..Primorski List“
(izhaja vsaki 1., iO.,in I SO„ dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 ll., za pol leta 75 n.
Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
Uredništvo in nprarništvo
mu je v Gorici, Nunske ulice št. io. — Nefran-kovaua pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
II II		Vse za vero, dom, cesarja/ || (|
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.	Lastnik: Konzorcij ^Primorskega Lista11.	Tiska: H i 1 a r i j a n s k a tisk a r n a.
		
jzij Matija Zorn,
knezonadškof goriški, metropolita ilirski, hišni prelat Nj 3gove svetosti očeta papeža, tajni svetnik Njegovega cesarskega in kraljevskega Veličastva, dr. bogoslovja, i, t. d., i. t, d., i. t. d.
Nepričakovano nas je zadela žalostna uovica, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati v večnost našega priljubljenega vladiko.
Neverjetno se nam zdi, saj nam je le žica iz daljnega Dunaja prinesla pretresljivo novico : knezonadškof je mrtev. A to novico nam ponavlja žalostni glas mestnih zvonov, ki nam vedno na novo trgajo srce.
Zapuščeni otroci žalujemo ob odprtem grobu svojega prelj ubij enega Očeta, ki se je preselil daleč od nas po dolgi mučni bolezni v večnost izročil svojo^ preblago, plemenito dušo v roke svojega stvarnika.
Danes ko nas tare žalostna zavest, da prevzvišenega našega dobrega pastirja ne bo več med nami, se toliko ži-vahneje spominjamo njegovih vrlin: njegove dobrote, neomajne ljubezni, s katero jo ljubil	izročeno	čedo.
Mislimo, da vse povemo, ako rečemo, da je bil vzor pravega pastirja, bil je svetnik vže na svetu.
Ako^sPpreddcimo vse njegove kreposti, katere so ga krasile, so nam porok, da on, ki je tako ljubil tu svoje otroke, danes gleda na nas zapuščene in moli za nas in primi v nebesih, da bi Dog poslal zapuščeni čedi — dobrega pastirja.
* Alojzij Zorn je bil rojen v Pervačini dne 13. januvarja 1834, kjer je bil njegov oče učitelj Ljudske in srednje šole je obiskoval ter jih dokončal s izvrstnim vspehom v Gorici. Pri sošolcih bil je oosehno^pnjjnbljen radi svoie'postrežbivosti. Po dokončanem gimnaziju~jevstopil v bogoslovje, kjer se je popolnoma posvetil učenju in pobožnim vajam. Kadi mladoletnosti je moral čakati ter bil še le dne 13. januvarja 1857. posvečen v mašnika. Novo mašo je mladi Alojzij pel v svojem rojstnem
-kraju.
Po dovršenem bogoslovju poslal je nadškof Andrej unetega in pobožnega duhovnika na Dunaj, da seje popolnil v duhov-skili vedah ter dosegel doktorat bogoslovja.
Ko se je jiovmiL-z-_Qmmja je bil eno leto podravnateli in gospodar v osrednjem semenišču. Kmalu pa ie bila izpraznjena ijtoluaL-Moguialjke v osrednjem Semenišču in to mesto je dobil pokojni Zorn. Njegovi učenci, katerih število do 1. 1881 ni bilo malo, se še vedno spominjajo temeljitega, jasnega predavanja jn lehkote, s katero je razlagal naitežia bogoslovna vprašanja. Pri vsem svojem znanju pa je pokojnik ostal vedno ponižen. Eatera čednost"ga je-dičila tudi pozneje na škofovski stolun. K niemn ie bil vstop vsakemmrost. Z jednako ljubeznivostjo všprčjeDTe Tiiijvišjega lošfojansTveuika, kakor zadnjega kaplana. .	Po	smrti semeniškega vodje veleč msg. Hrasta bil je nje-
' govim naslednikom v vodstvu semenišča imenovan dr. Zorn, ki je vodil semenišče z njemu lastno nepristranostjo in ljubeznijo ' imenovanja j^mjkim škofom.
P- 1881py mfvoufahr. Zorn imenovan stolnim kanonikom, a ostal je še vedno vodja v semenišču.
L. 1882. meseca septembra obiskal je presvitli cesar našo
goriško deželo. Pridvornem—jrbgilu povedal je cesar kanoniku
dr. Zornu, da ga je imenoval škofom poreško-pnljskim. Ta novica se je bliskoma raznesla po nTesfuj aTNsem^e^ilo žal. da zgube ponižnega in preljubijenega msgr. kanonika iz svoje srede. Rajni se je sicer v svoji ponižnosti izgovarjal s neposohnostjo ; a presvitli cesar mu jeodgovoril, Ma se je vže prepričal o njegovih lastnostih.
I
Dne 13. januarja 1883 je bil v Gorici posvečen v škofa-Ob tej priliki so mu kapitelj, semeniški profesorji in duhovščina poklonili dragocene darove. Dne 4. marcija je imel svoj slovesni vhod v Poreč, dne 13. maja pa v Pulj ob veliki navdušenosti vernega isterskega ljudstva, ki je vže naprej izvedelo o plemenitosti svojega novega pastirja.
Kmalu po njegovem odhodu pa je bil umrl prejšnji knezonadškof goriški dne 17. marca 1883. Vjse je pričakovalo, da bode škof poreški njegov naslednik. Dne 12. junija bil je tedanji po-resTaskof~msgr7Zorn imenovan knezo-nadškofom goriškim. Vsa nadškofija se je veselila njegovega imenovanja in 14. oktobra je imel svoj slovesen vhod v goriško stolnico.
Delovanje dragega pokojnika v goriški nadškofiji je itak vsem poznano. Vže prvi pastirski list njegov, s katerim je pozdravil svoje verne pričal je o njegovem aposteljskem duhu, o njegovi krščanski ljubezni, s katero je ljubil vse verne. Pravičen kraz ggizlikp je hotel biti vsem, in ie tudi bil. Nijioznal narodnostnih sfksiii.~aHinbiT ie svoPnarod z ono tiho, gorečo ' 1
lastna možem njegovega značaja. Škodovati 111 hotel nikdar svojemu narodu, za katerega je veliko molil, pa tudi ne italijanskemu; zato je prevzvišenega pokojnika vsikdar zelo bolelo, kedar se mu je od katerekoli strani kaj takega očitalo.
Mnogo grenkostii vžiL-ie za svojega vladikovanja pokojni prevzvišeni, malo ie vžil miru v razburkanih sedanjih časih.
Zato mu večni vladar podeli večni mir in pokoj, ter ga poplačaj za vse trpljenje na tem svetu !
Vsled težavnih razmer je pokojni prevzvišeni večkrat prosil , v Rimu, da mu odvzamejo težko breme, toda železna volja sv. < Očeta, v kateri je spoznaval voljo božjo, ga je ohranila še v višje pastirski službi, dokler ga Vsegamogočni ni rešil težkega bremena.
*
* *
Prevzvišeni knezonadškof je pričel bolehati v aprilu. Bolezen se je precej razvila, vendar je dr. Kratft-Ebing izrekel, da gre zdravljenje normalno in da prevzvišeni v nekaterih mesecih popolnoma ozdravi. Vsi smo gojili najboljšo nado, da Bog usliši molitve vernikov ter povrne ljubljenemu nadpastirju popolno zdravje.
Do 15. juniia je šlo vse dobro. Kar se nadškof odreče jedi jn pijači. Na svet dr. IvraffiPElAuga se je dne 25 junija prevzvi-šeni v spremstvu dr. Lisjaka in njegovega -tajnika prepeljal v zasebni zavod dr. Svetlina na Dunaju. Na Dunaju, so zdravniki za trdno izrekli, da nadškof v nekaterih mesecih popolnoma ozdravi.
V	četrtek zjutraj pa je dr. Svetlin brzojavil dr. Lisjaku, domačemu zdravniku knezonadškofa: Včerajšnje stanje knezonad-škofa povoljuo, danes pa je nagloma vpadel. Stanje, zelo nevarno. Ob 2. popoludne pa je došla druga brzojavka: Moči so upešale-vsled pričete vodenice.^jnožganUi. Bolnik je bil previden v sv. zakramenti. Upanja nobenega" —r Dr. Svetlin.
Ob 7 uri pa je došla brzojavka : Knezonadškof mirno umrl za srčnim oslabljenjem ob 3V9. Srčno sožalje.— Dr. Svetlin.
