r: »jreSji slorentki dnernik ▼ Združenih državah « Velja u vse leto ... $6.00 B Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 283. — ŠTEV. 283. GLAS list; slovenskih .delavcev t Ameriki« Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea S—8871 NEW Y0EK, THURSDAY, DECEMBER 3, 1931. — ČETRTEK, 3. DECEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX ZAHTEVE JAPONSKE VZNEMIRJAJO LIGO NARODOV JAPONSKA VLADA ZAHTEVA, NAJ SE KITAJSKE CIVILNE OBLASTI UMAKNEJO Japonci naj imajo pravico z vojaštvom nastopiti proti kitajskim banditom. — Danes bo japonska vlada odgovorila na predlog Lige narodov, naj se sklene premirje v Mandžuriji. — Kitajski zastopnik je pojasnil članom sveta Lige narodov želje nankinške vlade. Kongres se bo bavil s prohibicijo VELIKA BEDA V NEW Y0RKU Sedem izmed desetih, ki so prosili za delo, je potrebnih takojšnje pomoči. — Ne morejo biti brez pomoči niti en dan. Odbor za pomoč brezposelnim je naznanil, da izmed desetih, ki " jVj"" so pros£]j za Jeio^ jih je sedem, ki Mandžurije odi dejo tudi bl *ez pomoči ne morejo živeti niti PARIZ, Francija, 2. decembra. — V Ligi narodov so povzročila velik nemir poročila, da bodo zahtevali Japonci, naj kitajska armada zapusti Mandžurijo ter naj iz Mandžurije odi dejo tudi bI *ez pomoči ne morejo vse kitajske civilne oblasti. i11(1 '^n, ne da bi giadovaii. J Ti podatki pa niso posneti od Te vesti smatrajo sicer za malo verjetne, ven- delavcev, ki so se priglasili za de- dar pa nestrpno pričakujejo potrdila iz Tokio. — ^ odbor natančno pre- a i i • i • i ti-.i i_* iskal razmere vsakega, ki je pro- Ako bi Japonci res zahtevah kaj takega, bi ogro- gU /a delo Veliko število -lanov žili ves mirovni načrt Lige narodov. odbora je od hiše do hiše preisko- S valo razmere in po njihovem po- Dr. Alfred Sze, zastopnik Kitajske v svetu Li- ročilu je prišel odbor do tega žage narodov, je pojasnil svojim tovarišem želje j ključka^ ^ ^ r> 404 i nankinške vlade glede ustanovitve nevtralne cone j ^^ ter rekel, da bi njegova vlada pozvala svoje voja- sei. da je med njimi 8537 prosil-štvo iz Cinčava le pod pogojem, da jim Japonci! cev, ki potrebujejo takojšnjo po- jamčijo, da ne bodo nadaljevali z napadi. moč. Samo eden izmed desetih je še zmožen životariti en mesec brez pomoči. NEW YORK BO POSLAL 300 LAČNIH Japonska deelgacija ne ve še ničesar o zahtevi, da morajo tudi japonske civilne oblasti zapustiti Mandžurijo. Japonci najbrž nameravajo ustanoviti! v Mandžuriji tako kitajsko vlado, ki bi bila v vseh ozirih odvisna od njih. , jutrj bo iz (New Yorka odpoto- Ki v i »i • l li ... ii C i. valo v "Washington 3<)0 brezposel- Načelnik japonske delegacije je rekel: — 5vet,liih ki se bodo kot zakstopmki Lige narodov domneva, da naša zahteva glede iz-! mnvyorskih brezposelnih pridru-praznitve Cinčava ni resna, toda jaz lahko v imenu žili lačni armadi, ki prihaja svoje vlade zatrdim, da mislimo resno. Japonci si polegtega tudi pridržujejo pravico z orožjem nastopiti proti kitajskim banditom, kadarkoli bi se jim zdelo to potrebno. 1 OKIO, Japonska, 2. decembra. — Zunanji minister šidehara je danes v družbi svojih tovarišev sestavljal odgovor na mirovni predlog Lige narodov. Vse kaže, da ga bo japonska sprejela, toda z mnogimi pridržki. Odgovor bo jutri odposlan. NANKING, Kitajska, 2. decembr.a — Uradniki zunanjega urada in nacijonalistične stranke odločno zanikujejo, da se vrše tukaj oziroma v Peipingu z japonskimi zastopniki pogajanja glede mandžur-skega vprašanja. Vse te vesti označujejo kot spreten japonski manever, da bi se vzbudil v krogih Lige narodov videz, da sta se začeli Kitajska in Japonska direktno pogajati. SANGHAJ, Kitajska, 2. decembra. — Močan kavalerijski oddelek, pripadajoč armadi Mah Can Sana, se je pri Harbinu spopadel z Japonci ter jih pognal proti Hailunu. Washington iz vseh držav unije. Odpotovali bodo zgodaj zjutraj na tovornih avtomobilih. i INDIANAPOLIS, Ind., 2. dec. Oddelek "lačne armade" je korakal okoli državnega kapitola na potu v Washington, D. C. Policija jih ni nadlegovala, samo pazila je na to, da so korakali in šli dalje. "ARMADA LAČNIH" V WASHINGT0NU Vsa policija bo na nogah v nedeljo in pondeljek. Vsi dopusti preklicani. Policija bo imela bombe. IGRALCEM SO ZNIŽALI PLAČE Velikanske plače gledaliških igralcev. — Morajo se ukloniti razmeram. — Sprejeli so znižanje plač. SUHAČI .OBEH ZBORNIC SO SPREJELI IZZIV M0KRAČEV ' WASHINGTON, D. C., 3. decembra. — Vodi- telji suhačev v kongresu so danes sprejeli izziv mokraških kongresnikov, naj se v prihodnjem kongresnem zasedanju odloči glede vprašanja prohibicije. — No, če ni drugače, se bomo pa ba-vili s tem, — je dejal senator Borah, eden največ- WASIIINGTON, D. C., 2. dec. Vsi dopusti policije so bili preklicani za nedeljo in pondeljek, j ker se hočejo oblasti glavnega j mesta pripraviti za morebitne iz-J grede ob priliki prihoda "lačne armade" v Washington. Policijski nadzornik Edwards je rekel, da hoče pripraviti vse, da se preprečijo kaki izgredi. Ako bo policiji treba posredovati, je rekel Edwards, bodo policisti rabili plinske bombe. I)a pa bodo vedeli, kaj se jim lahko pripeti, ako bodo vprizo-rili kake demonstracije, je pokazal policijski sodnik Ilitz, ki je obsodil 13 moških in žensk, ki so prejšnji teden demonstrirali pred Belo hišo, vsakega na $100 globe ali pa šest mesecev zapora. Organizator "lačne armade". Herbert Benjamin iz Annapo-; lisa naprosil governerja Ritehie-ja. da mil pomaga dobiti prenočišče za vče sto brezposelnih, ki bodo šli v nedeljo skozi državo Maryland na potu v Washington. HOLLYWOOD, Cal., 2. decern bra. — Najdražji gledališki igral-j jih zagovornikov prohibicije. ci v Hollywood so občutili gospo-_____ darsko krizo, ko je Warner! Brothers First National Studios a w |iT/\Yr a C j. naznanila da bo svojim igral- jj 1 AAilIVv/V A cem znižala plače od 20 do 30 od- j stotkov. Igralci in igralke so bile obveš-, čene, da naj sprejmejo to zniža-; nje, ako pa bi se kdo temu preveč upiral, je družba zapretila, da ne , sklene ž njim nobene nadaljne pogodbe. | i Po tej odločitvi bo najboljše plačana igralka. Constance Ben- J nett, ki je do sedaj dobivala 30 tisoč dolarjev na teden, dobila \ samo $22.500. Ruth Cliatteron, ki1-----! , je šele pred kratkim podpisala' pogodbo za tri slike v treh letih1 A- KusIJa- 2 decembra, za $675,000, bo izgubila okoli indija AHilujeva, ki je kot žena ,$200.000 za dobo pogodbe. sovjetskega diktatorja Josipa \. j George Arliss, ki dobiva naj. j Stalina "prva gospa sovjetske Ru-višjo plačo pri Warner Co.. mo-|®1Je goče ne bo občutil tega znižanja, j ker nima stalne place, temveč samo odstotke od dobička. ŽENA ŠTUDIRA NA TEHNIKI Ze tri leta obiskuje tehnično šolo. — Hoče izdelovati umetno svilo. V šoli zelo točna in pridna. NESREČA NA LOVU PHILADELPHIA, Pa., 2. dec. Ko se je 1. decembra pričel lov na srne, je bilo okoli 200,000 lovcev na lovu. Trije so bili ustreljeni. dva sta umrla vsled srčne napake, 8 pa jih je bilo obstre-1 jenih. William Powell, čegar tedenska plača znaša $7000, bo dobival $5750; Richard Barthelmes s tedensko plačo $8000 bo dobil 6 tisoč dolarjev. Med drugimi igralci in igralkami, katerim bo znižana plača, so: John Barrymore, Dolores Co- j štelo. Louise Faztida, Edward G. Robinson, Douglas Fairbanks in Policist je vstrelil tatu, ki ; dru-i- Znižanje plač stopi v veljavo ze ta teden. bo letos skončala triletni kurz na industrijski akademiji v Moskvi v namenu, da postane ve-ščakinja v izdelovanju umetne svile. , Kmalu nato so izjavili voditelji obeh strank v senatu in po-! slanski zbornici, da so pripravljeni baviti se s tem vprašanjem. Istočasno so pa poudarili, da se bo prihodnji kongres v prvi vrsti pečal z raznimi gospodarskimi . vprašanji. V prihodnjem kongresu bo še vedno več suhačev kot pa mokra-čev, toda mokrači bodo prišli na dan s takimi argumenti da jim noben razsoden človek ne bo mogel j ugovarjati. : Nasprotniki prohibicije sp sedaj močno organizirani in zdi se, da bodo predlagali referendum za preklic. Dvetretinska večina v kongresu je potrebna, da se predloži amendment za preklic državnim konvencijam, kot ga je predlagal republikanski senator Bingham. J Demokrat Linthieum iz Marv-i landa, voditelj mokraškega blo- LAČEN TAT USTRELJEN je šel iz trgovine. — Bil je lačen in ni imel denarja. — Ni hotel pro-jaciti. ZOPET POSTALA AMERI-KANKA NEWARK. (N. J., 2. decembra. Ivo je neka žena telefonirala policiji, da se nahajajo tatovi v neki trgovini, so bili poslani trije policisti. Kavno ko so prišli poli- Vsak dan. razun sobote in ne- ka v zbor»^ J* del je, dela eksperimente v labo- da bi bll° za Prekhe oddamh ratoriju tehničnega zavoda. Osa- Slasov- Pa tudl ta ceni^' -ie le vzlic temu, da je mati 12-letnega P^bližna, ker se ni še nikdar vr-sina in 6-letne hčerke, dela vsak *do natančno glasovanje, dan sedem vir v akademiji, doma pa se uči po tri ali štiri ure. Dijaki te šole so določeni, da po dokončanih študijah prevzamejo vodilna mesta v raznih industrijskih podjetjih, zato bo Stalinova žena prevzela nadzorstvo kake tvornice za umetno svilo. UČITELJI NA LAKOTNI STAVKI cisti do trgovine, zapazijo, da dva Državni urad za divjačino ceni,»moška neseta však nekaj Pennsylvania do ^din. policist John A. Meelian je OTROCI ZA BOŽIČNO DARILO MAOON, Ga., 2. decembra. — Otroško sodišče Bibbs okraja je nabilo na desko naslednje oznanilo: — Ako hoče kdo imeti otroka /a Iložič, naj ue oglasi pri nas. Sodnijski uradniki pravijo, da imajo na ponudbo več otrok, ako jih kdo hoče vzeti za svoje. Prošnje za otroke naj se pošljejo sodišč Ck Sodišče je tudi objavilo poziv in prošnjo za obleko za otroke. da je v državi dva milijona srn. Srne so so tako razmnožile, da jih je videti celo po farmah. WASHINGTON. D. C., 2. dec. , ^ Mrs. Boy-Ed, ki je čakala skozi koti v^k celo svetovno vojno, da se je mogla poročiti s svojim zaročencem, tedanjim vojaškim atašejem nem-škatel škega poslaništva v Washington«, stotnikom Kari Bov-Edom, se je j MEXICO CITL, Mehika. 1. de-1 cembra. — Skupin učiteljev in u-Stalinova žena, ki je stara 30 čiteljic, ki so v kazniluici v San let, je poznana v šoli pod imenom Luis Potosi, je pričela z lakotno "tovarišica Allilujevna". Podre- stavko. dila se je vsem predpisom šole _ ZAROTA PROTI VLADI NA OGRSKEM SING SING PRIČAKUJE KAZNJENKO SING SING, iN. Y., 2. decembra. — Kaznilniški ravnatelj Lewis E. Lawes je ukazal pripraviti ženski oddelek kaznilnice za sprejem črnke Ruth Brown, ki je bila prejšnji teden obsojena na smrt v električnem stolu zaradi umora. BUDIMPEŠTA, Ogrska, 2. dec. Uradno vladno poročilo naznanja, da so ogrski teroristi, ki so bili zadnje dneve aretirani, priznali, da so nameravali umoriti j pa prosjačit, ministrskega predsednika Karo-lvija, prejšnjega ministra Beth-lena in predsednika admirala Hor-thyja. Vladni preiskovalci pravijo, da so zarotniki hoteli strmo-1 času poročiti, glaviti sedanjo vlado in posta vi-, ti za ogrskega kralja italijanske-' ga princa d'Aosta. SOVJETI VABUO INŽINIRJE Ženski oddelek kaznilnice je bil ustrelil in oba moška padeta na | vrnila iz Nemčije in je zopet po-, t]a stala ameriška državljanka. Ilenrv E. Martell, star 36 let, I Boy-Ed je v začetku vojne je bil ustreljen pod srcem in je mnogo deloval v prid Nemčije na umrl na poti v bolnišnico. Njegov ta način, da je bi v zvezi z nem-tovariš Joseph H. Riordan, star škiini špijoni. ki so z bombami 24 let, ni bil zadet, pa je bil od- razstrelili več ameriških munieij-peljan na policijsko stražnico pod skih tovarn in skladišč. Vsled te-obdolžbo tatvine. " f ga ga je tudi ameriška vlada iz- Riordan je pozneje izpovedal, gnala i* Amerike leta 1015. da Martell in on sam nista imela 'Njegova nevesta Virginia Ma-kaj jesti in sta rajši šla krast, kot ckay-Smith ga vsled tega ni mo- i gal poročiti ter je čakala do kon- Martellova žena, ki živi v New ea vojne in leta 1921 je odpoto-Yorku in je bila že dve leti loče- vala v Nemčijo, kjer se je poro-na od svojega moža, je izjavila, i čila. Boy-Ed je v septembru 1930 da sta se zopet hotela v kratkem umrl in njegova vdova je pred tremi meseci prišla zopet v Združene države ter zopet postala ame- BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK V TURČIJI in se celo vsak dan s poulično železnico vozi 20 minut v šolo in iz šole domov. V šoli je točna in zelo pridna. iNadija Allilujevna, je hči ključavničarja Serbija AHilujeva, ki je že dolgoleten Stalinov prija- telj, in živi v neki vasi na Kavkazu. Stalin je spoznal svojo ženo. ko je hodil na Kavkaz. Poznal jo je še kot mlado deklico in ko je bila stara 17 let, on pa blizu štirideset, jo je poročil leta 1919. Denarna Nakazila riška državljanka. ISTAMBUL, Turška, 2. dec. — MOSKVlA, Rusija, 2. decembra. Bolgarski ministrski predsednik VEČ ANGLEŽEV DELA LONDON, Anglija, 2. decem- Sovjetski gospodarski voditelji so1 Mussanoff je prišel v Ištambul na bra. —Število brezposelnih v An-' objavili vabilo nezaposleuim in- potu v Angoro. Politični opazo-' gliji je 23. novembra znašalo' zaprt skoro tri leta, odkar je u-1 žinirjem in tehničnin} izvedencem; valci domnevajo, da je prišel, da; 2,615,115 in 33,414 manj kot prej-mrla na električnem stolu Ruth; v kapitalističnih državah, da naj se pogaja za turško-bolgarsko po-j šnji mesec, toda 32,865 več kot Snyder. Diržavo bo veljalo naj- pridejo v sovjetsko državo, kjer godbo, ki bo mogoče vodila v ob istem času lanskega leta. manj $14 na dan, dokler bo žen-j bodo dobjii delo za isto-plačo kot splošno balkansko zvezo ali fede-j Število brezposelnih žensk zna-ska v smrtni eelici. Rfusi in za ruski denar. • racijo. ša 18,483. IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Din 500 .......... .......... $ 9.45 Lir 100 Din iooe.......... .......... $ 18.60 Lir 200 Din 2500 ......... .......... 5 46.00 Lir 300 Din 3000 __________ ________ $ 54.90 Lir '500 Din 5000 _________ _________ $ 91.00 Lir 1000 Din 10,000 _______ .......... $181.00 % 5.70 $53.75 Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbine 75c. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N, ¥ Telephone BArclay 7—0380 '•lil I A I O D 1 " ■"^■BBBlimjJI., 11 Ill.Wii'lff "W "Bil! 'I1!1! »\W. .. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 3, 1931 THE LAKCiEST SLOVENE DAILY la U. S. A. mak Owned ana Pubttehed by rCDLISHENG COMTANT (A Corporation) L. Benedlk, Treaa. Place of buMneas of the corporation and addresses of above officers: of Manhattan, New Tort City, W. Y, Q LAI NABOBA" (Tole« •« the Peopl«) Issued Brery Day Except Sundays and Holidays ŠE VEDNO 5 MILIJONOV SUŽNJEV ,Na pobudo Lige narodov je bil skoraj nemogoča v deželah kakor leta 1926 sprejet mednaroden so Abesinija in Liberija, kjer tudi dogovor proti suženjstvu, proti ostali dr(avljani nimajo nobenih tej najstrašnejši usodi človeka.[ pravic, kjer vlada popoln absolu-Štirideset držav je doslej podpi- tizem vladarja in v pokrajini po- la eelo leto vetja Ust aa Ameriko in Kanado ta četrt leta 4640 Za New York aa celo leto $7.00 Za pol leta — Za taxoaemstvo Za pol leta ..... ____________$3-50 celo leto----$7 DO _____________43 J® Subscription Yearly $6.00. Advertisement ton Agreement. _-Olas Naroda* lahaja taaki dan txvrem« nedelj in praanltov. Dopisi brca podpisa in aasbnostl se ne pcloMujejo. Denar naj ae blagovoli poAllJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, fpoalmo. da m nam tudi prejšnja bivaUUe manant, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", $1$ W. lBth Street, Nem York, N Y. Telephone: CHelsea 3—387$ .salo to pogodbo in se obvezalo, da bo izvrševalo njene odredbe. Med temi štiridesetimi državami pa so večinoma — ali skoraj brez izjeme — samo one države, v katerih suženjstvo več ne obstoja, kar za odpravo te sramote človeštva prav za pravnima pomena. Tako so na pr. v lanskem letu podpisale to medna sameznih glavarjev, kjer bi bilo onemogočeno potovanje nadzoro-valnih komisij in ogroženo življenje njenih elanv. kjer bi se jam morda znalo zgoditi, da tudi sami postanejo sužnji. Zato jse je predlagjalo, naj bi se pod okriljem Lige narodov ustanovila posebna komisija, ki bi imela polno pravico vedno in na licu mesta izvr- rodno pogodbo države: Komu-J siti preiskavo. Ta predlog pa so BOGLAVJE O DAVKIH Vse kaže, da bodo prihodnje loto davki znatno zvišani. V zvezni blagajni bo nanner velik primanjkljaj. Znašal bo približno dva tisor milijonov dolarjev, in ta primanjkljaj bo treba pokriti. Pokriti bi se ga dalo na razno naoine. Nekateri priporočajo najem posojila, kar bi pa v gospodarskem oziru ne bilo priporočljivo. Amerika *bi že dobila tu ali tam dve milijardi dolarjev, toda pomisliti je treba, da se mora od vsakega posojila plačevati obresti. Obresti bi znesle lepo vsoto, ki bi jo moral spraviti skupaj ameriški narod vsako leto v obliki davkov. Toda čemu bi poznejši rodovi prispevali za potrebe sedanjosti ter bi od svojih prispevkov ne imeli nikakih prednosti? Zvezna vlada ima v sedanjem oasu dosti manj dohodkov kot pa stroškov. Vsled slabega finančnega položaja so se dohodki posameznikov in korporacij znatno zmanjšali, vsled česar se je zmanjšala tudi vsota, ki je prihajala v zvezno blagajno v obliki dohodninskega davka. Precej so pa zakrivili tudi razni finančni grehi, ki so jih kar ne debelo delali zadnjih par let. Najhujši udarec je seveda zadalo zvezni blagajni dejstvo, da je bil vojnim veteranom bonus predčasno izplačan, in pa da nihče ne plača davka na opojno pijačo, katere je v suhi Ameriki toliko kot je ni bilo še nikdar poprej. Drugega torej ne bo kazalo, kakor zvišati obstoječe davke, obdaeiti osebe, ki so sedi«j proste davka, ali pa poiskati nove davčne vire. Naloga strokovnjakov je dognati, kateri novi oziroma povečani davčni viri bi bili najbolj uspešni in vsled katerih bi bil narod v splošnem najmanj prizadet. Nekateri predlagajo, da bi morale trgovine plačevati davek od prodanega blaga. Vsled takega davka bi ne bili trgovci nič na izgubi, pač pa oelo na dobičku. Blagu bi enostavno zvišali cene, češ, da morajo plačevati davek od prodanega blaga, in zvišali bi jih bolj nego bi bilo potreba. Preostaja le še davek na pivo in vino. Kongres zamore dovoliti izdelovanje dobrega piva in lahkega vina ter na izdelek naložiti davek, kateri bi ne povečal stroškov, ki jih ima narod že sedaj. Milijoni dolarjev, ki jih izda vlada za izvedbo prohi-bieijske postave, bi ostali v zvezni blagajni. In v zvezno blagajno bi se stekali nadaljni milijoni, ki tečejo sedaj v žepe butlegarjev. Davek na opojne pijače bi bil najbolj izdaten. Upati je, da bo prihodnji kongres to izprevidel ter primemo modificiral Volsteadovo postavo. nija, Kuba in Francija. Enajst držav je pogodbo sicer podpisa lo. niso pa hoteli ratificirati, to je. niso hoteli izvajati njenih odredb. Med temi državam so: Abesinija, Kitajska. Perzija . . . Tri in dvajset držav pa se sploh ni zmenilo za to mednarodno pogodbo. med njimi: Afganistan, Mexico. Rusija, Turčija. Hed-žas ... In to so ravno države, v katerih trgovina s človeškim življenjem najbolj cvete. Mednarodna družba proti suženjstvu. ki ima svoj sedež v I/on-donu. je te dni objavila žalostno •statistiko. V kolikor se je moglo nedvomno ugotoviti, je danes še najmanj pet milijonov sužnjev, ta je pet milijonov ljudi, ki o njihovem življenju in smrti, delovanju in nehanju, odločajo neusmiljeni gospodarji. Kakor je Liga narodov po svo-ih tajnih odposlancih mogla vsaj deloma ugotoviti, obstoja suženj-svo predvsem v Arabiji, Abesini- zastopniki raznih držav odklonili iz strahu, da se ne bi kršila su-vereniteta držav, da ne bi te komisije ob taki priliki pogledale malo tudi na splošne razmere in gospodarstvo v kolonijah. V angleški zbornici so zaradi tega nedavno sprejeli predlog, da naj se poskuša vzdrževanje suženjstva, proglasiti za zločin po mednarodnem pravu. Razno dosedanje pogodbe — kakor na pr. pogodba, ki je bila sklenjena med Anglijo in Iledžasom — govorijo sicer o prepovedi kupčije s sužnji, na predvidevajo pa niče-sor za odpravo suženjstva sploh. Po utemeljevanju predloga bi mora! vsak suženj vedeti, da lahko brez vsakih formalnosti postane svoboden. Sicer pa so še hujši načini suženjstva kakor je v Abesiniji in Liberiji, kjer državni zakoni vse eno predpisujejo neke vrste zaščito sužnjev. Najhujše vrste su ženstvo je prisilno delo, plone- vs. • i • ■ t -u .*. *r.i i , | tum'; tak način prisilnega dela ji Kitajski m .Liberiji, \ lade teh brerpravnih liuh> Prijatelji moji, to je resna beseda, in bi je ne pisal, če bi ne bilo vam v prid in v dobrobit vaši sreei in vašemu ljubemu zdravju. Kolikokrat čitamo, dragi prijatelji, da se je ta ali oni salamen-sko nasmolil. ker je pil kaj takega, o čemer ni vedel, kako je bilo sprešano. skuhano, stermen-tirano. precejeno — ali kako se že pravi vsem tem procesom, s katerimi nas je blagovolila obdariti blažena prohibicija. — £>ur moraš biti. potem pa pij ! — to je zlato ravilo. ki mi go bo prišel še do zares ponarejenega denarja, in sicer s pomočjo pripovedovanja Potočnikove, ki nju je zatrjevala, da ji je mož pred smrtjo povedal, da je nekje pri St. IIju v Slocenskir goricah zakopal za 500.000 Din ponarejenih bankovcev. Ta zakopani zaklad sta Orgolič in Potočnikova res večkrat iskala , a našla ga nista in brez uspeha je sedaj ostal tudi poizkus policije, ki se je podala na označeno mesto pri Št. Ilju skupaj z Orgoličem in delavci. ki so teren prekopali. Za koliko sta Orgolič in Potočnikova osleparila lahkoverne siromake, se še ni dalo ugotoviti, vendar pa so vsote precejšnje, a vrhu tega sede opeharjeni reveži tudi še v zaporu skupaj z Orgoličem in Potočnikovo, ker je po zakonu že pripravljanje in podpi- je dal letošnje poletje izkušen rojak Martinez, ki prebiva visoko gori nad Mohawk reko v gorenjem delu države New York. No. pa saj ga že poznate, saj sem vam jih že par povedal o njem. Danzadnem se čita v časopisih in se sliši iz ustnega izročila, da je bil t:i ali oni direktno nesrečen, ker v svojem pohlepu ni poznal natančnega vira vinske ali žgane kaplje, ki so mu jo postavili pod nos. Predno pokusiš in piješ, moraš salamensko dobro vedeti, kakšna je pijača. Ce ne veš. raje stopi k studencu in se napoji s čisto vodo. Ni sicer kdove kako priporočljiva. pa nima že vsaj fuselna v sebi. Enkrat kuhano žganje ni dobro' in je v gotovih slučajih celo smrt-nonevarno. Zgodili so se celo slučaji, da je človek umrl. ko je skušal v dušku popiti pol ga Ione enkrat kuhanega žganja. Taki žalostni slučaji se dogajajo seveda le med suhaei. kajti normalen človek običajno ve. kaj je dobro in prav. Zanesi se le na tisto, kar sam doma trudoma napraviš. — Vse drugo je na good, vse drugo jf* "bullo" — bi rekel .Martinez. — Prijatelju lahko zaupaš, nikdar pa ne smeš in ne nior«\š njegovi pijači zaupati. •Nezaupnost sicer ni krepost, pa je jako koristna in priporočljiva obenem. Kadar pride na vrsto vprašanje pijače, ne sme človek nikomur zaupati, niti samemu sebi ne. Niti samemu sebi ne! I>a je res tako, naj vam priča sledeči slučaj, katerega mi ni ranje priprav za ponarejanje de- povedal. *Martinez' PaC' Pa r°j"k ADVERTISE in "GLAS NARODA" Special Interest Accounts Velijto rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. 1 Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4% Sakser State Bank 1PM.XLX narja kaznjivo. Med njimi je tudi neki železničar, oče številnih o-trok s 25 leti službe. Vsi skupaj bodo prišli pred sodišče, kjer so bo zaključila ta zamotana sleparska in ponarejevalska afera, ki je v Mariboru vzbudila veliko zar.i/ manje in tudi sočustvovanje z ogoljufanimi. Smrtna nesreča pri prevozu vina. Na Trški gori pri Krškem so točili pri trgovcu Kadanoviču ^vino. Kupec Lovro Rogelj je k točenju povabil tudr dimnikarskega mojstra Koprivnika iz Radeč. Ko so natočili 17 hektov v pet sodov. so t-e naložili na tovorni avto Frana Papeža iz Kadeč, ki je avto tudi sam. upravljal. I/. Trške gore so se odpeljali kmalu po 17. uri. Cesta je bila zaradi stalnega deževja vsa razmočeno ui so je na več mestih ob robovih močno udirala. Ivo je drvel -avto po cesti. se je kakih 200 korakov od Ifafuerjeve domačije med •">. in ♦i. kilometerskim kamnom, na o-vinku, kjer je cesta komaj tri metre široka, moral izogniti vozu z drvmi, ki mu je privozil nasproti. Na robu ceste, ki se je udala. se je avto hipoma dvakrat zasukal v zraku ter padel zopet na kolega. IMedtem pa je vrglo zadaj z avtomobila Koprivnika, na katerega je istočasno treščil težak sod vina ter mu zmečkal prsni koš, obenem pa mu dvakrat blomil desno nogo. Papež in njegova spremljevalca, ki so sedeli spredaj, so po nesreči takoj skočili s poškodovanega vozila. Hiteli so na pomoč Koprivniku. vendar je bila pomoč zaman. Truplo so pustili ležati na mestu, sami pa so podali v bližnjo vas ter obvestili o nesreči oblastva v Krškem. *z Krškega se je takoj podala na lice mesa sodna komisija. Pozneje so Koprivnikovo truplo prepeljeali v 'Radeče, kamor so zavlekli tudi pokvarjeni avtomobil, na katerem je zaradi nesreče okrog 5000 Din škode. Spanec napadel italijanskega poslanka MADfBtltD, Špansko, 1. decembra. — Protifašist Giuseppe P. Dandolo je vrgel kamen v avtomobil, v katerem se je vozil italijanski poslanik Octavo di Fep-pe. Poslanik ni bil zadet. Dando-io je pozneje na policiji rekel, da j je napadel poslanika v protest j proti faŠistov3ki vladi. J ki je bil žrtev Martinozove previdnosti. Nedolžna žrt^v, seveda. 1 — Ko smo bili nekega večera pri Martinezti — mi je pripovedoval — smo razpravljali o japi in ribolovu, torej dveh predmetih, ki sta srcu starega lovca najbližja. Martinez je natakal najboljšega. ki ga je imel Svoj "private stock" takorekoč. Pa je bila res dobra kaplja, kakršne si redkokje deležen. Točil je iz tre-bušastega flaškona ter neprestano poudarjal, da ni nikjer take robe. da jo ima samo za prijatelje, ter da bi za noben denar ne prodal. še manj pu šenkal niti poi kvarta. Ko se je pa za par minut odstranil. sem v nagajivosti poiskal na polici polpiutno steklenico, jo nagloma na točil in jo spravil v žep. Martinez se je vrnil in ni ničesar opazil. Precej gostobesedno smo se ločili, in zadeva je bila pozabljena. Tistega pol pinta sem spravil med svoje največje dragocenosti in čakal prilike, da s<* izkaže, če so resnični Martinezovi nauki ali ne. Tri leta so minula izza onega časa. Nekega zimskega popoldne vidim skozi okno Mar-tineza. ki je koračil ves premra-žen proti domu, Potrkam na okno in ga pokličem. — Kaj je? — pravi, ko vstopi. — Pol milje imaš še do doma, kozarček zganjice bi se ti prilegel. — iNe, za noben denar ne — se je branil. — Imam dobrega, imam izvrstnega — sem mu prigovarjal, on pa da ne in ne. Slednjič ga vendarle toliko pregovorim, da je sedel, jaz pa stopim v klet in potegnem iz skrivališča pol pinta njegovega žganja. Pokusim, salament. bila je roba, da niti pred prohibicijo nisem take pil. — Daj, poknsi, Martinez — mu prigovarjam. — 'Nak — se je branil. — Ža noben dc-ner ne. Jaz take reči nikjer drugod ne pijem kot samo doma. V tem nikomur drugemu ne zaupam kot samemu sebu — Branil se je in branil, slednjič, tola, šele, ko sem mu zapretil, da ne bova nikdar več prijatelja, je pokusil in v treh požirkih spil celega pol pinta. Zeblo ga je, utrujen je bil in roga je bila dobra, kdo bi mu zameril? Toda ostal je zvest svojim principom, da je edinole njegova pijača najboljša ter da nima nihče boljše nego on. — O. ti pormoj-duš — je rekel — ko se je od-kašljal in trikrat zaporedoma pljunil — kaj mi pa ponujaš to brozgo, ki ni za piti? Malo je manjkalo, da me nisi zagiftal. Pfuj! Pfuj! "GLAS NARODA NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 3, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. KRATKA DNEVNA ZGODBA j ■ j 1x1 M. FRAN KLIK: NOV KLOBUK Iva me je kritične pogledala. — zamomljal in se zaman trudil, da bi stu tri — 'štiri korake za Ivo. Kar v resnici po;rebuješ, — je de- se videl v zrcalu, — pri takem-le — Oh — sem ne na d C m a zakri Jala, — je nov klobuk. j kkbuku mi j« vedno najljubše ,če čal in istočasno je nekaj plosnilo v Snel sem svoj stari klobuk in ga ima zgoraj nad okra»jcem par luk- vodp. —«— ———" ——* — -*---- ' njiC. Potem človek mnogo lažje vi-' Iva se je bliskovito okrenila. — di, kje hodi, klobuk pa ni nič manj Za božjo voljo, kaj se je zgodilo? učinkovit. ! Strahoma sem se sklonil čez o- NESREČA PROTIFAŠISTIČNIH LETALCEV narobe potisnil zopet na glavo. — Ali na ta način ne bi še služil? — um se pošalil. — Kar v resnici potrebuješ, — je brez vsakega umevanja poncvila Iva. — je nov klobuk. — Nikakor ne! — sem odvrnil. Sa stvari, ki jih mnogo bolj potrebujem. Glavni dobitek na primer. — Kar si moraš take j nabaviti, je dejala Iva, končujoč vsako nadaljnjo razpravo, — je nov klobuk. Vzdihnil sem, morda nekoliko preglasno. Svcj stari klobuk sem imel zelo rad; bil mi je bolj prijatelj nego klobuk. — Ali ml obljubiš, da si ga greš takoj kupiti, — je dejala Iva z gla- om, ki je zvenel preje kakor u-kaz nego vprašanje. — Ne, — sem dejal s privlačno prOit:du*nostjo. Potem bo to moja skrb. Z:pet sem vzdihnil, rekel pa nič. Poldrugo uro nato me je vedla moja te na v trgzvino s klobuki. — Rada bi klobuk za tega-le gospoda, — se Je cbmila na dobrodušnega gospoda za prodajalno miz:. — Moja mati mi vselej sami izberejo klobuk, — sem smehljaje pojasnil čez mizo. Tudi dobrodušni stari g;spod se je s.nehljal. Vsaj smehljati se je začel. Potem je srečal Ivin pogled, in smehljaj je izginil z njegovih ustnic, kakoi bi ga bil kdo z gobo zbrisal. — Hm — prosim, prosim, — je dejal, nekUiko zmeden. — Klobuk klobuk za gospoda pravite? Takoj, takoj » In vzel Je prvi klobuk, ki mu Je prišel v roke in mi ga poveznil na glavo. — Pri takem-le klobuku, — sem V mestu Eonstanz v deželi Baden ob nsmško-svicarski meji je moralo neko letalo zasilno pristati. Ker se je obmejnim oblastem obnašanje letalcev zdelo sumljivo, so jih pričeli zasliševati in končno preisnali tudi letalo in prtljago. — Ugotovili so, da je letalo kupljeno od ananetvrdke Junkers od inozemskih privatnikov. Prtljaga letala je bila precej težka. Ko so jo preiskali, so ugotovili, da vsebuje same letake protifašistične vsebine. i V letakih se peziva italijansko < prebivalstvo na oborežen upor pro- 3* t&t S Božični prazniki sc bližajo Zadnji čas je veljava dinarjem nekoliko po-rastla, vrednost liram se je pa malo znižala. Spodaj podajamo seznam veljaven do preklica v pojasnilo onim, ki nam bodo naročili dostaviti darove v denarju svojim dragim za Božične Praznike. 100 Din........................$ 2.05 150 Din........................$ 3.00 200 Din .................... $ 3 90 250 Din .................... $ 4.80 300 Din .................... $ 5.75 400 Din .................... $ 7.60 500 Din .................... $ 9.45 600 Din .................... $11.35 700 Din .................... $13.20 800 Din .................... $15.00 900 Din .................... $16.90 1000 Din .................... $18.60 50 Lir ....................... $ 3 DO 100 Ur ........................ $ 5.70 150 Ur ........................ $ 835 200 Ur ........................ $11.20 250 Ur ........................ $14 00 300 Ur ........................ $16.65 350 Ur ....................... $19.45 400 Ur ....................... $21.75 450 Lir ........................ $24.45 500 Ur ........................ $27.15 Pri nakazila višjih zneskov kakor označeno dovoljuje -popart. STATE BANK 82 Oortlaa4t Strast New York, N. Y. , ----------— j------ - ti fašistični diktaturi. V tovarnah Nekdo mi je snel klobuk z n:- grajo. Grahovozelena prostaščina me(J ^^^ ^ vojaki> med sa, na katerem je počival. i je mirno jadrala po reki nizdel. Na ^ pnj^t^jj SVObodne italijanske — Nekoliko prevelik, — je menil rešitev ni milo misliti. j države naj ^ ustanovijo celice. Pri dobrohotni prodajalec. j Iva me je sumljiva-^podirljivo po- U5tanavljanjU teh ceiic in družb — Veliko prevelik! je strogo gledala. — Nobenega vetra nisem" ^ se pazi ^ vse naj bo dejala Iva. j opazila, — je rekla počasi. I skrbtl3 pripravljeno. Bile so tudi — Veliko prevelik, — je ponižno; - Ne, — sem za klical. — To ven- razne m po^ na posamezne mesta in osebe. — To ven-sem ti bil takoj rekel, da je treba nekatere-teh klobukov nositi z elastiko pod brado. Ali ni to. da bi človek znorel? j — Jaz bi utegnila še nekaj čisto drugega reči,—je z uničujočo hladnostjo pripomnila Iva. Zdele/ se mi je, da zahteva polo ta j nekoliko spravljive j ši zaključek. Pomislil sem trenutek. Petem se mi je zasvetilo. t — Kaj praviš, če bi sedaj kupi-j la še en klobuk? — sem rekel skromno. — Mislim seveda — zate. pritrdil prodajalec. — Ali ne bi ho- dar ni mogoče! Pa j saj tel gospod tega-le pomeriti? Pomeril sem ga. — To je pa že nekaj čisto drugega, — sem dejal in se občudoval v zrcalu. — Vendar mislim, da bi ga bilo treba nositi z elastičnim trakom pod brado, kaj meniš Iva? Kar tako bi ga težko chranil v ravnotežju. Iva ml ga je nestrpno strgala a glave. — Bodi, bodi slednjič pameten, Viktor, — je rekla s pridušenim glasom, ko nama je prodajalec za hip obrnil hrbet. — Saj nisva tu za zabavo. Ne da bi se branil, sem dovelil Ivi ni prodajalcu, da sta. pokrivala mojo bre^brambno glavo z vsemi mogočnimi klobuki in oblikami ki ši jih je mcgsl irmisliti njun iaz-brzdan ckus. Stopal sem semkaj, stopal tjekaj. postal, se obrnil okrog svoje c ji, se o krenil na desno pa levi, držal glavo postrani, petem zopet pokonci, kratkoinmalo — obračal sem se v vseh smereh, kakor sta mi uka?avala. Združeval sem v eni osebi Idealnega sc proga, idealnega kupca in idealnega mannequin-a za klobuke. — Tako, — je dejala slednjič Iva, —ta pristaja. — Obdržiš ga lahko kar na glavi, Viktor. gotpvila, da je Bassanesi lastnik ŽALOSTNA USODA LEPOTICE Vsaka ženska hoče biti lepa in tajinstvenega letala, ki je nad Mi-' vsaka — tako pravijo — si tudi do-lanom trosilo letake, v katerih je mišljuje. da ni samo lepa. ampak pozival Italijane na oborožen upor da je najbolj lepa izmed vseh. — proti nasilni vladi. Ko se je vračal. Pravijo pa tudi, da mora lepota ga je zadela nesreča. i cvesti skrito, kajti če se lepota pre- Letalec Bassanesi je bil takrat od več kaže. prinaša več nesreče kot švicarskih oblasti obsojen na več sreče. To dokazujejo žalostne usode mesecev zapora radi prekoračenja raznih "kraljic lepotic", predpisov o potnih listih in prepo-j y Londoau j€ živela neka Booby vedi letenja nad Sv. Gothardcm. • gtosey ^ natakarica ^ mciki Italijanski poslanik v Berlinu je tudi ob ptiliki sedanje nezgode takoj zahteval izročitev letalcev. Gotovo pa je, da bodo oni kaznovani samo z malimi zapornimi kaznimi kakor prvič. J 30 LET STAR KRUH Lehko mi verjamete, da je potekel ta dan sicer še zelo naporno, t:da prav skladno. Svcj stari klobuk nosim še danes. Mnogo bolj mi je prijatelj nego novi klobuk. Da, celo temu sem se pokoril z vso eleganco. Kajti seda i sem c-ženjen £e šest let in debro vem, da je prazen trud hoteti svojo ženo prepričati, da noben mož, ki še zasluži to ime, ne more veselega srca pristati na tc, da bi z grahovo-zelenim velournim klobukom vzbujal zgledovanje. — Stari klobuk bi rad vzel | seboj. — sem dejal. — Zavijte mi ga, prosim, v papir. —- Molče sva šla proti domu. — Iva je molčala zmagoslavne, jaz pobit in potrt zaradi kričečega ne-stvora, ki sem ga ime! na glavi. Dospela sva na most. Po čudnem naključju sem bil zaostal sredi mo- V BOGASTVU POZABIL ŽENO Ruski emigrant N. Pokudin je doživel na tujem čudno usodo. V domovini je bil odvetnik, v Parizu pa je služil denar kot avtoizvošček. Leta 1929 je vozil ponoči nekega angleškega turista, ki se je zanimal za njegovo življenje. Dal mu je naposled denar in ga poslal iskat sreči v Južno Afriko, deželo zlata in diamantov. Pokudinova žena j e ostala v Parizu kot šivilja. Po večmesečnem stradanju in različnih neprilikah se je Pokudi-nu nepričakovano nesmehnila pravljična sreča. V gorovju blizu Jo-hanesburgu je našel veliko kepo platine, ki jo je takoj prodal za 8000 funtov šterlingov. En dan poprej ni vedel, kje bi staknil nekoliko šilingov za revno kosilo v rudarski kantini. Zdaj je čez noč postal milijonar. Gospa Pokulina, ki je zvedela o moževi sreči, je takoj razprodala V letalu, ki ga je vodil nemški pilot iz Berlina Viktor Haefner, so se nahajali še štirje Italijani. Ti Italijani so imeli potne liste na razna imena belgijskih državljanov. Preiskava pa je prišla do senzacijcnalnih odkritij, da so to: Ba.ssa.nesi. Tarchiani in Rosse-., k> ro že junija meseca lanskega leta .s svojim drznim poletom nad Milanom vzbudili toliko pozornosti, že četrtega Italijana .ki je imel notni list, na ime grela de Looz, pa so dognali, da je sin bivšega ministrskega predsednika Nitti-a. Med temi antifašisti je brez dvoma najbolj zanimiva osebnost letalec Bassanesi. Lan: 11. -i^niin. je prispela v Bern vest, da je pod ta-jinstvenimi okolnostmi v gorovju Sv. Gotharda pristalo letalo. Vsem inozemskim letalom je najstrožje prepovedano leteti iznad masiva Sv. Gotharda. Omenjeno letalo pa je zad£l<£ v skalnate izrastke, ki jih je letalec očividno imel za oblak megle, in se ob čereh razbilo. Takoj odposlana rešilna ekspedicija je blizu razbitega letala našla pilota Bassanesija, ki je imel razne potne liste in se izdajal za Gossionosia, pozneje za Paccellia. Končno je povedal svoje pravo ime in priznal, da se je, potem ko je prepoano spoanal nevarnost, spustil z letalom iz višine 100 metrov in se s tem rešil gojeve smrti. Takratna preiskava je nadalje u- V Rio Acru v Južni Ameriki so našli indijanski kruh neverjetne trpežnosti, o kakršni se evropskim pekom še nikoli niti sanjalo ni tej krajini so bili Indijanci že pred j 30 leti iztreblieni. In vendar so našli še njihov kruh, ki ga je opisal J. Stsngelmann. Kruh so našli slučajno med drevesnimi skorjami. Na prvi pogled je bil že pcčrnel in o-kamene!, ko so ga pa hotel razrezati. so opazili, da je počrnela in posušena samo skorja, sredica je bila pa lepo bela in se je skoraj še | vlekla, kaker da bi bil kruh pečen šele nedavno, če bi 30 let stari kruh pregnetli in skuhali, bi ga lahko jedli. In res so ga delavci, ki so ga našli, s slasbjo pojedli, ne da bi si pokvarili želodce. Indijanci sc imeli navado spravljati na svojih pohedih živila, da so imeli na povratku kaj jesti. Naj-raje so spravljali kruh, ki se je najdelj držal. Za nas je velika u-ganka, kako se da speči kruh, ki ostane svež in užiten tako dolgo. Indijanci so morali biti v tem pc-gledu posebni mojstri, da so znali peči kruh, na katerega niso vplivale nobene vremenske izpremem-be ih tudi zob časa mu ni mogel do živega. V novejšem času so poskušale peči tak kruh nekatere tovarne konzerv, opremljene z Najnovejšimi pridobitvami tehnike, toda njihovo prizadevanje je bilo zaman. svet je kar norel za njo. Njena lepota pa ni ostala neznana tudi gledališkim ravnateljem in enemu izmed njih se je res posrečilo pogovoriti jo, da je začela nastopati v neki "reviji". S svojo gledališko družbo je prepotovala celo Ameriko in velik del Evrcpe. Takim na-p-r ji pa ni bila trajno kos in da bi si okrepila živce pred vsako predstave, je začela piti. Pijača pa jo je uničila do kraja in nekega jutra so jo našli v njenem razkošnem V j stanovanju — mrtvo. Vsled svoje lepote je slovela tudi mlada pevka Peggy Davies. Ta se že prav v mladih letih poročila z b:gatim ameriškim milijonarjem. Naselila se je na francoski rivijeri. kjer je mož kupil krasno vilo. Žena je imela vse, kar si je poželela: vilo, avto, drago kožuhovin:, nakit in obiek, kolikor jih je šlo v omare; imela je vse. samo sreče ns. Nje-srce je bilo prazno in nekega dne se je vsedia v avtomobil in se cd-peljala naravnost v morje ... Pri njej so pa našli pismo na njenega moža, kjer je bilo zapisano: — Jaz ne morem več živeti. k:nec je! IZŠEL JE SLOVENSKO - AMER1KANSK1 KOLEDAR za leto 1932 CENA 50c 'GLAS NARODA* 216 W. IStta Street New York CI tj SOVRAŠTVO PREKO GROBA vse skromno imetje in pohitela v Afriko. Na svoje nepopisno ogorčenje se je morala prepričati, da je možu postala odveč. Pokudin je srečal v nekem baru v Capetown špansko plesalko in se ni maral od nje več ločiti. Užaljena žena je vložila tožbo za ločitev zakona in zahteva 2000 funtov šterlingov odškodnine. SKOZI STENO VIDI Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street POVEST! in ROMANI (Nadaljevanje.) SPLOŠNA KNJIŽICA: Zadnja kmečka vojska .....................75 Zadnja pravda, rest............................ Zgodovina o nevidnem človeku ......... Zmaj iz Bosne .....................................70 Življenje »lov. trpina, izbrani spisi Alefiovee, •"!. t.v. skupaj ............1.50 Zlatokopi ...............................................20 Ženini naše Koprnele,.........................45 Zmote in konec gdi. Pavle .................45 Zlata tu ...............................................50 Zbirka narodnih pripovedk: I- del ................................................40 II. del .............................................40 Znamenje Mirih (Doyle) ...................50 4. iv. trdo vezano. Vsebuje S izvesti ..............................................50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat ........JHI . vez......35 Slutile (Albreht), bro?1. .....................30 Pohorske poti (Glaser), broš............30 Oton Zupančič: . Sto ugank..............—....................-50 Vijolica. Pesmi za mladost ..........-GO Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ............JO Zlatorog. pravljice, trda vez ...........60 Slovenska narodna lirika ...................50 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zrezek po .......-36 10 zrezkor skupaj ........................Si6 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA .Album slov. narodnih pesmi (Preioree) __________________________________88 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR (Adamič) : V Černovicah v rumunskem delu Bukovine imajo učitelja ljudske šole Josefa Schmidta. ki vidi skozi steno. Učitelj se je zdravil v bolnici ni nekega dne je postal nekam čudno nemiren. Spal je z odprtimi očmi, premetaval se je. izbuljil oči in se zagledal v steno sosedne sobe, vmes je pa nekaj mrmral. Prihitele so usmiljenke in povedal jim je, da vidi v sosedni sobi zdravnika in bolnika, čeprav sam nikoli ni bil tam. Povedal je tudi, kakšno b.oiezen ima bolnik in označil jo je latinskim imenom, čeprav se latinščine nikoli ni učil. Po dolgem prizadevanju se je zdravnikom posrečilo zbuditi učitelja iz čudnega spanja. Mož se ni mogel ničesar spominjati, vse, kar je gov.rril v spanju, je bilo pozabljeno. Lahko si pa mislimo presenečenje zdravnikov, ko so ugotovili, da se je v sosedni sobi res mudil zdravnik in da leži tam bolnik, ki ima bolezen, o kateri je govoril učitelj v spanju. Poeneje je Josef Schmidt zapustil bolnico in se vrnil v šolo. Toda cd časa do časa zapade v hipnotično stanje, v katerem govori tuje jezike in vidi na daljavo. Celo morilca, ki ga je policija zaman iskala, je izsledil v hipnotičnem stanju. Primeri, ko se vreča ljubezen v zakonskem življenju ohladi in iz-premeni v popolno apatičnist ah pa celo v sovraštvo, žal niso redki. Pač so pa redki primeri, da bi Trajala mržnja med zakonci celo pa smrči, kakor se je zg.;dilo v Dortmimdu. Tam je žena tako sovražila svojega moža. da mu niti po smrti ni mogla odpustiti in da jo je spravilo sovraštvo celo pred sodišče. Sodišče je obsodilo na 2 meseca zapora in 1000 mark globe neko 27-letno vdovo, ki je postala žalostna junakinja mučnega dogodka na \ Slovenski akordi I. zvezek .... 11. zrezek _____ ........-..............Hl.1 ....:.__________________M M. zv........45 Ameriška slovenska lira (Hot mar) 1 — Orlovske himne (Vodopivec) ........LS9 10 mo&kih in mešanih zborov — (Adamič) .....................................45 pokopališču. Pred meseci ji je umrl mož. ki ga smrtno sovražila.! Nekaj dni po p:grebu je vzela že- , na kladivo in odšla na pokopališče, kjer je razbila kamenito ploščo, nagrobni spomenik in svetilko, rože1 pa p: trgala in razmetala okrog groba. Občinstvo je sprejelo obsod -bo bojevite vdove z velikim zadovoljstvom. IZDELOVANJE STRUPENIH PLINOV Gospod Stolzenberg. fabrikant v Hamburgu, je izdal v samozaložbi knjigo, kjer popisuje, kak: se izdelujejo razni strupeni plini. Knjiga ima 70 strani, velja pa 20 mark. Berliner TageblaU. po katerem posnemamo te vrstice, imenuje to knjigo "kuharsko knjigo za izdelovanje strupenih plinov doma'"; ta knjiga name reč omegoča vsakemu količkaj izobraženemu človeku izdelovati strupfne pine v lastnem stanovanju. Sedaj pa pomislimo, kakšne posledice utegne r.::liU ta knjiga, če se bedo ljudje pečali .s to "kuho" v zelo obljudenih delih mest. V knjigi pa ne najdeš samo natančnih podatkov, kako so strupeni plini sestavljeni, ampak je knjigi priložen tudi cenik p:t.rebnih kemikalij in potrebne posode in o-rodja — vse dobiš postavljeno na dom, potem pa lahko zaineš kuha-u. Cene kemikalij in drugih priprav s.- sicer silne visoke, najmanj trikrat višje kakor običajne, ampak dobiš vse; za fabrikanta pa je glavna stvar dobiček. .. V knjigi so opisani vsi strupeni plini, od najbolj priprostih pa do najbolj nevarnih: klorov pikrin. fcsgen, iperit. tri vrste lev/isita itd. Kemikalij pa fabrikant ne oddaja le necbhoano potrebno količino, ampak vsak mora vzeti blaga vsaj za tri p-skuse: izperita n. pr. najmanj 411 gramov, čeprav zadostuje že 12 tisečink enega grama, da umori človeka v eni minuti.... In to nevarno knjigo prodaja dr. Stoltzenberg že več mesecev, ne da bi se oblasti zganile! Knjigo ima danes že vsaka večja knjižnica in vsak knjigarnar v Nemčiji jo prodaja... Tiskana pa je bila ta knjiga v Hamburgu v "Friendensstrasse", v ulici miru. .. KLOBASE! Izboru*' domu prekajene mesene klobaso m* dobe pri: Mrs. Mary Murnik, 2391 Hughes Street, Ridgewood, L. I. 1 (2x ŠVEDSKI IZUMI Švedska izumiteljska družba, ki so jo ustanovili, da bi raziskovala in podpirala švedske izume, je objavila svoj program. Vse izume, ki jih predložijo družbi, preišče odbor strokovnjakov, ki mu pripadajo tudi štirje Nobelovi nagrajenci. Če se kakšen izum oceni ugodno, pomore družba izumi telju s financirknjem, praktičnim izkoriščanjem izuma in z njegovim lansiranjem na svetovni trg. Iz dobičkov družbe se bo ustanovil sklad za podpiranje švedskih izumiteljev. Od vseh izumov, ki pridejo na trg, dobi tehnični muzesj Švedske akademije inženjersklh znanosti po en model, da se ustvari pregled čez švedsko izumiteljsko delo. Družba ima ta čas na razpolago kakšnih sto izumov, med katerimi so mnogi zelo važni za bodoči industrijski razvoj. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 Ima vlog nad 430,000-000 Din. JE NAJVEČJA REGULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI ZA VSE VLOGE JAMČI MESTO LJUBLJANA Z VSEM PREMOŽENJEM IX Z DAVČNO MOČJO SVOJIM Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama. : : : ROJAKI, ki hočete nalagati svoj denar v stari domovini, obrnite se na Mestno hranilnico ljubljansko! Denar morete poslati po vsaki banki, hranilnici pa pišite, po kateri banki ste denar nakazali, kdaj in koliko. Napišite tudi svoj natančen naslov, da Vam more hranilnica odgovoriti. — — — — — — — — — WilPtSu. jg2 T!?H. « V9KEE52SS22 ■jmmmamaKmssamt: Si&i&aiSi Mali Oglasi imajo velik uspeh I I 9 Prepričajte se • O L A H NARODA" new york, thursday, de cember 3, 1931 TUB LAROKST SLOTENB PAILT In U. B. A. BHBigissfaiaiaiisissieM Pomladni Sen aafaiafbfiuaiarai? roman iz življenja. isf&stfi&smb&i£\ Za Glas Naroda priredil I. H. SfBfBfefBfiHaBiBfiy 24 (Nadaljevanj«*.) Iz Jugoslavije. — Nad vse krasna, božanska. — za k life stari baron. — o. samo dvajset let mlajši — potem to-le staro mot ovil o — in s prstom pokaže na svojega sina, — ne bi dobilo te lepe boginje. —• Ali veste to tako natančno, papa? Ako pa se je ta boginja zavzela v svojem sr«-n. da hoče imeti ravno to "motovilo' za svojega moža in nikogar drug«*ga .' — In Gabrijela se smeje, tla se le-skečejo njeni beli zobje. Nato pa se nagne k Wolftt: — Nieesar ne rečeš. Wolf? Ali ti n»* ugajam? Njegov pogled j»* obvisel na njenem modrem, dragocenem o-blačilu. ki j«* bilo prevlečeno s črno tančieo. Bele rame in krasno oblikovani vrat — je pokrivala samo tančica, tla je njena beloba tem zapeljivejše odsevala — poleg tega njeni plavi lasje in sveža barva obraza — njegov oče je imel popolnoma prav — Gabrijela je bila lepo dekle, ki je znala svojo telesno lepoto spretno povečati z obleko. In 7. razkošrH* obleko j«- hotela <«abrijela navezati na sebe \Yol-i\» in ;*«» obdržati in »» tem li«>t<-la zbuditi njegovo ljubezen m rast. Vedno ini ugajaš, draga, pa če stojiš preti menoj v najpri-prostejši obleki. - odgovori na njeno vprašanje. In tetlaj zopet vitli preti seboj Marijo v čedni beli obleki in \ idili bojazni. a vrtu. Zdaj pa pridite, gospodična pl. Lazar že čaka s kavo. — .loj, joj. Gabrijela pravi bankir, ko stopi v sobo. Da. papa; ravno prej se prišla in hotelo sem se vam pokazati. Kaj ne. zelo lepa je v tej obleki ? —r- vpraša bankir svojega novega prijatelja — in za odgovor je dobil navdušeno pohvalo. Wolf ponudi uvesti svojo roko in vsi odidejo na vrt. Ali je to vaša zadnja beseda, papa baron. — pravi T Irih,— Ua že jutri opotujete? — V resnici, — odjrovori baron, — zelo važna zadeva. Tedaj pa obrne svoj proseči pogled na sina. Wolf je takoj vedel, da bi oče rad še ostal, toda se za to ne zmeni in mirno reče: Tutli jaz sem že vse poskusil, da bi obdržal očeta. Toda na iioben način noče ostati. Že jutri dopoldne hoče odpotovati. Ilaron je stisnil pest v žepu. Kaj se upa njegov sin? Celo odločevati. s katerim vlakom naj se odpelje? Smešno in predrzno! Toda svojo nevoljo potlači in reče: —• Se veti a moram odpotovati. Nočem izkoriščati vaše gostoljubnosti. Obljubim vam pa, da bom kmalu zopet prišel. I 'para. da tudi jutri še lahko primaknem nekaj ur; bom potem odpotoval šele popoldne. Wolf je sedel kot na žrjavici. Ali se njegov oče prav nič ne Volkovi napadli transport volov, sramuje, po sili uživati gostoljubnost moža, ki natanko ve. kakšen, greh je zakrivil? O kako se je izpremenil! Njegov ponosni, pleme-i'iti oče, kateremu se ni smelo približati nič nizkega in podlega, ni bil več kar je bil prej. Tako je znala ona žena, ki je sledila dobri .n plemeniti ženi. materi njegovih otrok, nanj upi i vat i in ga spraviti takti nizko! ( j pregnati volkove, kar pa se jim - O. morejo mnog« napraviti iz mož — vse! Wolf je bil pre- ni posrečilo; zato so stekli v bliž eej resen in tih. kar je bilo v velikem nasprotju z veselostjo tiru- i nje selo po pomoč, a volkove so iskreno sočutje, ne nadležna radovednost, govori iz mene. Kratko, eno vprašanje: ljubili je niste nikdar, ali ste tedaj morali? Bodite odkriti proti meni; ali ste imeli dolgove?— vpraša Stranski. — Nisem si mogel drugače pomagati. — pravi Wolf z napol zadušenim glasom. — Toda. kaj v/m je bilo? Ali se hili brez pameti? Ali ni moj kredit tudi vas? — vzklikne Stranski razburjen. — Ali niste prav nič mislili na svojega prijatelja ? — Sem in sem se celo na to zanašal. Toda nič mi ne bi bilo pomagalo; hoteli so me —. Ako imam pri vas kako veljavo, me nikdar več ne vprašajte o tem. — "Pravzaprav »imam nikakega vzroka, da bi se pritoževal: in kaj hočem več? Moja nevesta je lepa. bogata — pristavi z izpremenjenini. prisiljenim in veselo zvenečim glasom. (Dalje prihodnjič.) Z vilami izbil obe očesi. Iz Siska poročajo: V vasi Mra-zovci se je odigrala- strašna drama. kakršne ljudje še ne pomnijo. Kmet Loka Crljenica se je pogodil s svojim sosedom Tadičein za njivo, katero je ta prodal brez vednosti svojega starejšega brata Stojana. Stojan je na vsak način hotel, tla ostane njiva pri hiši. Zato si je hitro prcskrhel potrebni denar in je tako prehitel Crljenico, ki še ni vsega plačal. Tako je Stojan ohranil njivo, na kateri je pretekle dni začel orati. Crljenica je bil seveda silno hud in je začel Stojana zmerjati. Stoja pa je mirno dalje oral. Naenkrat pa stopi Crljenica pred konje in ni pustil, da bi Stojan oral dalje. Prišlo je tlo pretepa, v katerem je seveda zmagal mlajši in močnejši Crljenica, na naravnost zverinski način. Izbil je Stojanu z vilami obe oči. tako tla j«1 siromak popolnoma slep. Na pomoč so prihiteli kmetje in ko so videli, kaj je storil Crljenica. so ga 1 hoteli linčati. Le s težavo jim je ušel. Sedaj Crljenica že v zaporu pričakuje zasluženo kazen za svoj strašni zločin. Iz Kuršumlije poročajo, da jt čreda volkov v planini Pre pole i napadla transport volov trgovca Azimla Zatuše iz Prištine. Go-i njači živine so skušali s kričanjem Lih. Pozno zvečer so se šele razšli. IX. pespešilo. Njena mati jo prihitela nesrečni hčerkici na pomoč in ji strgala gorečo obleko s telesa. Nato jo je prenesla v domačo hišo, kjer je opekline zalila z mlekom. A bilo je prepozno. Mala Zlata je nekaj ur pozneje izdihnila. Grozna nesreča v sušilnici žita. A' Humi se je ponesrečil 271etni mladenič Anton Nagel, delavec pri žitni tvrdki Vesel. Zaposlen je bil pri sušenju koruze. V sušilnici je hotel naravnati jermen na stroju, a stroj ga je zgrabil, zavrtel in ga naposled treščil na tla. Nagel je bil Initio poškodovan. Morali so mu takoj amputirati levo nogo. a tudi desna noga je p*Nkodovana tako. da bodo najbrže tutli to. Senzcijonalen umor v Starem Be čejn. Te t In i je v Starem Bečejn tamkajšnji posestnik mlina po kratkem prepiru ustrelil svojega mlajšga brata. Nedavno sta s«' brata dogovorila, da si razdelita posestvo. Tudi te dni sta razpravljala o tej zadevi, vendar pa ni prišlo tlo sporazuma. Nenadno je starejši brat potegnil revolver iz žepa in dvakrat ustrelil na svojega brata, ki je ostal na mestu mrtev. Storilec se je sam javil policiji. 1'inor je povzročil veliko senzacijo, ker sta oba brata bila ugledna in bogata meščana. BOGASTVO KITAJSKIH GENERALOV Naslednjega dne s«- je Wolf izogibal, tla bi govoril z očetom zadevi glede menice. Spremil ga je na postajo in nato .ilabrijelo na njen dom potem pa odide v svoje stanovanje, tla bi delal. Toda .ii mogel; za tlelo ni bil razpoložen. Pero vrže vstran, leže na divan ik se prepusti svojim mislim. Življenje mu je postalo mučno. To neprestano laganje je pre-i-egalo njegove moči. Kako zoprno je bilo njegovemu poštenemu ču-:i hliniti ljnbeznjivost in govoriti besede ljubezni, o čemur njegovo srce ni vedelo! Da. ko bi bila druga! Ona druga kako — vroče mu postane, ko misli nanjo. Kako \cliko moč je to dekle še vedno imelo nad njim. Zavzel se je. da jo mora videti. Skoči pokonci, vzame njeno sliko iz miznega predala, tla se zatopi v opazovanje njenega lepega obraza. I Tre/skrbno odrine sliko svoje zaročenke, ki je tako zmagoslavno gledala iz okvirja in se mu tako ljubeznjivo smehljala, kot bi hotela reči: — Pa vendar si moj; ne izpustim te! Pa naredi, kar hočeš! Marijino sliko pokrije s poljubi. - Moja draga, moja preljuba. — zakaj si tako grdo naredila z menoj ? , Ni se mogel ločiti od nje. tako ga je zamrežila s svojim ča- rnju. Sluga vstopi: — Gospod poročnik, pismo! Dobro, položite ga tja. — pravi Wolf brezbrižno. Ko sluga odide, tedaj pa Wolf naglo pograbi pismo in takoj spozna Marijino pisavo. Kot ogenj je gorelo pismo v njegovih rokah. Kaj le hoče? Ali se hoče opravičevati in olepšati svojo izne-vero ? Ne more se takoj odločiti, da bi ga odprl. Bilo mu je, kot bi vsebovalo pismo odločitev med življenjem in smrtjo. Tdaj pa nekdo potrka. Wolf naglo skrije pismo pod knjigo na pisalni mizi in stopi k vratom. — Pozdravljeni, tukaj sem zopet, — pravi Stranski, ko vstopi. " ' Nisem imel miru. Wolf, kajti vse je še vroče v meni; ravnokar mi je Brener s kislim obrazom povedal o vaši zaroki. Ne vem pa, ako bi vam k temu čestital. Naj vas malo ogledam — toda, kaj vam je? Kako izgledate Ali zaroka človeka tako izmuči? Hvala! — Pri tem obrne svojega prijatelja proti oknu in ga opazuje. —s. Izustite to. St ranski; sedite in povejte mi o svatbi, pri kateri ste bili navzoči. — odvrne Wolf, — gotovo ste se dobro zabavali. — Zelo lepo, pa o tem pozneje! Sem se spoznal tudi z neko caebo. — Toda nc izogibajte se me; kako da je to prišlo tako naglo? Vaša zaroka? Zelo sem radoveden. Wolf za trenutek molči, predno mu reče s trudnim glasom: — Kako je to prišlo? Kot pameten človek moram vendar enkrat misliti na to, tla si ustanovim dom; slednjič si ga vendar vsakdo poželi. In tedaj je padla vaša izbira za primerno tovarišieo ravno na ffospico Clrih? Wolf, bodite prepričani, da mislim dobro; pravo, šele pregnali, ko je bila živina žt oglodana tlo kosti. Smrt treh moških v reki Drini. Kakor poročajo iz Koče. se je na reki Drini pripetila huda nesreč^, ki je zalitvala tri človeške žrtve. Brat a Ilapro in liego Paša lic sta se hotela prepeljati na drugo stran reke. Ko je bil brod sredi močno rarasle reke. se je utrgala vrv .Brotlar Alija Hajrič ' je prvi skočil v votlo, za njim pa brat Pašalič. ki sta se oklenila Ifajriča ker nista znala plavati. Vsi trije so utonili. Smrt mlade pastirice v plamenu. Sedemletna deklica Zlata Peščeva z Malega vrha pri Varažtli-nu je pasla krave na domačem pašniku. Nenadno pa se je mali Zlato vnela obleka. Deklica je hitela proti domu. kar je plamen še demantna poroka. V Slavini. 21 p. Prestrane-Ma-tegna. prov. Trieste. Italija, bosta v kratkem obhajala demantno poroko 90-1 etni Jakob Moravče in njegova 79-letna žena. Ker imata tutli v Ameriki dosti sorodnikov. prijateljev in znancev, jima botlo slednji brez dvoma omogočili, tla bosta svojo demantno poroko dobro obhajala. POZIV! Vsi naročniki katerim jef oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, sc naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N/" DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI Veselice, zabave OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m atm samo tu« članatro, pač pa ni Slovenci v ran okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Maršal Čansuljan ima težke skrbi, ker ne ve. kaj se je zgodilo z njegovim premoženjem, ki ga je moral pustiti v Mukdenu, Japonci so ga presenetili tako. da ni mogel svojega zaklada pravočasno spraviti na varno. Maršal Oansuljan pa ni sam. ki se trese za svoje zaklade, kajti tutli nje- I mu podrejen general Tanyulin I je pustil v kleteh svoje pa te če v ! v Mukdenu samo čistega zlata in srebra za dobrih 10 milijonov tlo- 1 larjev. Maršal t'ansuljan je po-j dedoval večino svojega bogastva po svojem očetu maršalu Cansu I Ijinu. Stari maršal je bil vedno j premožen, leta 1920 je pa zelo o-; bopratel s spretnimi š|>fkulat-i-jami. V času. ko je bil srebrni do- : lar dražji od zlatega standarda, je j nakupil za 7 milijonov srebrnih dolarjev zlata in ta zaklad, ki se! ceni setlaj na ogromne vsoto, j.-zapustil svojemu sinu. Zlato so spravili v kleti marša- j love palače v Mukdenu in tam je j ostalo, ko so Kitajci zbežali pred Japonci. Nedavno je finančni svetovalec maršalu svetoval, naj zlato proda, toda maršal ga ni poslušal. Niti njegovi vohuni niso zvedeli, kaj se je zgodilo z zaltim zakladom in Cansuljan se sedaj boji. da so mu Japonci vse zlato za plenili. Enake skrbi tarejo tudi generala Tanvulina. čigar bogastvo izvira iz dveh virov. Zaslužil je mnogo z izdelovanjem in prodajo opija, poleg tega je pa naprtil] prebivalstvu svojega okraja tako visoke tlavke. tla so ubogi ljudje tvegali glave in zahtevali, naj •generala odstavijo. <»eneral pa ni bil odstavljen, temveč je nemoteno gospodaril, dokler niso prišli I Japonci. Zato ni čuda. da se Ki-j tajuem prav nič ne smili, da je j prišel ob zaklad, ki se ga drži | pot in kri milijonov trpinov. Nasi po Ameriki V Aliquippi. Pa., je umrl rojak Joseph Žagar. Bolehal je že dve leti za sušieo. Trpel je veliko, posebno zadnje tedne, ko ni mogel ne govoriti in ne uživati nobene hrane. Vsakemu obiskovalcu se je v srce smilil, ker je bil prej tako prijazen in dober z vsemi. Pokojni je bil doma iz Javorja pod Ljubljano. Zapušča ženo in pet otrok. — Na bolniški postelji se nahaja Mrs. Ivana Jager. sestra pokojnega Josipa Žagarja. Tudi o-na ima hudo bolezen. Po dolgi bolezni je v Clcve-landu umrl rojak John ('vitko, star 48 let. doma iz vasi Milioe. fara St. Jernej. V Ameriki je bival 30 let. Kanjki zapušča soprogo. štiri hčere in dva sina. Johna. Franka, Frances, Mary. Dorothy in Ana. — Kot je bilo poročali o. je v soboto dopoldne je v jetniškem oddelku mestne bolnišnice v-Olevelandu umrl rojak Frank Pu-eel. ki je preteklo nedeljo na svojem domu umoril svojo ženo. potem si pa sam zadal nevarne rane. katerim je sedaj podlegel.' Ranjki je bil star 34 let. doma iz ! vasi Reber, fara Žužemberk. V | Ameriki je bival 17 let. V Jolietu \ zapušča enega brata. v .starem kra- j ju pa mater, sestro in brata. 4. decembra: Muesli«.-. Cherbourg 5. decembra: Euroj>a. Cherbourg, Bremen Lrviiilhaa, Cherbourg 8. decembra: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 9. decembra: I 'reMilent Roosevelt, Cherbourg, Hamburg i>t*u t>chl;in«lf Cherbourg, Hamburg 11. decembrj; 1!»- «!*■ Kr.nn.-e Havre IJ» rengarhi. Cherbourg 12. decembra: ft>>ma, N.l;>o1J, Genova 15. decembra: j{ »-men. Chi rbourg. Premen Xr» l'ork. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, HouJogne >ur Mer. ItoUerUam 17. decembra: I'.erlin. Boulogne Sur Mer. IIrem»-n 19 decembra: St. I.ujs, Cherbourg, Hamburg 22. decembra: Vuliiinia, Trst 23. decembra: I'lt-sid^M Harding Cherbourg. Hamburg A i bet t Ba'.Iin. Chrrbourz. Hamburg 26. decembr-j: Anuii.. rn:i, Olierbourc 28. decembra: Oin-rlxiiirg, Pr»-men 20. decembri: 11. mNi.rjc. Cherbourg, Hamburg NARAVNOST* JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULGANIA »ta odlk'na ni»-tl največjimi in najhitrejšimi ladjami ssvfta. — IZOllXA SLrŽUA V AS I'AK \* — Uljuilni, pozorni uslužbenci. Ki govor«-, »Iovensko. so vurn na ru)»la);n, iti lira- ! na je laka kot v najboljših hotelih. In Kimo pomi^iile na kratko « ■ nt»tio i»*T« z- : niško vožnio v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brt-zi»Uični vizej. odi»«'ITK m: za Potovanje VNAl'liEJ! VULCAN IA — 22. DEC. SATURNIA — 9. JAN.: 19. FEB. Katerikoli agent vain b<» reserviral kabino C O S U L I C H LINE 17 Battery Place New York 6 DNI PREKO OCEAN* Majkra'ia in najbolj ugodni Dot Mi potovanj« na ogromnih oari-klll: ILE Dr FRANCE 11. dec.; 30. Jan. «10 P.M.I < 12.05 A.M.' PARIS 15. jan.; 14. maja •10 P.M.i 112.05 A.M. \*ujkraj*a pot p«, »elesntrt. Vsakdo J. v pwcblil kjU'ini i \ »Mni modern i m idobnostrtl. _ pijana m »lavna fh»ti -o* k a kuhinja tirtdno niickc cene. Vt>ra£njt» k;i rereicako! [hinblajfetirki »genu FRENCH LINE 1« STATE STREET NFW YORK. N V T a krasna bivša turisr it'-na •iružabi: l 'ba j." s»-»r>M!(tik'.t v stari domovini. i>res*-iie!it»- ji't z obiskom IT i»reiivi:< njimi ■• ži. n*- praznik.•. Poseben Božični Izlet V JUGOSLAVIJO (Preko Cherbourga) NA VELIKIM C UN Ali D EKSPRESNIM PARNIKU BERENGARIA 1. DECEMBRA pod ost-biiini \(mMii takoj pro>tore. Vprašajte va^tfqa lokalnega agenta ali COAltn LINE 23 |5ROAI>\VAV NEW YOKK CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West lfttb Street New York City Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN