ležišč za vodnike. Na stavbi se nahaja strelovod, okrog nje lep raven prostor in na obeh straneh klopi za naravo obeudujoče turiste. Koea je vže sedaj tako dobro in ugodno oprav-ljena, kakor ne lahko katera dalec okrog. Večino no-tranje oprave je podarilo osrednje društvo, mnogo daril pa je dobila podružnica od ljubljanskih planineev in kamniških. meščanov. Kamniška koča na Sedlu. Ker je bilo vreme za napravo vodnjaka pri koči vsled preobilega dežja skrajno neugodno in so izvedenci odsvetovali pri takem vremenu se tega dela lotiti, napravil se bode prihodnje leto vodnjak z vsebino 4 kub. met., ki bode vsem potrebam zadostoval. Cenik jedil in pijač v koči je nastavljen kakor pri drugih kočah enake od-daljenosti in visokosti ter od osrednjega društva kot primeren odobren, vsled česar je bila vsaka kritika na dan otvoritve neopravičena. Na dan po otvoritvi došlo je 8 pristnih Nemcev na Sedlo, ki so se jako laskavo o legi in dobrem stanu ter postrežbi izrekli, kar nam mora biti v prijetno zadoščenje. Poziv. Odbor Sokola v Kamniku se obrača tem potom do vseh starišev, kakor tudi mojstrov, ki jim je izročena vzgoja in skrb za dečke ter jim je na tem ležeče, da se ohranijo in telesno utrdijo, naj jih po-šiljajo v Sokolovo telovadnico, kjer jim bo dana pri-lika svoje mlado telo si okrepiti. Prvi pogoj člove-škega zdravja so zdrave in krepke mišice, to se pa gotovo pospešuje in tudi doseže z redno telovadbo. Sokol je ustanovil posebne telovadne ure za mladiao. Te telovadne ure so od pol 8. do 9. ure zvečer, ob nedeJjah in praznikih pa popoldne po službi božji. Vaditelji bodo strogo pazili na to, da bodo dečki točno prihajali, po telovadbi pa tudi odhajali in se ne potepali drugod. če bi se primerilo, da bi kateri z izgovorom, da obiskuje telovadbo, hodil druga pota, bodo se stariši ozir. mojstri takoj obvestili, da je do-tičnemu vstop v telovadnico zabranjen. Zaradi kon-trole je torej najboljše, da oglasijo stariši ozir. mojstri vstop dečka pri načelništvu Sokola, ki bo rade volje dalo pojasnila. Iz Stoba. Slavnost prostovoljnega gasilnega društva v Stobu se je zvršila nad vse pričakovanje sijajno. Pričela se je v soboto točno ob 8. uri zvečer s sijajno bakljado, ki jo je priredilo dornace društvo z godbo na čelu. «Mladi vojaki" — dečki od 10—13 let so nosili baklje in balončke, v sredi pa je ko-rakalo v lični opravi Gasilno društvo ter godba. Pri-šedši pod okno kumice gosp. Marije Flerin, se ji je šla poklonit deputacija gasilcev, godba pa je zasvi-rala 4 komade. Drugo jutro je bila že ob 4. uri bud-nica, katere se je društvo poJnoštevilno udeležilo. Pri službi božji, ki se je vršila ob 10. uri dopoldan, sta stregla dva gasilca in je igrala domača godba. Ob 2. uri popoldan so pričela prihajati razna društva, katera je pozdravilo naše Gasilno društvo in vspre-jele so jih gospodične v krasni narodni noši, pri-penši jim lepe šopke. Ob zf^S. uro je odkorakalo Grasilno društvo na kolodvor pričakovat goste došle z vlakom. Sprejemši goste smo odkorakali zopet proti slavnostnemu prostoru, kjer so se društva vstopila v red pred Gasilnim domom, in se je vršilo blagoslov-ljenje doma in brizgalne. G. župnik razloži v lepem govoru pomen blagoslova in apelira na navzoče s patrijotičnim rekom — viribus unitis — z združenimi močmi dosežemo vse. Po blagoslovu spregovori Zvezni tajnik g. Trošt ter v svojem govoru posebno naglaša, da mora biti pravi gasilec vedno in povsodi pripravljen pomagati bližnjemu in ga varovati nesreče. Pravi ga-silec ne vpraša in se ne ozira na nobeno stranko, temveč pomaga vsakemu bodisi mišljenja kakršnega koli. Po slavnostnem govoru se je vršila defilacija društev, nato pa odkorakamo na veselični prostor, ki nas je vsled lepe dekoracije kar očaral. Veselični odbor se ni strašil stroškov in sitnosti spremeniti vrt v pravcati raj. Postavljenih je bilo več paviljonov, med temi tudi paviljoa za abstinente. V rnuzeju so se videle znarnenite starine, tako n. pr. kopito Martin Kerpanove kobile, puško, s katero so Terzinci leta 1873. streljali na Francoze in še več drugih zname-nitosti. V oddelku bodočnosti videti je bilo kamniško ^klaftro" leta 2000. Med živahnim vrvenjem so pro-dajale gospodične v narodni noši različne predmete, kakor za šaljivo pošto, šopke in druge reči. Skrbljeno je bilo za občo zabavo, h kateri je jako mnogo pri-pomogla naša vrla godba, ki se je skazala, da ne pozna utrujenosti. Cudili smo se vstrajnosti in po-žrtvovalnosti godcev. Prostrani vrt je bil občinstva natlačen in naše Gasilno društvo si mora le čestitati da je v tako kratkem času svojega obstanka si pri-dobilo toliko prijateljev. Da smo bili vsi tako dobre volje, je gotovo tudi zasluga g. Miillerja, ki nam je postregel z izborno kapljico iz svoje dobro znane kleti. Posetilo nas je 16 gasilnih društev ter dom-žalsko veteransko. Veselica se je zvršila naravnost v uzornem redu, ves čas cele slavnosti ni bilo najmanj-šega nereda. Omeniti je tudi skrb politične oblasti, poslali so v Domžale celo kompanijo žendarjev po zaslugi bogve koga, kateri nas je bržkone osumničil, da bomo padli po Tirolcih liki gladni volkovi. No dotični možic se je v svojem računu nekoliko zmotil in tudi oblasti so se lahko prepričale, da smo Siovenci dostojnejši nego naši privandranci, ki nas izzivajo pri vsaki priliki. Oboroženi sili niti treba ni bilo prestopiti domžalske meje, načelništvo Gasilnega društva je dalo garancijo za red, kateri je bil v resnici uzoren. Cas je hitro minul in prekmalu je prišlo jutro in skrajni čas razhoda. Veselico je posetilo tudi nekaj zmernejših Tirolcev, ki so se na lastne oči lahko prepričali, da smo Slovenci boljši ^Herrenvolk" nego oni kričači, ki nas razkričavajo za suroveže. Zatiw@la. Prostovoljno gasilno društvo v Stobu se tem potom najprisrčneje zahvaljuje vsem bratskim dru-štvom, deputaeijam, zastopnikom gasilnih društev, odboru Zveze gasilnih društev, sl. veteranskemu dru-štvu v Domžalah in vsem gostom, kateri so s svojo navzoenostjo omogočili, da se je draštvena ustano-vitev tako sijajno praznovala. Osobito izreka toplo zahvalo občinskemu go-spodarstvu za njegovo veliko požrtvovalnost, preč. g. Berniku, župniku na Goričici za blagoslovijenje Ga-silnega doma in brizgalne, tajniku Zveze g. Fr. Troštu za lepi slavnostni govor, blag. gospej kumici Mariji Flerinovi, gosp. tovarnarjem, gg. županoma J. Dimc iz Depalevasi in Karolu Sojer iz Ihana za veliko podporo. Dalje slavni godbi, ki je brezplačno svirala ves čas slavnosti kakor tudi pri veselici, g. Fr. Peč-niku, g. A. Miillerju za okusno prireditev veseličrrih prostorov, gospieam Mici Markužič, Valentini Kosirnik, Ivanki in Mici Dolar, Ivanki in Valentini Habjan, Franici Kvas, Jerici Ovca, Mici Setnikar in Margareti Suštar, ki so v krasni narodni noši došlim gostom delile duhteee šopke in tudi sodelovale pri veselici; dalje domačinom, ki so nas gmotno podpirali ali po-magali kakor si bodi, da se je vsa slavnost dostojno vršila. Vsem, kateri ste okrasili hise z zastavami ter preskrbeli za dostojen vsprejem, rečenio : lepo ste s tem proslavili sami sebe in s tem pokazali, da ste vneti za človeštvu koristne naprave. prostovoljno gasilno društuo u Siobu I 14. avgusta 1906. ¦¦ Rudolf Mayer, načelnik. Jožef Jezeruik,l tajnik. I2yava. Ni res, da je udarila dne 2. t. m. strela v gra-ščino g. viteza Schneida v Zapricah, kakor je to po-ročal „Kamničan" dne 3. t. m. Kdor o tem dvomi, naj pride pokazat, kje da je trešcilo. Oraščinsko oskrbuištvo Zaprice, 15. avg. 1906. Josip Geriovič, oskrbmk. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m Mka zalop ^sakowstne (fais-cegia) iz raznih velikih tovarn pri fran Peenikn» fiomžalah. Postrežba točna. Cene nizke. je najboljše doma.ce sredstvo za pokončavanje muh. Cene: 1 pola 10 vin. Pri večjem odjemu znaten popust. 12—6 Glavna zaloga pri Karolu Kummer trgovina s specenjskim blagom v ICamniku na Grabnu. * * Priporoča svojo specerijsko blago, osobito pa moko in žito po nizki ceni v izborni kakovosti. Izborn® ^le^asin pivo w sodčkih in steklenicah priporoča ^^ v Vsa naročila se točno izvršujejo. Mariia Slare v Kamniku. Priznano izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. = se prodaja v trgovini Josip ftmenia v biiitai. oblastveno koncesijoniraai napeljevateij vodovodov v Kamniku liaznaiija slav. ohčinstvu, da prevzema popolne vodovodue nai»rave, izdela na zahtevo za taiste načrte in proračune, vpelje solidno iii po uizkih cenah vodovod v hiše, uapravlja popolne kopelji s pečjo, klozete z vodnim izpiranjem, vodomete, priprave za škropenje vrta, perilnice, kakor tudi vsa t to stroko spadajoča dela. — Izdelnje in popravlja tudi strelovode ter hišne telefoue in telegrafe. 6—6 Trgovina s špecerij-skim blagoni Kamnik, Glaum trg 23 priporoča vsaki dan sveže kuhano š&snko9 čajno masio (Teebutter), delikatese sploh in vse vrste mineralne uode. Stanje hran. vlog: narf 1,450.000 K Rezervni zaklad: nad 25.0@0 K sprejeina hranilue vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljeni. Za varnost vlog jamči pole^ lastnega rezervne^a zaklada me$tna občina kamniška z v$em sVojim premoženjena in v$o davčno močjo. Oa je ^a^nosf vloig |s@poEna, svedoči zlasfi to9 da vlagajo v lo hraniflnico tucii sodišča denar BnaBolefnih ofrok in varovancev. Hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se pri tem obrestovanje prekinilo. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. pcštne hranilnice. Poštne hranilnice račim št. 856.422. ----------- Posojila se dajejo na zemljišča na 5°/0 obresti ----------- in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 3et popolnoma, ako placuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se fudi na menice in na vrednostne papirje. sdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.