Tako je visoki bolnik, blagi oče naše škofije, naš preljubljeni nadvladika nagloma za vodenico v možganih svojo blago dušo izročil Bogu.
Še isti dan odpeljal se je tajnik g. Zamparo na Dunaj, da ukrene vse potrebno. Kakor nam javlja brzojav, se je truplo pokojnega knezonadškofa danes ob 5% zvečer blagoslovilo, ter se z brzovlakom prepelje v Gorico. Jutre ob 10 uri prepeljejo truplo pokojnikovo iz kolodvora v nadškofijsko palačo, kjer bode izpostavljeno, ter dovoljen pristop občinstvu.
Pogreb bode v sredo zjutraj ob 8. uri.
0 političnem položaju.
Vihar, katerega so provzročili Nemci vaznih barv in imen pod vodstvom ži-dovstva se še ni polegel. Vihar je nastal, kakor je čitateljem yže znano, zaradi pravičnih jezikovnih naredb na Češkem in Moravskem. Jezikovne naredbe so nemškemu Mihelnu prav dobro prišle, da more rogoviliti. Ne gre se v prvi vrsti za naredbe, nego za nadvlado. Bili so navajeni ukazovati. Dolgo, dolgo vrsto let so bili nemški liberalci gospodarji. Njih trdo pest so občutili Čehi in in posebno mi Slovenci. Nas Slovence tišči njih težki jarem še dandanes do tal, med tem ko se ga skušajo Čehi otresti. Ni dvoma, da ga odvržejo raz tilnik v kratkem. Slovenci pa pridemo gotovo tudi na vrsto. To tirja vže naravni zakon. Še nekoliko časa je v hiši pospo-dar, ko se postara mora hote ali nehote prepustiti gospodarstvo mlajšimi čilim mo.čem. Skoraj v vsaki hiši je prepir med starim in mladim. Zakaj ?
Zato, ker je prvemu hudo, da vka-zuje mesto njega, drugi, mlajši. Če stari ni dobro in prav gospodaril, skuša mlajši po svoje urediti hišo in gospodarstvo, ter popraviti, kar je stari zagrešil.
Kakor je v malem, tako je tudi v
v t o	T	J
velikem. Zidovski liberalizem se je po slabem gospodarstvu postaral. Dosledno mora mesto odstopiti drugim mlajšim. A ker so v Avstriji tudi Slovani, morajo dosledno po naravnem zakonu oni priti na krmilo.
Nemcem se je stol majal vže dolgo let. Ko so Čehi pod Taafejem stopili v državno zbornico, se je kazalo, da bode nemškemu nadvladju kmalu konec.
A tedaj so provzročili v državni zbornici Nemci skorej jednake škandale, kakor sedaj. Komu izmed starejših ni znano ime „Knotzu. Kakor je sedaj kričala Schiinererjeva petorica :
Hoch „Germauia irredenta11, tako je oni poslanec v družbi drugih takrat razsajal in se repenčil. Slovani, so se dali ostrašiti, omehčati. Taafe je sam bil po srcu in duhu nemški liberalec, pa previdel je dobro, da se ne da več Slovanov na steno pritiskati, zato je stiskalnico nekoliko odpustil, pa ne odstranil. Ostarela liberalna roka pa ni yeč imela jakosti, da bi jo zopet pritisnila.
Ko je stiskalnico zopet pritisnila, se je sicer za hip dala zopet stisniti, a to le za hip, ker je onemogla roka ni mogla več držati .stisucitb*,' Tffrto ja oiHHft od sebe odpustila.	 —1 1 —•
Koalicija je namreč skušala židovske liberalce nemške in italijanske, zopet na noge spraviti, pa ni šlo in nišio.
Prišel je Badeni. Imel je in ima isti namen. Pri zadnjih volitvah v državni zbor smo občutili Slovenci na Primorskem njegovo dobrohotnost do Italijanov. A stiskalnica je sama od sebe odpustila, in Slovenci na Goriškem smo napravili večji korak, kakor poprej v 50 letih. Sicer občutimo še pritisek, ali, kakor upamo, je to zadnji poskus italijanskega frama-sonstva in njegovega pokrovitelja, ako nas vsa znamenja ne varajo.
Kako torej stojimo?
Badeni je želel in želi imeti svojo večino obstoječo iz Čehov, Poljakov, Nemških liberalcev, veleposestnikov in Italijanov.
Izključil bi rad nemške katoličane in krščansko slovansko zvezo oziroma Jugoslovane. Zato skuša na Češkem poravnati umetno napravljen nemir. Skuša spraviti židovske liberalce in Čehe. Podali naj bi si roko v spravo, potem pa skupno delovali v Badenijevi večini.
Mir na Češkem je potreben. Vsled notrajnega prepira in needinosti so razpadle še veče države nego je Avstrija.
Kaj meni Ebeniioch?
Znani Ebenhoch, odličen član nem-Skih katoličanov, izjavil je pred svojimi vo-lilci, da so pripravljeni 011 in katoliška stranka se žrtvovati, t. j. se dati izključiti iz večine, ako je to potrebno, da se napravi na Češkem mir. Dr. Ebenhoch je torej dal Čehom in Poljakom prosto roko, odvezal jih je obljube, katero so dali, ko se je državni zbor razšel, da hočejo vstrajati namreč v sedaj ni Večini, naj pride, kar hoče.
Nemški katoličani so torej pripravljeni, zaradi ljubega miru ustreči želji grofa Badenija. Začasno se odrekajo 0-pravičenim zahtevam avstrijskih narodov v verskih in šolskih prašanjih Nočemo tu pretresavati, ali so na pravem ali na krivem potu. Tu zabiležimo le goli fakt.
Kaj pravijo na-to drugi Nemci.
Dr. Lippert in Pferschehl sta stopila vsak s6 svojim načrtom na dan. Hudujejo
se sicer drugi liberalni in nacijonalni poslanci, češ da sta preveč popustljiva nasproti Čehom, ali gotovo je, da sta svoj načrt izdala v tihem sporazumljenju svojih tovarišev in morda tudi vlade. Tega pa nočejo še javno pripoznati In Čehi?
Te dni je knez Švarzenberg govoril svojim volilcem v Budejevicah. Knez je prvi češki velikaš, še mlad, poln narodnega ognja. Posreduje med Mladočehi in veleposestniki. Njegova zasluga je, da so se leti združili. Neki nemški list pravi, da je knez Svarzeu-berg zastavonoša obojnim. Visoko je dvignil zastavo češkega leva, z a njim pa korakajo Mladočehi in veleposestniki češki. On je glava, katera druži obojne. Kar je govoril v Budejevicah, je govoril v imenu obojnih.
Češki princ Švarzenberg pa je govoril tako-le : „Mi smo pripravljeni na spravo: Radi podamo Nemcem roko. Pa sprava mora obsegati več, kakor Češko, Moravsko in Šlezijo. So v Avstriji tudi Slovenci iu Hrvati, tudi oni so stiskani, zato tirjamo, da se sprava raztegne tudi na Jug.“
Ali z drugimi besedami: Ti, Badeni tirjaš naj se iz večine izločijo katoličani in Jugoslovani. Gledš katoliške stranke molčimo, če sami tako hočejo. vA Slovencev in Hrvatov ne pustimo. Z njimi smo zvezani, ž njimi stojimo, ž njimi bodemo. Povej to svojim ljubljencem nemškim in italijanskim liberalcem. Kaj odgovori Badeni, oziroma Nemci, ne vemo. A v kratkem zvemo. Posrečilo se je nemškim obstrukcijonistom izločiti Nemške katoličane iz večine. Ali se posreči tudi Slovence in Hrvate, pokaže najbližja bodočnost. Upamo, da se ne posreči. Izjava kneza Svarzenberga je za nas odločilna, in odkrito rečemo, da vže dolgo časa nismo slišali tako vesele novice.
Čehi tirjajo deželno avtonomijo, Slovenci pa želimo narodne. Stati moramo v opreznosti. Če se posreči Badeniju nje-gov poskus, bode sprava samo za Čehe na Češkem ; če se ne posreči, pridemo tudi Jugoslovani do svojih naravnih pravic, ministerstvo Badenijevo pa potem najbrže bode padla. Dal Bog, da bi se uresničile naše vesele slutnje !!!
Naše občinske volitve.
1.
Vže nekoliko let sem opazujemo, kako se bijejo ljuti boji po naših vaseh
Te volitve niso sicer tolikega pomena, da bi odločevale našo državno politiko, a v ožjem delokrogu so vendar važno in vredne, da jih nekoliko premo -trimo.
V	zmislu ustave imajo namreč naše občine samoupravo, t. j. one smejo vse svoje zadeve in opravila svobodno vre-jevati in izvrševati.
Taka opravila so :
1) Svobodno upravništvo z občinskim premoženjem;
2) skrb za varnost oseb in lastnine ;
3) skrb za občinske poti, mostove, kakor tudi za varno in možno občevanje po cestah in vodah;
4) skrb za varnost poljskih pridelkov ;
5) policija radi živil;
6) redarstvo gledš dostojnega in nravnega vedenja;
7) skrb za uboge in za občinske dobrodelne zavode in ustanove ;
8) Dovolenje in nadzorstvo pri stavbah;
9) Poskus, da se med seboj mirnim potom poravnajo Občinarji, ako nastane med njimi kak pravni prepir.
Te so važniše zadeve, katere pripadajo upravništvu občin v lastnem področju. Je pa še mnogo drugih opravil, katere1'izvršujejo v prenešenem delffkfogu, kakor vojaSke, davčne, gojzdne in druge.
Iz tega vsakdo lahko razvidi, da dandanes poslovanje županov in njihovih svetnikov ni tako lahko, kakor bi kdo menil na prvi pogled. Mariveč samouprava občin zahteva može zmožne in kolikor toliko izobražene, kateri se zavedajo svoje naloge in dolžnosti in so jim tudi kos.
A kaj vidimo pri nas? Vidimo, da misli vže vsak šušmar, da je sposoben za župansko stolico. Marsikateri hrepeui zasesti županov sedež, ker je mnenja, da se bode potem ne le njegova občina, ampak tudi cel svet obračal po njegovi glavi.
Istotako obračajo tudi drugi svoje poželjive oči po občinskih stolicah misleč da s tem dosežejo verhunec svoje sreče
Zato se jaz ne vjemam popolnem s dopisovalcem, kateri meni v zadnjem
„Prim. Listu“: „Če ima občina kaj premoženja, seveda tedaj se pulijo za občinske stolice, toda le zaradi samoljubnih namenov, da bi se pri tem okoristili; kedar in kjer so občine brez denarja, oziroma brez premoženja, tam se take vrste ljudje (sebičneži namreč) niti ne zmenijo za obč. stolice*.
O ne, ne ! Tudi kjer so občine brez premoženja, tudi tam hočejo sebičneži biti na krmilu. Če tudi od občinskega premoženja kot takega ne morejo velikega dobička imeti, vendar si znajo, ako imajo občinske vajeti v rokah, odpirati druge vire, iz katerih jim denar doteka. Ako so n. pr. krčmarji, trgovci ali obrtniki, ne poznajo §. §., po katerih imajo dolžnost vzdrževati policijski red v občini, skrbeti, da se zapirajo krčme, ko odbije policijska ura in med službo božjo, paziti na dostojno in nravno ponašanje posebno ponočnjaške mladine, zabranje-vati prepovedane igre in motenje ponočnega miru. Zakaj ne ? Zato ker to bi bilo proti njihovim interesom, ker si nočejo zadelati izvirkov, po katerih jim največji dobički dohajajo.
Zakaj je tako težavno zatreti javne plese ? Zato, ker ako sedijo na županskih stolicah krčmarji, trgovci ali obrtniki, si jih sami želijo in radi dovoljujejo, dii, še celo mladeniče k temu napravljajo in jim prigovarjajo. Vže vejo zakaj. Pri vsakem javnem plesu, ka-koršni so pri nas v navadi, imajo krčmarji, kateri ples priredijo čistega dobička od 100-300 gld. *)
Kaj tedaj zato. da imajo fantje celi teden potem težke glave, prazno mošnjo in večkrat tudi poškodovanje telesnega zdravja in da niso za nobeno delo ?
Kaj dalje za to, da se godi tudi drugim Občinarjem, ob in po semnju slaba, res na »semenj “ mora biti vsak pijan ali vsaj „dobre volje“, dekleta na-lišpana, mladeniči lepo oblečeni! Čez druge nemoralne čine — skrite iu očite —, ki se ob takih priložnostih dogajajo, vrzimo pa plašč molčanja. Kaj gmotni in moralni bankroti, samo da nesejo nekaj ?
Ako so toraj občinski voditelji odvisni' možje (in krčmarji ali trgovci so odvisni od svojih odjemalcev), ne morejo svojih dolžnosti izvrševati tako, kakor zahteva blagor občine. Če je treba katerega kedaj kaznovati, tirjati, kar občini dolžuje, morda ga tudi zarubiti, o kako se obotavljajo, odnašajo, prizanašajo in to le zato, ker se bojijo zamere ali še bolje rečeno, ker se bojijo, da ne bodo hodili več k njim v: krčmo ali štacuno. Ali ni res tako ? ?
Zavarovanje goveje živine.
Živinoreja in poljedelstvo sta glavna in najvažnejša dela vsega kmetijstva. Živinoreja ne more obstajati brez poljedelstva a tudi poljedelstvo brez živinoreje ne. V vsakem kmetijstvu moreta biti oba dela tako združena, da ,se med seboj podpirata. Naravno je toraj, da je govedo najvažnejša in najkoristnejša domača žival. Nobeno drugo živinče, katero redi kmetovalec, ne donaša tako mnogovrstnih koristij kakor ravno govedo. Kajti goved (vol, krava) pomaga kmetovalcu polje obdelavati, vozi mu na njivo gnoj, spelje h domu poljske pridelke itd., a na zaklanem govedu ni stvarice, katere ne bi obrnil človek v svoj prid. Goveja živina daje tečno meso, iz kož imamo usnje, iz loja sveče in milo, da celo gnoj, dlaka, parklji, kosti in kri se dobro porabi. Radi teh mnogovrstnih koristij pa rabi skoraj vsak še tako ubog delavec vsaj po eno kravico, ker ve, da mu pomaga preživiti družino, pomaga na polju, in mu vrže naposled nekaj denarjev. Radi teh koristij pa je govedo vsakemu posestniku jako drago in je smatra za svoje bogastvo, za svoj kapital. Iz tega pa tudi lahko spoznamo kako velika nesreča zadene kmeta, ako mu pogine govedo ; marsikateri kmet občuti to nesrečo leta in leta in ako mu pogine dvoje, troje goved pride lahko še na beraško palico. Kako toraj odvrniti od kmeta, delavca tako nesrečo ? Odgovarjam : Zavarujte vsi Občinarji svojo živino. Ža vsako govedo plačate vsako leto 60, 70 kr., a ko bi vol ali krava poginila — izplača vam društvo svoto, za katero sta bila vol ali krava zavarovana. Kolika sreča v nesreči je to, koliko solz si prihranite! Da se misel o zavarovanji goveje živine razširi med kmetovalci, ter da se v tem oziru reši kmet posledic pogostih nesreč pri goveji živini, založili bomo v kratkem ter dali natisniti pravila „vzajemno - podpornega društva
•) Sevčda tr<U mnogi krčmarji, da imajo z j avnimi plesi idatno zgubo *, kajpada je to malo čudno, da se vzlic temu prav talci beiedavelji kar 5 Vjgorečaiše potezxjo za s -n nje.	Op, uredništva.
za zavarovanje goveje živine11 po pravilih enakega društva v bližnjih Biljah, katera bo vlada v kratkem potrdila. Mi želimo in svetujemo, da se ustanovi v vsaki občini ali duhovniji enako društvo
—	a 20 — 30 enakih društev stopi naj v medsebojno „Zvezo“, o kateri bomo še govorili.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Saborski klub lirvatske opozicije se je sestavil. Predsednikom je izvoljen Juraj bar. Rukavina. Združena opozicija bode pač vsaj deloma osvetlila žalostne lirvatske odnošaje.
Princ Friderik Scbwarzenberg je govoril na volilskem shodu v Budejevicah o spravi med Čehi in Nemci. Pov-darjal je, da se mora jednaka sprava raztegniti tudi na Slovence in Hrvate. To je pravo! Tudi mi primorski Slovani želimo in tirjamo popolno enakopravnost v vseh javnih uradih..
Nemško - češke občine se še vedno kujajo. Od dne do dne občine celih okrajev odpovedujejo vodstvo uradnih poslov v prenešenem delokrogu. S tem občinski zastopi škodujejo le svojim podložnim. Toda kaj se brigajo nemški naduteži za blagor ubogega ljudstva.
Češke visoke šole na Moravskem se bodo baje kmalu ustanovile, in sicer dobi Brno češko-nemško vseučilišče in Olomuc češko tehniko. Kedaj pa v Gorici dosežemo slovensko ljudsko šolo ? !
Mlinarji iz vseli delov Avstrije so se sešli na Dunaju. Ustavili so se dosedanji pogodbi z Ogersko, ki preti vničiti tudi našo mlinasko obrt. Shod je pozdravil tudi dunajski župan dr. Lueger.
Vnanje države.
Mirovna pogajanja mej Grško in Turčijo še vedno niso dokončana. Zdi se, da igra Turek slepe miši s zastopniki evropskih velevlasti, ter hoče needinost vlasti kolikor mogoče izkoristiti. Grki pa postajajo nestrpni, ker se boje, da jim zborovalci vendarle napovedo precej dolg račun.
Vzgledui zastopniki ljudstva v Italiji. Na dnevnem redu italijanske zbornice je bil proračun za vojno miui-sterstvo. Mej ogromnimi žrtvami za vojaštvo nahaja se tudi znesek 247 milijonov lir zr Afriko. Toda fcqdi ta noKiiatnu. svotica ni privabila poslancev v zbornico, kajti pri glasovanju je bilo navzočih le 19 ljudskih zastopnikov, ostali 489 poslanci pa so se raje hladili v senci raznih kopališč. Srečno ljudstvo, a še srečnejši zastopniki!
Francoski predsednik obišče prihodnji mesec ruskega carja. Republikanski predsednik objemal bode ruskega samodržca, in zapečaten bode znova evropski mir. Vendar pa s tem potovanjem niso zadovoljni francoski radikalci.
bc
šo
te
to
k;
d<
in
te
al
in
k<
n<
sl
K
ii
bi
j£
m
S(
vi
Ui
k
S
n
v
P
v
d
s
C
s
k
š
d
o
ii
s
i'
<1
d
t
^ D
-rrf 'T*
Sl.
Iz Pr vifein11 a 1no prazno »mo_ tudi mi Prvačkovci velepomenljiv
(dan) go^Iov^nšknrblagovestnikov, apostolov s vrTHnTarTiT~Me t o d a ^ Komu bi n« vtripalo in od veselja zaigralo rodoljubno srce, če se spominja evangeljskega čolniča, namreč »Družbe sv. Cirila in Metoda" ! Li ni ta kakor družba sv. Mohorja bodrilno krepilo, vero, narodnost, šolstvo in omiko pospešujoče krmilo, ki vodi naš juili narod v boljšo bodočnost ? firodaHemTduhovnikom. učiteljem in narodnim voditeljem pasioiiLnesiino ; Naš
čolnič
fine
vero in narodnnaluiogube otmimo! m. praznovala je Prvačina, ka-
4.	t
kor obično vsako leto praznik v proslavo blagovestnikov slovanskih narodov. Zjutraj je bila sv. maša, katere so se udeležila vsa narodna društva, moška in ženska polnoštevilno in v društveni 0-pravi. To je pač lepo in hvalevredno. Zvečer je bila bakljada; na več krajih so užigali kresove in veselo ubrano petje je donelo v tiho noč!
Zares lep dan je bil to. — Omenimo nty to, da je naš&Jfcnska .podri rnžnica; *Y Cirila iU-JIatoda prav iz-
virno oplemenila svoje druitvo s tem, da je sprejelana občnem zboru prav važne točke kakor n. pr. da bode YMka društvenie.a pokopana na .društieaic_po-.sebna stroške ; da bodfl——O.rnžt£0
polm^ltevllno sprgrnjlo zamrle—udinje k
večnemu počitku in istotako se po možnosti polnoštevilno udeležila za zamrle od društva plačenih maš zadušnic, kakor ob smrti, osmini in ob letnici. Te določbe so bile najboljše vabilo za ustop v društvo. Zdaj je do 200 udic. Živele !
S Krasa, 3. julija. Največje pohujšanje šolske mladine !
Po raznih višjih odlokih in slednjič po ukazu c. kr. ministerstva za uk ia
bogočastje od dne 20. julija 1887. je šolski miadini strogo prepovedano:
1. navzoči biti pri plesu;
2. zahajati v krčme;
3. udeležavati se iger in gled. predstav;
4. keglje postavljati;
5. havzirati ali drobnino prodajati.
Šolskim vodstvom in sploh gg. učiteljem in čč. duhovščini je nataučno na to paziti. Otroci, ki k plesu zahajajo ali kaj druzega omenjenega počenjajo, zapadejo kazni, koja doleti pa tudi nemarne in neskrbne stariše v globi.
Pazimo na mladino ! Cegar mladina, tega je prihodnost. Postava je sicer tu, ali žalibog! spolnuje se le malokje. Tu in tam so otroci pri plesu od začetka do konca. In ko v pozni noči godba preneha, otroci so, ki zadnji po brjarjili skačejo in iste pometajo. Je to prav? iKje je strah ? Zakaj se postava ne trdi in po isti otrokom k plesu prepoveduje?
Potem tožimo čez vedno večjo razbrzdanost otrok! ?
Nemoralni in vsestransko pohujšljivi javni plesi neizrečeno kvarijo in pačijo mlado srce. Otrok navzame in napolni se popolnoma nasprotnega duha. Tam vidi in sliši, kar bi ne smel ne slišati ne videti. Le parkrat — in otrok je pokvarjen.
Od tod izhaja čedalje večja spride-nost, razuzdanost in nepokorščina otrok. Spridenost in razuzdanost, ki strahom napolnuje vsakega resno mislečega človeka. Kaj bo iz take mladeži! ? Kam pridemo ? Kdo bo učil ? Kdo bo še kaj ukazoval ?
Pazimo na mladino ! Ne dajajmo ji vže v nedolžnih letih v roke orožja, da druge in sebe konča. Naj se postopa strogo! Saj nam gre postava na roko. Od plesišča in norenja po ženitninah odstranimo vsaj šolsko mladino, če hočemo kaj doseči. Na stariše ni se dosti zana-Sati ali pa nič. Od strani staršev je dandanes več malo strahu; veliko, veliko očetov in mater ne zasluži imena očeta in matere. Večkrat naletiš na starše, ki so celo bolj neumnOoFlrtroci. Pioluij^ii-jeio^estJ-os^o, ter jajnpJs^plj^Ma^nii 4ni|ini. Semtertje bi bilo vže najbolje, da uf se staršem po špartausko otroke kar vzelo.
Oče v. krčmi do-požue noči, mati cek-netLelio od hiše do hiše, otcoj^jia kjgr^s*^ ji^žljubL Je to odgoja ? 1
Varujmo Včroke ! varujmo je zlasti nesrečnega plesa!	Spodnje Kraševe.
S Kanalskega. — Volilni shod v Ročinju. Dne 29. junija sklical je državni Poslanec dr. A. Gregorčič shod v Ročinj. Zborovanja v kolarni g. Kregana se je Udeležilo mnogobrojno občinstvo, domače kakor tudi iz Kanala, Avčin drugih vasij. Predsedoval je shodu domači kurat preč.
Iv. Jarec, vlado pa je zastopal nad-komisar g. Prinzig.
Prvi je govoril državni posl. dr. A. Gregorčič ter pojasnjeval težave, ki so v državnem zboru nastale vsled jezi-3 kovnih naredeb za Češko in Moravsko. ^Onemogočili so Nemci vsako pozitivno delo. Preprečili so tudi, da se naše primorske 1'azmere niso mogle tako razpravljati, kakor je bilo treba. Italijanski poslanci so, ker niso mogli pobijati dejstev, skušali razupiti slovenske zastopnike za lažnike. Upa pa, da še pride prilika, ko se pokaže v svoji pravi luči sedanja politika na Primorskem.
Zadnje volitve, pravi nadalje, so bile za nas deloma nepovoljne; ali z druge strani so za nas važne, ker po ®jih se je slovensko ljudstvo probudilo. Slovenci so se oklenili domačih trgovcev, in sedaj stvar vže precej dobro napreduje.
Deželni poslanec g. prof. Berbuč je govoril o deželno-zborskili razmerah, pojašnjeval težak položaj slovenskih poslancev ter delovanje njihovo.
G. Ern. Klavžar je govoril o sadjarstvu, vinarstvu in živinoreji v Soški dolini.
Na interpelacijo g. Zege iz Kanala je pojasnil g. državni poslanec delovanje slovanske krščansko narodne zveze z o-zirom ua ravnopravnost slovenskega jezika v srednjih šolah, delovanje komisije, za razdelenje zemljiškega davka in zadevo obmejnih cest.
Na to je predsednik preč. g. Jarec, poživljajoč občinstvo naj zakliče trikratni slava na presv. cesarja, zaključil zborovanje._____________________
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. — V Blagovici je padel raz streho kmet Jožef Ocepek, ter Umrl čez malo ur. — Dveletna hčerka ■Janeza Kunsteljna v Idriji je padla v apneno jamo. Otrok se je tako opekel, [da je kmalu umrl. — Utonil je v Kolpi 11-letni deček, ki kopajoč se, je predaleč ■Zabredel. -- V Podbrezju so slovesno
odkrili spominsko ploščo vzornemu učitelju Andreju Praprotniku. — V Dobra-vici, št. jernejske fare, so pogoreli štirje posestniki. — V Zapužah se ,je obesila slaboumna Urš. Šušteršič. — Na Vrhpolj i na Dolenjskem je mladenič zadavil in potem še obesil dekle Nežo Zagorec, s katero je živel v grešnem znanji. Hudo-delnik je pod ključem. — V Leskovici na Gorenjskem so ustanovili kmetijsko zadrugo. — V Šent-Vidu na Vipavskem so našli 65-letnega možaka mrtvega pri studencu. Najbrže je prevroč pil in počival ter zaspal za vedno.
Na Štajerskem. — Strela je užgala vinčarijo Franč. Žižka v Zinici, ter jo popolnoma vpepelila. — Pri sv. Krištofu pri Laškem pogorelo je posestvo Kajt-natovo. — Orla velikana vstrelil je pri Maršečki vasi posestnik Mikolič. — Pri Mali nedelji priLjutomeru sta obhajala dne 21. junija Martin in Marija Jureš obletnico 64-letnega zakona. — Hud vihar z nalivom so imeli v Ljutomeru. — Shod vinogradnikov je bil v nedeljo in ponedeljek v Mariboru. Slovenci se tega shoda niso udeležili.
Na Koroškem. — Na praznik sv. Cirila in Metoda so blagoslovili zastavo velikovške šole. — K smrti na vislicah so v Celovcu obsodili delavca Jurija Jurca iz Ovšja radi poboja in ropa. —
V	Nemškem Plajberzi je napravljal rudar J. Lukatel drva v gozdu. Veliko drevo se je zvrnilo tako nesrečno na moža, da je obležal na mestu mrtev. — Pod vlak je šel pri Otočah ob Celovcu delavec J. Šušter iz Beljaka. Vlak ga je hudo raztrgal. — Dne 14. t. m. se je na neki ženitnini v Selah pri Volš-bergu zgrudila kmetica B. sredi plesa mrtva na tla. Zares, človek ne vč ne dneva ne ure ! — Blizu Št. Pavla v la-budski dolini je pogorela Ahačeva kmetija. Zažgal je 6-leten fant, ki se je igral z žveplenkami. - V Rablju se je dne 20. jun. sprožila pri streljanju na tarčo nekemu strelcu puška tako nesrečno, da je krogla zadela 53-letnega služabnika M. Unterbergerja v prsi. Umrl je kmalu potem. Zapustil je ženo s 3 otroci.
Itd? KS.
Kapitularnim vikarijem je bil
danes izvoljen preč. msgr. stolni prošt Andrej Jordan.
To je pa vže preveč. Zlobnost nekaterih ljudi presega že vse meje. Po volitvah so podlo obrekovali našega pokojnega prevzvišenega nadškofa, da je volil italijanskega drž. poslanca, in potegnil z italijansko stranko. Zdaj pa so izpustili v svet bombo, da je prevzvišeni porabil za volitve italijanskih poslancev ves denar, katerega je ljudstvo skladalo za novo cerkev presv. srca Jezusovega, in da to je tudi jeden vzrokov njegove bolezni. Mislite, dragi čitatelji, večjo hudobijo, kakor je ta! Tako govorjenje ni več obrekovanje, to je že peklenska fra-masonska zlobnost. Ne verujte, dragi rojaki, takih zvijač in hudobij, ki se iz posebnih namenov trosijo med naše dobro in verno ljudstvo. Mi smo poizvedeli od verodostojne osebe, da nabrani denar za imenovano cerkev v svoti 22.500 gld. je naložen v goriški hranilnici, pod številkami 23.311, 19.061, 19.298, 14.623. Kdo je tedaj porabil denar, vi obrekovalci! ? !
Mesto kapiteljskega dekana je vsled smrti veleč. msgr. Mercine razpisano. Prošnje je do 12 avgusta vložiti pri preč. knezo - nadškofijskem ordinari-jatu. Patron je grof Raimund Montecuculi.
Povišanje Naslovni redarstveni nadkomisar g. Abondius Contin je imenovan pravim nadkomisarjem. Po zaslugah plačilo !
Imenovanje. G. Franč. Martelanc, rodom iz Šempetra pri Gorici, dosedaj mestni živinozdravnik v Splitu, je imenovan začasnim c. kr. okrajnim živino-zdravnikom v Tominu.
Prosilcem v „Alojzijeviščeu na znanje. V „Alojzijevišče“ se bode letos sprejelo 15 do 18 učencev, zlasti v III. razred vadnice in v pripravljavnico. V II. razred vadnice ali v II. razred gimnazije se ne bo letos nikogar sprejemalo.
Polno plačilo je 12 gld. na mesec, le res nadarjenim in ubogim učencem se bo mesečnina znižala ali čisto odpisala.
Prošnje je vložiti do 20. avgusta t- 1- — Prošnjam naj se doda: 1) zadnje šolsko spričevalo : 2) krstni list; 3) zapečateno priporočilo dušnega pastirja.
. Vse Pl0Šnje naj se napišejo in pošiljajo „ Odboru slov. AlojzijeviŠča o Gorici1*, osebno pa naj se izročajo ali g. predsedniku ali g. podpredsedniku.
V	Gorici, dne 7. julija 1897.
Fr. Avg, Košuta.
Katoliški Obzornik št. 2 so razposlali pretekli teden. Temeljit in zani-
miv po tvarini, prikupen po krasnem jeziku se priporoča sam. Slov. razumništvo posebno opozarjamo na članek dr. A. Ušeničnika: Ut omnes sint unum.
Strela je udarila v samostan čč. sester de Notre Dame. ProvzroČila je precej strahu, škode pa ne.
Vode, vode, kriči vsa Gorica. U-boga služnica mora zvečer po cele ure čakati, da nalovi škaf vode. Ulice so v strašnem stanu, ker nimajo s čim škropiti. Seveda ima slavna gospoda denar za razne utoke proti slovenski šoli na razpolago, a za preskrbo zadostne pitne vode ga nima. — Kar so si meščani izvolili, to imajo !
Kdor zna, pa zna! „Corriere“ je hotel priložiti zopet zaušnico slovenski duhovščini. Pripoveduje, da je v Kornski ulici slišal govoriti dva Slovenca, ki sta prodajala drva: Kako moreš Italijanki prodajati drva? Ali ne veš, da nam duhovnik ne da odveze, aho bodemo delali tako. „Corriere“ tu le z polnim imenom na dan, da zvemo kateri so oni duhovniki, drugače si in ostaneš nesramen obrekovalec ! ,
Obsojeni mladeniči. C. kr. okrajno glavarstvo obsodilo je vse one mladeniče, ki dne 22. aprila niso hoteli na nabor na GorišČeku. Mladeniči obsojeni so bili na 20-30 gld. globe oziroma 4-6 dni zapora. Duhovi so se vže nekoliko pomirili sedaj se zopet razburjajo brez potrebe in povoda. Seveda bodo temu krivi le duhovniki in učitelji. Kaj ne ?
Otroci sloginili zavodov imeli so
7.	t. m. na Kostanjevici prvo sv. obhajilo. — Šolsko leto končajo ponedeljek 11. t. m.
Proslava godu slov, blagovestni-kov sv. CirihtiiiMetoda. Mnogobro~Jni kresovi okoli Gorice šo~" na predvečer oznanjali našemu mestu da se Slovenec zaveda, da je: Slovenec a tudi veren sin — matere cerkve. — Vrli Brici so se posebno izkazali. Slava!
Na praznik je imelo slov. bralno in podporno društvo slovesno sv. mašo, katero je daroval predsednik veleč, g. dr. GregorčičTTierk&v. j e Jula ppTna. flaSi je cerkev sedaj, ko zvonik popravljajo
—	brez zvonov. — S|ov£ii$|coj^izum-ništvoje pa p<yjjlij)a]^3^3^3soin^stjo. Znak časa — vkfij-L
Možki zbor je bolje kakor vedno izvršil svojo nalogo.
Najhujšo vročino v Gorici smo imeli dne 5. t. m. Gorkomer je kazal 35° R. v senci.
Zrelostni izpit (maturo) na goriški gimnaziji so napravili naslednji Slovenci: Pirjevec Ivan z odliko ; Klančič Evgen. Milanič Jožef, Pirec Valentin, Posega^ Frančišek, Reja Izidor, Šorli Peter, Žnidaršič Jožef.
Društvo za doslužene duhovnike. (Emeritenverein) se je ustanovilo na Dunaju. Vedno bolj se množi število pristopajočih posvetnjakov. To društvo je ustanovljeno na način zavarovalnice za življenje. S plačevanjem letne premije si lahko vsaki katoliški duhovnik za čas nesposobnosti (vsled starosti ali boleznij) zagotovi gotovo letno rento, ki se mu do smrti, kjerkoli hoče, ne glede na njegove morebitne postranske dohodke izplačuje. Zavarovati se more za svoto od 120-720 gld. letue rente. Ako ima duhovnik n. pr. 250 gld. pokojnine, je to pač premalo za živeti, preveč za umreti; ako pa dobi iz emeritnega društva še letnih 400 gld. za katere se je poprej zavaroval, potem se vsaj po človeško prerije. O tem društvu bode govoril preč. g. Mitteudorfer v pondeljek ob 11 urj v dvorani hotela Suda. Na to velevažno društvo opozarjamo veleč, duhovščino.
Velika nevarnost na gospodarskem polju preti primorskim Slovanon v Trstu se je namreč ustanovila laška banka z imenom „Banca agricola“ za sedaj s 500.000 gld. glavnice, katera se more povišati na 1.500,000 gld. Namen banke je, kakor pišejo tržaški listi, po-sojevati Slovencem denar, da ne bodo odvisni od slovenskih posijilnic. Ta banka svoje delovanje raztegne na Trst, Istro in Goriško. Tu nam preti pač velika nevarnost od laške strani. Ta poskus Italijanov naj bode resen opomin vsem pravim rodoljubom, da se z vsem navdušenjem lotijo gospodarske organizacije našega ljudstva. Ako hočemo naše ljudstvo ohraniti neodvisno in je gospodarko utrditi, snujmo gospodarske zadruge, ustanavljajmo posojilnice po vseh krajih. Gospodarska organizacija mora biti škit, s katerim odbijemo sovražne navale.
Sin goriškega župana bode tri tedne filEtm v luknji svojo~vročo kri, Ker Je inetaTrazne 7m na mladeniče, ki so prišli k vojaškemu naboru.
Slavno gimnazijsko vodstvo [o-pozarjamo. da objavlja dan vpisovanja in
vsprejemnih skušenj za gimnazijo tudi v slovenskih listih, ker impjo tudi slovenski stariši pravico vedeti, kedaj naj pripeljejo otroke k vsprejemnemu izpitu v Gorico.
Oproščen je bil osmošolec Žigon, ki je bil zaprt, češ da je dne 25. marca zvečer z bodalom iz palice nevarno ranil mizarja Valentinuzzija Dokazano je, da Žigon bodala nikdar ni imel, zato ga je sodišče oprostilo. Ako bi pa tudi — pravi razsodba — Žigon res zadal ono rano, je bil opravičen braniti se, ker sta ga človeka napadla in pretepala in se bi moral braniti.
Nebesa naš dom je naslov mašni knjižici ki jo je izdal marljivi preč. g. vikarij Čigon. Knjižica obsega razne molitve, latinske večernice, devetdnevnico k „Naši ljubi Gospej Presv. Srca“ itd. Radi vsebine bo dobro došla tudi pevcem in organistom. Dobiva se pri pisatelju na Vojščici v raznih cenah.
Razstava izdelkov slov. obrtne deške in dekliške šole v Gorici bode na sloginili zavodih v ulici Barzellini dne
11., 12. in 13 tek. m. in sicer dopoludue od 9-12, popoludne od 4-6 ure.
Opozarjamo na to razstavo, vse, ki se zanimajo za napredek naše dece; pridite in oglejte.
O	razstavi kaj več prihodnjič.
Za slogine zavode smo prejeli od veleč. g. Antona Cibiča, dekana v čer-ničah 10 fl. Srčna hvala vrlemu gospodu.
Za versko vzgojo otrok. Justično ministerstva je glede verske vzgoje otrok izdalo poseben ukaz. Naročilo je sodiščem. da v slučajih verskega motenja po odrašenih (§. §. 122 in 304 k. c.) preiščejo, da-li ima obtoženec v oskrbi otrok svojih ali tujih. Ako se to dokaže, imajo sodišča po pravomoči obsodbe predložiti dotični akt v prepisu pristojnim oblastim, kamor pripadajo dotični otroci, katere ima obtoženec v oskrbi. Te oblasti imajo nalog postopati potem v zmislu zakona.
V slučajih zanemarjenja verske vzgoje otrok poroča na pristojno civilno kazensko sodisče politična oblast; to pa sme storiti tudi vsaka druga privatna oseba. Ta naredba je zares potrebna v marsikaterem oziru, posebno za nekatera — mesta.
Hranilnica in posojilnica v Biljah imela je od 8. junija do 8. t. m. prometa 7868 gl. 10 kr. — Res dobro znamenje.
Snujte, gospodje, snujte Reifeisnove ali kmečke posojilnice! —
Iz Vrtojbe. Naše županstvo si močno prizadeva, da bi se vstanovila tudi pri nas zadruga za zavarovanje goveje živine. Bog daj srečo! Druzega novega nič, kakor to, da so iz naše čitalnice v d. Vrtojbi izbacnili ostudni Slovenski list: Slovenski narod  Tako je
prav ! Če drugo ne, vselej toliko. Gotovo pa njegovi zmerom vmazani dopisi zaslužijo, da se vsled njih bojkotuje Slov. narod v vseh narodnih društvih! Naše geslo tedaj bodi: Proč s Slov. narodom!
V. Opatjem selu imeli so pretečeno nedeljo prvo sv. obhajilo. Ravno ta dan pa so nekateri napravili javni ples v Hudem logu (vikrijat Opatjeselo.)
Iz Cerovega se nam poroča, da so imeli v nedeljo vsakoletni cerkveni shod ter procesijo Sv. Rešnjega Telesa. Starešinstvo je za to oskrbelo novo lepo pot, ki je bila vsa ozaljšana s zelenjem, preč. g. vikarij pa je oskrbel krasen, nov baldahin. Vzoren je bil red procesije, posebno pri šolski mladini, za kar gre hvala g. predsedniku Cotiču in g. učitelju. In to nas je posebno razveselilo.
V Selah na Krasu je neki F. M. nevarno z revolverjem ranil v koleno babico; hudo ranjeno so odpeljali v Trst v bolnišnico.
Šolska veselica v Ročinju. — V nedeljo t. j. 4. t. m. imeli so v Ročinju majhno šoiarsko veselico. Šolska soba je bila lepo okinčana; na častnem mestu na odru sv. razpelo in sv. Alojzij v, ze-lenji, vrh odra pa cesarjeva podoba. Šola je bila natlačena poslušalcev domačih, iz Kanala, Avč, Srednjega itd. Otroci so kaj lepo izvrševali svoje naloge. Program je obsegal petje, deklamacije in igro : „Voščilo materi11. Posebno sta nam ugajala 8-letni deček in ll-letna deklica s& svojima deklamacijama. Pa tudi petje in igra ugajalo je vsem. S prostovoljnimi darovi (nad 17 gld.> kupijo se otrokom primerne mašne knjige. Na izvrstnem vspehu te šolarske veselice moramo čestitati nadučitelju g. Pavlinu, ki je male paglavce tako izvrstno izvežbal. Hvala mu!
V Ročinju je dne 2. t. m. y umrl tukajšni organist 38 let. g. Janez Čargo. Ranjki bil je blag značaj, izvrstna dušica. Kak6 da je bil priljubljen, kazal je sijajen pogreb v nedeljo po večernicah
Prišli so k pogrebu 4 vnanji gg. duhovni, več gg. učiteljev, obilna množica ljudstva. Ves Ročinj bil je na nogah, da bi skazal zadnjo čast ljubljenemu svojemu organistu, ki se je toliko trudil za lepo cerkveno petje. Ivo je jela zemlja padati na njegovo krsto, ni bilo suhega očesa. Predragi prijatelj! Bog Ti daj večni mir in pokoj! Da bi se pa tam gori zopet videli !
Vrli pevci zapeli so svojemu pevovodji več žalostink.
Mil. nisgr. kapiteljski vikarij
naznanja preč. dekanijskim uradom:
1. da skozi tri dnj no vseli cerkvah zjutraj, opoludne in zvečer zvoni vsaj po četrt ure.
ŠTua se čč. duhovščina, ako ni ovirana dne 14. t. m. ob 8 uri udeleži ]>o-gralm- v i .-ilri,rjn roketu in s. svečo.
8.	da čč. duhovni predstojniki opravijo zadušnih*. in	po	ranjkem knezo-
nadškofu, ter k sv. opravilu povabijo ljudstvo.
4.	da se po pogrebu vzame „collecta de Špiritu Sancto“ in opravljajo druge molitve, da nain Bog kmalu pošlje novega pastirja.
V Gorici dne 10. julija 1897.
Andrej Jordan kapitularni vikarij.
V Drežnici je na sv. Petra dan nastal ogenj pri posestniku And. Kanal
V.ilr
vsa vas v nevarnosti.
Postaja v Devinu se je s 1. julijem slovesno otvonla. Ustavljali se bodo vsi vlaki razun brzovlakov. Ob nedeljah se bode ustavljal tudi zabavni vlak.
V Šebreljali sta se na praznik Sv. Rešnjega telesa ponesrečila dva moža pri streljanju s topiči. Iv sreči ostale so oči nepoškodovane.
V Sočo je padla vže pred davnem na Kamnem 23-letno dekle. Metala jo je božjast. Ko je ob Soči žela travo, napadla jo je bolezen in jo vrgla v vodo. Trupla še do danes niso dobili.
Umrl je dne 3. t. m. preč. g. Andrej Pavlinič, kaplan v Kazljem pri Sežani. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev.
Poboj. V Moraii sta se v nedeljo sprla dva kmeta. V pretepu je bil eden ranjen ter je kmalu na to umrl. Corriere samo Slovenci se pobijajo, kaj ne ? !
Imenovanja. Pri tržaškem finančnem ravnateljstvu so imenovani gg. Hil. Vodopivec davčnim nadzornikom, Ivan Ivukar in Ant. Vinšek pa računskima oficijaloma.
Dijaška kuhinja v Trstu. Izkaz dohodkov, stroškov in premoženja za šolsko leto 1896-97.
Od lanskega šolskega leta nam je ostalo 85 kr. glej račun za leto 1895— 9(3 v »Edinosti* od (j. julija 1896. Dohodki ki smo jih objavili 17. novembra, 5. ja-nuvarja in 6. maja znašajo 465 gld. 35 kr. Za tem so še darovali : BI. g. prof. Ivan Jesenko za drugi semester 10 gld.., veleč. g. monsiguor Karol Fabris 10 gld., neimenovani 1 ghl., bi. g. F. na Opčini nabral 4 gld., veleč. g. Franc Guštin 3 gld., pri razdajanji Mohorjevih knjig v Rojami 2 gld., ostauek iz dij zaloge 3 gld., g. Venutti Just 50 kr., g. Anton Bremic 50 kr., g. P. Mikelič 50 kr., g. F. Mikelič l gld, g. Gustinčič 1 gld., g. Kat,»lan 1 gld., g. S. Martelanc 1 gld. g. J. Treven 50 kr., g. Franc Dollenz 2 gld , g. J. Šumi 50 kr., g. F. Štrekelj 50 kr., g. J. Požar 50 kr., g. Lenassi 30 kr., g. J Venutti 30 kr., g. J. Bole 50 kr., g. J. Mankoč 1 gld., neimenovana 30 kr., g. Ivana Mikolič 1 gld., Openski rodoljubi pri pevskem večeru 5 gld. 77 kr., v družbi slaveči zmago poslancev 7 gld. 27 kr. Skupaj 524 gld. 29 kr.
Stroški: Za hrano se je plačalo vsega 324 gld. 2 kr, dijakom za šolske knjige 25 gld. 65 kr in dvema zlo revnima pa pridnima dijakoma se je dalo izvanredne podpore 20 gld. Skupaj 309 gld. 57 kr.
Izkaz premoženja 154 gld. 72 kr., ki smo jih na obresti naložili pri tržaški posojilnici in hranilnici.
Obiskovalo je dijaško kuhinjo od početka 25 in proti koncu 21 gimnazijskih dijakov iz raznih krajev tržaške okolice.
Vsem p. n. dobrotnikom izraža se najtoplejša zahvala, istotako slavnemu odboru „Slovanske Čitalnice", ki je tudi to leto dijakom prostor odkazal za obedovanje in učenje.
Trst na praznile sv. bratov Cirila in Metoda 1891.	J.	Warto.
Odlikovanje K n p? črnO0,0rski nn-delil je postaje načelniku v Trstu, nadzorniku Frideriku Mahorčiču, Danilov red.
Tržaški državni gimnazij je
obiskovalo v tem šolskem letu 131 Nemcev, 131 Italijanov, 113 Slovencev, 14 Srbo-Hrvatov, 8 Grkov, 2 Francoza in 2 Angleža.
Skočil je v morje v Trstu 20 letni brezdelni pomorščak Borsatti in utonil. Poleg dela primanjkovalo mu je tudi vere!
Nov poštni urad se odpre v Klanj-cu, polit, okraj koperski.
V	Oprtlju je vkljub grdim spletkam italijanske stranke dosegla hrvatska stranka večino v občinskem zastopu.
Požari na Tirolskem. Te dni je na Tirolskem gorelo v treh trgih h kratu in sicer v Stangu, Kalternu in Halmingu.
V	prvem trgu je pogorelo 15 hiš, v drugem 12 in v tretjem 65 gospodaskih poslopij. Zgorelo je tudi mnogo živine.
„Novo vinogradništvo“ je naslov novi izdaji Fr. Gombačeve knjige »Najcenejša in najhitrejša obnovitev opusto-šenih vinogradov11, katero je založil deželni odbor kranjski. Dočim je prva izdaja imela le 60 stranij, ima jili druga 148, ter vrhu tega 21 slik več. Pomno-žitev obsega vlaganje cepljenk v mali. zeleno cepljenje, porabo umetnih gnojil v vinogradih i. t. d. Kar je pa posebno važno, pridejano je knjigi na novo „avstrijsko zakonodaj stvo v trtnouSnih zadevali“. Ta spis je sestavil dr. G. Marchet ter je v njem na podlogi zakonov raztolmačil, kako se je treba ravnati, kadar oq nnVopfo trtna uš. k»ko se od vinogra-dov dosežejo davčne olajšave, kako brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov i. t- d. Spis je opravljen z uzorci raznih vlog na dotične urade. Prepričani smo. da bo ta knjiga dobro došla vsem slovenskim vinogradnikom, in jim jo toplo priporočamo. Razpečavanje knjige je izročil daželni odbor kmetijski družbi, katera je tudi to novo izdajo priskrbela, zato naj se naročila na knjigo pošiljajo c. kr. kmetijsk' družbi v Ljubljano. Cena knjigi je 40 ki'., kdor naroči najmanj 10 izvodov, dobi jih po 30 kr. Naročitvam je treba priložiti denar. Pripomnimo, da velja ta cena s poštaiino vred.
Nedeljski počitek trafikam. Finančno ministerstvo je izdalo odredbo, vsled katere se za bodoče določa nedeljski počitek trafikantom tako le : vsako nedeljo dopoludne smejo biti odprte trafike štiri ure, popoludne dve uri.
Dopisnice bodo dražje. Trgovinsko ministerstvo hoče zboljšati dostavljanje pisem na deželi ter odpraviti do-stavnine. Troški te reforme bi znašali na leto tri milijone gld., katere hoče vlada pokriti z višjimi penami dopisnic in raznih tiskovin. V prvi vrsti se bodo podražile dopisnice za 1 vinar. Ker se v Avstriji na leto porabi povprek 200 milijonov dopisnic, bi vlada s tem pridobila
1	milijon. Kdaj se to zgodi, ni še določeno.
Starost vladarjev. Levu VIII. je 88 let, velikemu knezu Luksemburškemu 80 let, kralju Danskemu 79, kraljici Viktoriji angleški 78, kralju Saksonskemu 69, kralju Švedskemu 68, cesarju avstrijskemu 67, kralju Belgijskemu^ 63, kralju Romunskemu 58, knezu Čnogorskemu 56, sultanu 55, kralju Italije 53, kraljema Bavarskemu in Virtemberškemu 49, cesarju Nemčije 38, knezu Bolgarskemu 36, kralju Portugalskemu 34, caru Ruskemu 29, kralju Srbskemu 21, kraljici Holandski 17, kralju Španjskemu 11 let.
Dobri častnik. CLesan^ložef II. je ^lišal pripovedovati o nekem častniku, ki ju -živel v slabih razmerah in bil oče d^t.jli otrok. Sklenil je, da ga obišče
čednosti in časti, določim, da dobiva odslej na dalje vsak otrok po 200 goldinarjev na leto. Za vas in vašega najstarejšega sinu bom pa še posebno skrbel ; sedaj ga imenujem za častnika1*.
Na to je cesar zapustil dobrega častnika, ki vsled tako nepričakovane in izredne milosti ni mogel besedice spregovoriti.
Listnica uredništva Vsled zaprek v tiskarni nismo mogli izdati priloge, zato so tudi izostali važni članki. Lastne hiše nam treba.
G. D. Fajgelj : Vaše ocene objavimo prihodnjič. Srčna hvala, ter se Vam priporočamo.
Zahvala.
Prečastiti duhovščini, častitim znancem in prijateljem in drugemu slavnemu občinstvu izrekamo najtoplejo zalivalo za zadnjo čast, katero so izkazali našemu nepozabnemu bratu in stricu
Monsignoru Franca Mercini,
spremivši ga k zadnjemu počitku.
£rat in nečaka.
in se na lastne oči prepriča o njegovem stanju. To je cesar res kmalu storil.
Ko je cesar vstopil v častnikovo stanovanje, je bila vsa družina zbraila pri mizi in se krepčala s priprostim ko šilom. Na tihoma jih prešteje in v svoje začudenje opazi, da je enajst otrok.
„Slišal sem“ — pravi cesar — „da imate deset otrok, vidim pa, da jih je enajst: ali so vsi vaši?“
„Ne Veličastvo11, odgovori častnik, „enajsti otrok je uboga sirota, katero sem našel pred svojimi vratmi in jo za svojo sprejel. Nikakor se nisem mogel odločiti, da bi se ne usmilil ubogega deteta. Z mojimi 10 otroci se bo tudi ta lahko do sitega najedel, sem mislil sam pri sebi, in moia žena, ki je bila z me noj enakih misli, je še pristavila : .Ena pirata, katere sa vsmiliva, ue bo znatno
Qht,ežila najinega bremena". Tako se je ^pomnožila najina družina za eno glavo". C Cesar, ginjen vsled tolikega usmi-/Ijenja, prav prijazno odgovori blagemu možu :
..Dobro, gosnod častnik ! Od današnjega dne bom pa jaz skrbel za vse le otroke. In da boste mogli še na dalje svojini otrokom dajati tako lepe vzglede
l PIPAN & COMP.
slovenska tvrdka vstanovljena 1. 187 6
v	&*ta it. i.
velika zaloga kave, riža, južnega sadja in vseli vrst olja.
Oddaja se !e na debelo.
(<
„ J anus
vzajemna zavarovalnica za življenje na
Dunaju ustanovljena 1. 1840.
Zavod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na. podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom.
V	56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo:
101.800 oseb s 130,760.000 gld. kapitala in 825.000 rente.
Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo IS,400.000 gld.
Na premijah (bonus) se je povrnilo 1,994.000. gld.
Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča.
a.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseh vplačanih premij s 4o/0 obresti, ako bi poprej umrli (Tarif II. H.).
b.) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedar je zavarovanec dosegel dolo čeno starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif II. G.).
Osrednja, pisarna je na Dunaju I.
Wipplingerstrasse 30 (Janushof).
Zastop za Primorsko in Kranjsko
v Gorici, Via Ponte Isonzo.
Kdor želi imeti prav prijetne počitnice, ali morda ostati tudi čez zimo v enem narlepših krajev goriške o-kolice ima na razpolago dvonadstropno hišo z preprijetno lego, z dvoriščem vrtom, i. t d. v Šempetru pri Gorici.
Stanovanja oddaja pod jako ugodnimi pogoji.
Andrej Bizjak
velepos. v Šempetru.
(Anton (gon
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Slamnike !!
Vsakovrstne oblike, najnovejše mode, iz domače in tuje slame, izdeluje, popravlja, stafira in prodaje na drobno in, debelo po najnižili cenah
(Ivan Hribar
v Ihanu p. Domžale.
Štejem si v čast, naznaniti slavnemu občinstvu, da sem s 1. julijem t. 1. ot-voril svojo
pisarno
v GORICI na Kornu (v Kavčičevi hiši)-.
Odvetnik dr, Alojzij Franko. Nova trgovina.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo prodajalnico manu-fakturnega blaga v ulici Duonio št. 13 poleg stolne cerkve. Prodajam po najni-žih cenah.
Rojaki! obljubujoč Vam najboljšo postrežbo, se priporočam za obilen obisk.
Za odličnim spoštovanjem E. Šušteršič et C.o
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brda
naznanja da je otvorilo društveno zalogo briških vin v ulici Barzellini. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi
razna domača črna vina. Za pristnost se jamči.
1 ' m11*
zastopnik tvrdke N. Schad Monakovo Vrtna ulica št. 24.
priporoča slavnemu občinstvu bicikle reno-miranih tovarni Diir-kopp in „Swift“ Steyr. Specialiteta ..Diana 21“, izvrsten stroj, lehak tek. Ti izdelki se ne strašijo nikake konkurence. Lastna kolesarska šola se nahaja v Dreherje-vem salonu.
Ed. Pavlin, i gp§r" Na prodaj
v GS-orici
v Nunskih ulicah šl. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca- usoja priporočiti preč., duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatili čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje,
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
Prvi fotograflčni zavod
Aitiu ftskli«
v Gorici
poleg škofije prevzame vsa v fotografi-čno stroko spadajoča dela.
Neprekosljivo delo jamči.
Cene poštene.
je nova hiša z vinogradom in vodnjakom v Vrtovinu radi družinskih nazmer. Cena je na obroke za 5 do 10 let bOO f. proti gotovemu plačilu 700 gl. Ima 3 sobe-obokan liram in kuhnjo. Prav visoko je podstrešje, da se naredi še ena prostorna soba zgoraj. Kaj več pri uredništvu ali pri Janezu Kandus-u v Vrtovinu pošta : Črniče pri Gorici.
srebrar v (§§,<§£§§ ulica (Morelli Stev. 17. 1
Priporoča se prečastiti duhovščini za izgotovljenje cerkvenih posod in orodja po najuovejih uzorcih in najnižji ceni1 kot: monštranc, kelihov, svečnikov, itd. itd. Stare reči popravim ter jih ® ognju.posre-brim in pozlatim. Da si za m o rej o tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se po želji preč. p. n. gospodov naročnikov stavijo prav ugodni plačilni pogoji.
Strelovode iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe kakor tudi vsakovrstno enako popravo in pozlačenje-priporočam po najmzjin cenan.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto.