NOVI TEDNIK Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ŠT. 49 - LETO XLVII CELJE, 9. 12. '93: CENA 125 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Bronko Stamejč Mali lopovi, veliki kriminalci Za marsikoga je v zaporu lažje kotna cesti. Reportaža na strani 21. Drugačna Vaša televizija Regionalni program iz velenjskega studia na 52. kanalu. Stran I § Nisem "močvirnik", Celjan sem! Darko Klarič, direktor Studia Pubiikum • utopična kopija Berlusconija aiipreporoditeij celjskega nogometa? Intervju na straneh 20,21. Slivniška ravnateljska nadalievaniia Sodišče se je lotilo domačnosti v šentjurski občini. Stran 7. IZ VSEBINE: Hokej Nacovega četrt stoletja. Stran 16. Avtocesta Vlečenje za nos in župani. Stran 6. Denacionalizacija Puščice letijo v prestolnico. Stran 8. Lokalna samouprava Kaj nam pa morejo? Stran 6. Lastninjenje Etol prihodnje leto delniška družba. Strani 2 O Mešlovi niso odločali Antonija Mešl vsaj zaenkrat ostaja ravnateljica Osnovne šole Frana Roša v Celju, saj poslanci občinske skupščine včeraj o soglasju k njenemu imenovanju sploh niso odločali, pač pa so točko umaknili z dnevnega reda. Takšno odločitev je sprožila skupina 34 poslancev iz vrst socialdemokratov, narodnih demokratov in krščan- skih demokratov. Predlagala je, da se točka umakne z dnevnega reda, saj so na prejšnjem zasedanju že glaso- vali proti ponovnemu imenovanju Mešlove. Ker po mne- nju skupine poslancev o tem ni novih ugotovitev, bi moral predlagatelj upoštevati že sprejete sklepe skupščine. Komisije za kadrovske zadeve se tokrat ni opredelila, ampak je odločanje prepustila skupščini. Njen predsednik Borut Alujevič je trdil, da gre tokrat za nov postopek, ki ga je treba zaključiti. Poslance je prepričeval, da dokler ni imenovan nov ravnatelj, opravlja posle dosedanji, pa tudi ostali prijavljeni na razpis se ne morejo pritožiti zaradi kršitev postopka, ki so bile v tem primeru po Alujeviče- vem mnenju očitne. Poslanci so kljub temu glasovali za predlog, da se točka umakne z dnevnega reda. TC Več denarja za Velenje in Konjice Poslanci v velenjski skupš- čini so na zasedanju v torek potrdili spremenjen proračun. Večino je zadovoljilo zagotovi- lo predsednika vlade Srečka Meha, da bodo s skoraj 136 milijoni, za kolikor naj bi se povečal proračun, pokrili sko- raj vse programe porabnikov in da v novo leto nihče ne bo vstopil z izgubo. V spremenjenem proračunu so največ sredstev namenili komunalni in cestni dejavno- sti, krajevnim skupnostim ter izobraževanju. Še največ kri- tičnih pripomb poslancev je doživela postavka »pokrovi- teljstvo« zaradi denarja, ki je bil namenjen obnovi skupščin- skega poslopja. Rudnik je v zadnjem času kar za štirikrat. zvišal najemnino. Del teh sredstev so namenili komunal- ni dejavnosti v KS. Poleg tega so poslanci upoštevali še željo gasilcev za dodatnih 29,9 mili- jonov tolarjev za odpravo po- škodb na avtomobilskih ci- sternah. Ta denar naj bi naka- zali šele po renominaciji pro- računa, o kateri naj bi letos v Velenju še enkrat razprav- ljali. Poslanci so na torkovem za- sedanju govorili še o ustanovi- tvi dveh skladov, stanovanj- skega in Sklada za okolje. Sta- novanjski sklad sedaj usta- navljajo skoraj po vseh obči- nah, z ustanovitvijo Sklada za okolje pa bodo poskušali sto- piti na prste vsem onesnaže- valcem okolja, tudi občanom. V odloku o ustanovitvi je na- mreč zapisano, da bodo ones- naževalci Šaleške doline pla- čevali določene prispevke. Ka- ko globoko bo treba seči v žep, bo določal odlok o taksi za varstvo okolja, o katerem naj bi poslanci odločali še letos. Urška Selišnik Večji proračun pa je v torek sprejel tudi konjiški izvršni svet. V občini imajo z njim 91 milijonov tolarjev več iz repu- bliškega proračuna in 15 mili- jonov več lastnega denarja. Od tega nameravajo dobrih 28 mi- lijonov nameniti za poračun plač v upravnih organih, soci- alnem in otroškem varstvu, kulturi in sodstvu. Družbene dejavnosti naj bi dobile še 50 milijonov, za vzdrževanje kra- jevnih cest bodo dali še 17 mi- lijonov, za investicije še 16 mi- lijonov, kar 5 dodatnih milijo- nov pa naj bi šlo za zimsko službo. Nova zastavljalnica Celcin Prihodnjo sredo bo začela poslovati ¥ Žalcu V sredo, 15. decembra, bo v Žalcu začela z delom nova zastavljalnica z imenom Ce- kin. Svoje prostore bo imela na Titovem trgu, v neposredni bližini ekspoziture Splošne banke Celje v Žalcu. Z ustanovitvijo zastavljalni- ce Cekin bo uresničena podjet- niška ideja nekaterih posa- meznikov, ki jo je zaradi oce- ne, da ima na tržišču dobre možnosti, podprla z delnim lastninskim vložkom tudi FIL- BA, ena od specializiranih družb Splošne banke Celje. Uradno otvoritev zastavljalni- ce načrtujejo za prve dni nove- ga leta, z delom pa bo pričela že prihodnji teden. V Cekinu bodo občanom in podjetjem ponujali lombardne kredite na osnovi zastave premičnin in nepremičnin, višina lombard- nega kredita pa bo odvisna od vrecfnosti zastavljenega pred- meta. V zastavo bodo v Žalcu sprejemali čisto zlato in nakit, vrednostne papirje, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, tuje va- , lute, tehnične predmete za go- spodarstvo, delovne stroje, ku- rantne zaloge gotovih izdelkov in repro materiala, umetnine in starine, avtomobile ter ne- premičnine, ki so prosto raz- položljive. Pred odobritvijo kredita, katerega najnižji znesek bo lahko 500 nemških mark, bo morala stranka predložiti pis- no izvedensko mnenje ali oce- nitev sodno zapriseženih ce- nilcev. Zastavljalnica Cekin bo ponujala krmite po tržnih in konkurenčnih pogojih, omogočala bo praviloma krat- koročne kredite z rokom vra- čila 6 mesecev oziroma po do- govoru. Prednost odplačeva- nja vidijo v zastavljalnici zla- sti v možnosti odplačila kredi- ta v enem znesku ob koncu od- plačilne dobe ter anticipativ- nem načinu obračuna obresti, kar pomeni, da posojilojemal- cu obračunane obresti za kre- ditno dobo odštejejo že na za- četku od kreditnega zneska, za vračilo ob koncu odplačilne dobe in s tem tudi za vračilo zastavljene stvari, pa ostane čista glavnica. Direktor za- stavljalnice Cekin bo Bogdan Podpečan, dosedanji vodja na- bave v celjski Zlatarni, sicer pa broker za plemenite kovine na Ljubljanski borzi. IB Dražja stanovanja Celjski IS je skladno z določili o oblikovanju na- jemnin za neprofitna sta- novanja in vrednostjo toč- ke za izračun cene stano- vanj za december v celjski občini določil za 2.87 od- stotka višje najemnine za neprofitna stanovanja. IS Vaclav Klaus na Rogli češki premier Vaclav Klaus je skupaj s češkim veleposlani- kom zadnje nedeljsko dopoldne preživel na smučiščih Rogle. S helikopterjem se je pripeljal ob 9. in ostal kar do 13. ure. Ogledal si je ves športno turistični center in presmučal vsa smučišča, razen Jurgovega. V pogovorih s predstavniki Uniorje- vega Turizma in gostinstva je izrazil navdušenje nad vsem, kar je videl. Kot je povedal direktor Maks Brečko, je češki premier odličen smučar, zelo pa mu je bila všeč tudi hišna posebnost - borovničevec. Vaclav Klaus pa je na smučiščih Rogle preizkusil tudi različne Elanove smuči, predstavniki Uniorja in Elana pa so se dogovorili za tesnejše sodelovanje pri skupni promociji, še pose- bej pa izposoji in servisiranju smuči na Rogli. MBP, Foto: MATEJ NAREKS Drobljenje in razprodaja podjetij Kako doseči, da bi se lionjiška občina iz zadnie vrnila v prvo tretjino razvitih občin v Sloveniji? Konjičani se zavedajo res- nično slabih razmer v svojem gospodarstvu. Razpravam o njem so namenili dvoje zase- danj občinske skupščine, na enem pa so tudi podprli usta- novitev Centra za razvoj obči- ne. Ta je minuli teden organi- ziral posvet o razmerah in o ukrepih za izboljšanje go- spodarstva v občini s končnim ciljem, da bi se občina iz zad- nje vTnila v prvo tretjino raz- vitih občin v Sloveniji. Na posvet so prišli direktor- ji konjiških podjetij (razen Uniorja), direktor Splošne banke Celje, predstavniki ob- čine in sklada za razvoj. Ko so govorili o žalostnih rezultatih gospodarjenja v občini, je di- rektor Splošne banke Celje Niko Kač ocenil mesto Sloven- ske Konjice kot gospodarsko najbolj problematično regij- sko središče. Ko so povzeli problematiko, so zaključili, da v občini potrebujejo predvsem vizijo razvoja, zlasti kritičnih podjetij in na tej osnovi strate- gijo razvoja občine kot celote. Ugotovili so, da se lokalni oblastniki premalo vključujejo v razreševanje gospodarskih težav v občini in še posebej v upravljanje podjetij, ki so v lasti Sklada za razvoj. Zanimiva je ugotovitev, da v občini prihaja do nenačrto- vanega drobljenja podjetij, ker da se s tem hoče zagotoviti laž- jo razprodajo posameznih de- lov. Očitno pa je tudi veliko pomanjkanje menedžerskih in podjetniških marketinških znanj pri vodilnem kadru. Po- leg tega je v občini veliko ne- nadzorovanega raznašanja družbene intelektualne in ma- terialne lastnine podjetij v kri- zi, na osnovi tega pa ustanav- ljajo zasebne firme. Razproda- je, ki jih vodi Ljubljanska banka, potekajo preko podjet- ja Posest, ki je postalo lastnik velikega dela nepremičnin, zlasti v Konusu. Na posvetu so še poudarili, da je potrebno sistemsko pri- stopiti k reorganizaciji poslo- vanja posameznih podjetij na osnovi koncentracije kapitala in upravljanja ter decentrali- zacije poslovanja. Spomnili so se tudi na dobre blagovne znamke v občini in izrazili po- trebo po ohranitvi zlasti bla- govne znamke Konusa in Ko- stroja. MBP Plan in proračun še letos Laščani so dali prednost oskrbi s pitno vodo Poslanci laške občinske Skupščine so se na sobotnem zasedanju odločili, da bodo planski in proračunski doku- ment za prihodnje leto sprejeli do konca leta, in to po skrajša- nem postopku. Do 20. novem- bra bodo v izvršnem svetu sprejemali še morebitne pri- pombe, na zadnjem letošnjem zasedanju občinske Skupščine pa naj bi predloga obeh doku- mentov sprejeli. V okviru spremenjenega oziroma do- polnjenega odloka o proraču- nu za leto 1993, ki so ga spre- jeli na sobotnem zasedanju, pa so nekaj več denarja namenili zimski službi. Od večjih proračunskih in- vesticij v prihodnjem letu sta kot prediiostni opredeljeni dve, gradnja osnovne šole v Sedražu in nadaljevanje iz- gradnje in posodobitve zdrav- stvenega doma v Radečah. Pri obnovah in posodobitvah kra- jevnih cest ter investicijah na vodovodnem in kanalizacij- skem omrežju pa je glavni po- goj za proračunsko (so)finan- ciranje zagotovitev vsaj polo- vice sredstev s strani krajanov. Na področju komunale bodo v občini Laško dali prednost predvsem oskrbi s pitno vodo, ki je v sušnih obdobjih na ne- katerih območjih občine že kritična. V razpravi o planskem ozi- roma proračunskem doku- mentu za leto 1994 so bili ne- kateri mnenja, da je treba za- gotoviti več denarja za sanaci- jo razmer v kmetijstvu po lan- ski in letošnji suši, da je zapo- stavljena telefonija, zlasti v krajevni skupnosti Vrh nad Laškim, kjer nimajo še niti enega telefonskega priključka. Potem, ko so sprejeli poroči- lo o poslovanju delniške druž- be Terme Laško in osnutek od- loka o ustanovitvi javnega za- voda za medicinsko rehabili- tacijo Zdravilišče Laško, so poslanci tehtali dva predloga glede vprašanja, kdo naj bo ti- sti organ, ki bo imenoval člane v svete zavodov: ali izvršni svet kot do sedaj ali (po no- vem) skupščina občine. Obve- ljala je dosedanja praksa ozi- roma naloga, ki je v domeni izvršnega sveta. Po skrajšanem postopku so sprejeli (spremenjeni) odlok o zazidalnem načrtu Debro, kjer je predvidena izgradnja športo-trgovskega objekta, enako kot odlok o ureditve- nem načrtu za mestno središče v Radečah. Med pobudami in vprašanji je bilo v ospredju neurejeno plakatiranje in parkiranje vo- zil v Laškem, pa problemi, ki jih v Laškem (in tudi drugod) povzročajo skupine mladolet- nikov, ter 16-ocistotna brezpo- selnost v občini, ki da je nihče, od države navzdol, ne zna za- jeziti. Na tapeti pa je bil tudi direktor javnega podjetja Ko- munala Laško, ki da se pova- bilom iz krajevnih skupnosti, ko gre za skupno reševanje problemov, ne odziva, podob- no kot na vabila na zasedanja skupščine. Tudi tokrat ga ni bilo, čeprav je bil povabljen, in četudi sta bila na dnevnem re- du tako pomembna dokumen- ta, kot sta občinski plan in proračun za prihodnje leto. MARJELA AGREŽ Renominacija in davki LJUBLJANA, 3. decem- bra (Dnevnik) - Vlada je sprejela drugo letošnjo re- nominacijo proračima, s katero je razdelila še do- datnih 8,1 milijarde tolar- jev, največ za socialne transferje in plače. Vlada je oblikovala tudi zakona o posebnem davku od ciga- ret in alkoholnih pijač, ki bo začel veljati prihodnje leto, z njim pa bi v prora- čun dobili 10 milijard to- larjev. Kdaj ioicaine volitve? LJUBLJANA, 2. decem- bra (Delo) — Volitev v nove občine spomladi očitno ne bo, saj bo za to premalo časa. Poslanci v državnem zboru pa se bodo morali odločiti ali bodo volitve spomladi v starih občinah ali pa bodo podaljšali man- dat sedanjim skupščinam. Tretja varianta predvide- va, da bi do konca prihod- njega leta opravili volitve v nove občine in spremenili državno upravo. Privatizacija si utira pot LJUBLJANA, 3. decem- bra (Delo) - V Cankarjevem domu je bila dvodnevna konferenca Srednje in vzhodnoevropske privati- zacijske mreže, ki se je udeležujejo predstavniki osemnajstih držav. Namen konference je bil pretresti dosedanje privatizacijske izkušnje v teh državah in možne oblike pomoči pri teh spremembah. Praznile ijubijansice univerze LJUBLJANA, 3. decem- bra (Delo) - Ljubljanska univerza je proslavila svoj 74. rojstni dan. Ob tej pri- ložnosti so podelili prizna- nja in častne naslove neka- terim profesorjem za njiho- vo raziskovalno delo. Slovensko javno mnenje 93 LJUBLJANA, 3. decem- bra (Dnevnik) - Rezultati letošnje raziskave Sloven- sko javno mnenje 1993 niso pokazali bistvenih spre- memb v življenju in mišlje- nju slovenskega prebival- stva. Izjema je le področje delovanja političnih strank, kjer rezultati odgo- vorov 2100 anketiranih ka- žejo, da stranke, ki odpira- jo fronto glede na prete- klost, nimajo veliko mož- nosti. NOVrTEDNIK- Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamej- čič, Željko Zide. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Obli- kovanje: Minja Bajagič. Tajni- ca uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431, fax 441-032. Št. 49 - 9. december 1993 3 Zakaj občina ne lio upravni okraj? Žalčani zahtevajo odgovor vlade Kako lahko dobijo status upravnega okraja občine, ki so bistveno manjše od žalske? To je le eno izmed vprašanj, ki jih je žalska vlada minuli teden naslovila na slovensko vlado oziroma vse tiste, ki na- črtujejo novo lokalno samoupravo. Že pred dobrim letom so žalski poslan- ci sprejeli pobudo, da se na območju Sa- vinjske doline oblikuje posebna pokraji- na kot širša samoupravna lokalna skup- nost za urejanje skupnih zadev bodočih občin na tem prostoru, zaradi večje učin- kovitosti in racionalnosti pa naj se obli- kuje upravni okraj na območju sedanje občine Žalec. Pobuda je kljub argumen- tom naletela na gluha ušesa, zato so po- slanci letos septembra ponovno zahteva- li, da se glede tega izrečejo državni zbor. vlada, ministrstvo za pravosodje in upra- vo ter seveda komisija za lokalno samou- pravo. Dodali so še zahtevi, naj se zako- nodajni postopki na področju lokalne sa- mouprave obravnavajo in sprejemajo skupaj, o določitvi upravnih okrajev pa naj državljani odločajo na referendumu. Spet je bil to pogovor gluhih, Žalčani so lahko prebrali samo predlog bodočih 25 upravnih okrajev, med katerimi pa Žalca ni bilo. Glede na to, da se žalska , občina po velikosti in številu prebivalcev uvršča na 12. mesto v Sloveniji, so pač pričakovali, da bo področje Savinjske doline imelo svoj upravni okraj, še zlasti, ker je med predvidenimi cela vrsta manjših. Minuli teden so poskušali znova. Ob- činska vlada zahteva od republiške jasen odgovor, zakaj niso bile upoštevane žal- ske pobude in katera so tista merila, ki jih prostor občine Žalec ne izpolnjuje, da bi dosegel svoj upravni okraj. Vladi na- dalje ponujajo v razmislek povezavo med žalsko in mozirsko občino v enoten upravni okraj, očitajo pa ji zatekanje h kompromisnim rešitvam brez strokov- nih podlag, namesto da bi oblikovali upravne okraje na območju večine seda- njih občin. S tem bi upravo približali občanom in se izognili novim delitvam ter sporom. Političnim strankam v občini pa žalski izvrši svet predlaga enoten na- stop do njihovih poslanskih klubov v dr- žavnem zboru ter zavzemanje za upravni okraj Žalec. IRENA BAŠA Žalski župan Milan Dobnik je v petek sklical tiskovno konferenco. Po seji iz- \TŠnega sveta so se namreč sestali pred- stavniki vseh strank v občini. Kot je po- vedal župan na tiskovni konferenci, so stranke v celoti podprle zahteve žalske vlade, pri reševanju tega problema pa Žalčani računajo tudi na svojega poslan- ca v državnem zboru. Za študente v Ceiju v Celju je zadnje leto spet čutiti intenzivnejša prizadeva- nja, da bi v mestu vendarle ponovno dobili vsaj kakšen program višjega oziroma viso- košolskega študija. Občinski IS je minulo sredo imenoval 15-čIansko komisijo, ki bo pri- pra\ila izhodišča za razvoj višjega in visokega šolstva v Celju. Ponovna vrnitev višjega ozi- roma visokega šolstva (Celje je pred leti že imelo nekaj takš- nih programov) je predvidena tudi v projektni nalogi Vizija Celja-kriežjega mesta, ki jo v sodelovanju s strokovnimi delavci občinskih upravnih organov pripravljajo strokov- njaki Razvojnega centra. V zadnjem času so v Celju pri- pravili dva delovna razgovora, na zadnjem so sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, zaključki teh delovnih srečanj pa so zaen- krat vidni v oblikovanju po- sebne delovne skupine, ki bo pripravila izhodišča za'nadalj- nje pogovore. V 15-člansko delovno skupi- no so člani celjskega IS imeno- vali: sekretarja za družbene dejavnosti Željka Ciglerja, se- kretarja za drobno gospodar- stvo Romana Gracerja, vodjo projektne naloge Vizija Celja- knežjega mesta Darko Domi- trovič, predstavnika Območne gospodarske zbornice Celje Eda Gaberška, podjetnika Ni- ka Zimška, Ivanko Zajc-Cizelj iz Zgodovinskega arhiva, di- rektorja Ljudske univerze Ce- lje Janeza Krajnca, prosvetno delavko Karlo Štojs in ravna- telje celjskih srednjih šol Jože- ta Zupančiča (Gimnazija Ce- lje), Majo Krajnc (STŠ), Mari- jo Marovt (STŠ), Božo Šker- janc (SŠGT), Franca Erjavca (SŠBK) in Marijo Marolt (SZŠ). Tajniška dela za delov- no skupino bo opravljala Astrid Pešec. IS Odpis dohodnine Na predlog velenjske iz- postave Republiške uprave za javne prihodke je občin- ska vlada v celoti odpisala plačilo dohodnine štirim zavezancem v višini 12 ti- soč tolarjev. Petnajstim za- vezancem, ki so zaprosili za odpis dohodnine v višini 63 tisoč tolarjev, pa je prošnje zavrnila. US Problem šentvišlce šoie V šmarski občini so se odlo- čili rešiti problematiko nekda- nje osnovne šole v Šentvidu pri Grobelnem. Gre za poslov- no privlačno lokacijo, zato se posamezniki zanimajo za po- slovne prostore. Nekdanja šol- ska zgradba pa buri občane zaradi zapuščenega videza. V šmarski občinski stavbi so se odločili, da bodo zapleteni klobčič razvozlali - nekdanja šentviška šola je občinska last, pri tem pa je občina še zveza- nih rok. Večina zgradbe je po- slovno neizkoriščena, ko so se, lani, pojavili interesenti, pa se je izkazalo, da občina z njo ne more razpolagati. V stavbi je leta 1989 začelo s proizvodnjo družbeno po- djetje Stik, kratkega poslov- nega poleta. Podjetje so zato pozneje priključili šmarskemu Ikomu, ki je trenutno prav ta- ko v težavah. V delno, notra- njo prenovo šolske zgradbe so vložili (revaloriziranih) šest milijonov tolarjev. Zato name- rava občinska vlada znesek odplačati in to z odštetjem zneska za uporabljanje pro- storov. Pogovori z Ikomom trajajo že pol leta. V zadnjem času kaže, da je dokončni dogovor blizu. BRANE JERANKO Novo teliarsico vodstvo Krajevna skupnost Teharje je do nedavnega imela začasno vodstvo, saj so staremu svetu izrekli nezaupnico. V nedeljo so krajani izvolili nov svet krajevne skupnosti z desetimi člani, Ferdo Ježovnik, njihov poslanec v občinski skupščini, pa ostaja član sveta tudi v prihodnje. Udeležba na volitvah je bila nekaj več kot 70 odstotna, krajani pa so izbirali med 20 kandidati. Te so v 60 odstotkih predlagali krščanski demokrati, 30 odstotkov je bilo kandidatov z zborov krajanov, 10 odstotkov pa kandidatov socialdemokrat- ske stranke. Po večinskem sistemu glasovanja so bili izvoljeni Janez Dimec, Janez Novak, Slavica Žagar, Branko Sajovic, Bogomir Kresnik, Franci Kač, Anton Ostrožnik, Jože Žnidarič, Marjan Hrastnik in Jože Ocvirk. TC BOSANSKE VOJNE VIHRE Evropa na pragu icapltulaciie Piše: Slaven Bosnič ženevski pogovori na koncu prejšnjega in v začetku tega meseca so še enkrat pokazali popolno nemoč Evrope v reše- vanju bosanskohercegovske krize. Slobodan Milosevic je evropski diplomaciji pripravil lekcijo, ter jih skoraj odkrito imenoval za nesposobne in in slabe napovedovalce. Srbija, po Miloševiču, seveda ni niče- sar kriva, zato sploh ne razu- me, zakaj še vedno obstajajo ukrepi proti njegovi državi. Atraktiven nastop srbskega voditelja je pravzaprav edina zanimivost na preteklih poga- janjih v Ženevi. Vse ostalo je bilo v glavnem ponavljanje stare zgodbe: vse tri sprte strani samo zahtevajo, nobena ni pripravljena ničesar dati. Zaradi tega se tudi ni začela pričakovana trgovina z ozem- ljem, vojna v Bosni pa se nada- ljuje. Še posebno razsežnost ji daje humanitarna katastrofa, ki je že na vidiku. Do obkolje- nih bosanskih mest se uspe prebiti zelo malo konvojev s hrano, stradanje civilnega prebivalstva pa je pravzaprav Zadnji srbski argument. V zadnjem času je mogoče opaziti vse bolj aktivno srbsko letalstvo na področju Tuzle in severozahodne Bosne. Zaradi goste megle letala Nata ne mo- rejo uspešno nadzorovati bo- sanskega neba, kar Srbi spret- no izkoriščajo. Prav tako je opazna vse bolj pogosta upo- raba raket zemlja-zemlja in zrak-zemlja. Uporaba tega morilskega orožja ima svoje »vojaško opravičilo«, saj je srbska soldateska vse bolj utrujena, vojna niti slučajno še ni končana, obvladovanje tako velike pokrajine pa niti naj- manj lahko. Po logiki srbskih generalov bi morale te rakete pospešiti dokončen poraz so- vražnikov. Če se vrnemo v Ženevo. Tam je bilo najbolj zanimivo videti srbske, hrvaške in musliman- ske voditelje, kako se spreha- jajo pred kabineti in dvorana- mi. To je bila hoja ljudi, ki zelo dobro poznajo zgradbo ter se v njej počutijo sila ugodno, ce- lo domače! Miloševičeva že pregovorna aroganca, ki se ka- že na teh sestankih, lahko po- stane vzorec za obnašanje bo- dočih dikatorjev. Kot vse kaže, ima njegov nastop smisel in celo deluje. Po vseh srbskih zločinih je res uspeh, če lahko privedeš evropsko diplomacijo na stopnjo, ko je pripravljena vse oprostiti in pozabiti. Kinkel-Juppeova pobuda, ki jo je dvanajstorica sprejela, je kapitulacija Evrope pred srbsko agresijo. Pobudo je po- dobno ocenil tudi sam Miloše- vič. Na koncu zgodbe bodo Sr- bi Muslimanom verjetno od- stopili ozemlje, vendar je treba z odločitvijo zavlačevati in ka- zati, da to ni lahka poteza. V trenutku, ko bodo odstopili tistih nekaj odstotkov Bosne, bo dejanje ocenjeno kot po- memben korak. Potem lahko pričakujemo tudi nagrade, re- cimo ukinitev sankcij. Evropa je sicer poskušala Miloševiča izčrpati s temi ukrepi, vendar se sedaj kaže, da se je zgodilo obratno. Miloševič je izčrpal Evropo, ki je sedaj na robu ka- pitulacije. Danes je že realno vpraša- nje, ali bi se Srbija sploh spu- stila v bosansko vojno, če bi lahko predvidevala vse posle- dice? Radovan Karadžič je pred kratkim izjavil, da so Sr- bi doslej izgubili 11 tisoč voja- kov. Logično je, da če je Ka- radžič uporabil to številko, je resnični podatek nekajkrat večji. Nihče še ni sredi vojne dal točnih podatkov o lastnih izgubah. Obveščevalne službe so slabo opravile svoje delo, saj vojna traja že dvajset me- secev, konca pa še ni videti. Posameznik je zaradi naci- onalnih ciljev sposoben trpeti do nekih meja. Kakor hitro te meje prestopijo lakota, smrt in propad, postanejo višji cilji marginalni. Karadžič kot psi- holog se tega zaveda, zato se mu zelo mudi, da bi se vojna čimprej končala. Vendar se bodo prava pogajanja pričela šele takrat, ko bodo vse tri sprte strani prišle v neko bo- dočo Ženevo s polno torbo kompromisnih rešitev in ne le zahtev, kakor doslej. Ko se bo to zgodilo, se ne bo noben vo- ditelj tako varno in bahavo sprehajal pred ženevskimi dvoranami. No, pravo vpraša- nje pri tem pa je, kako dolgo bo treba še počakati na takšen nastop? SVET MED TEDN®M Tujci: Številke in interpretacije Po zadnjih statističnih podatkih živi v Sloveniji 170 tisoč priseljencev. Po- pis »prebivalstva iz aprila leta '91 je pokazal, da je ta delež približno 12.2 odstot- ka celotne populacije, ki živi v Sloveniji. Največ pri- seljencev, 2.8 odstotka, je hrvaške narodnosti, 2.4 od- stotka je Srbov, ostale na- rodnosti pa so zastopane z manj kot odstotkom. Navadno se ob takšnih podatkih vsi najprej vpra- šamo, kaj takšne številke pomenijo za državo in nje- no avtohtono prebivalstvo, malo pa se nam zdi po- membno, kaj konkretno pomenijo za ljudi, ki jih uvrščamo v kategorije: tuj- ci, priseljenci, delavci na začasnem delu, begunci, ipd. Za njih pravzaprav gre, oni so žive številke, ki tvorijo neosebno statistiko. Na Republiškem zavodu za statistiko so zabeležili največji val priseljencev v Slovenijo leta 1978, kar 13 tisoč se jih je priselilo iz republik takratne Jugosla- vije. To leto nam pravza- prav po ničemer ni ostalo posebej v spominu in ver- jetno je zelo malo Sloven- cev takrat vedelo, da je ravno tega leta »uvozilo največ Bosancev«. Verjetno to nostalgijo za časi relativnega gospodar- skega razcveta in »prese- ljevanje južnjaških ljud- stev« proti severu deli tako avtohtono prebivalstvo, ki je takrat sicer vihalo noso- ve nad »čefurji«, kot tudi priseljenci, ki smo jih glede na uvodoma omenjene od- stotke čisto po krivici ime- novali »Bosance« in v to kategorijo stlačili vse, ki so z avtohtonim prebival- stvom komimicirali v »bo- sanščini«, kot smo funkci- onalno poimenovali jezik trdih 1-jev, mehkih č-jev in nezgrešljivega naglasa. Domorodci so nato z leti spremenili svoj odnos do »južnjakov« in obratno. Z osamosvojitvijo nekate- rih republik nekdanje Ju- goslavije in z začetkom vojne v domovini »avtohto- nih Bosancev« so se neka- teri med njimi naučili, da so Bosanci pravzaprav sa- mo Srbi, Hrvati in Musli- mani, da Bosanci niso tudi na primer vsem znani last- niki slaščičarn, kioskov z bureki in stojnic z bana- nami, da so slednji poveči- ni Albanci, ki ne živijo v Bosni, in da so poleg njih v bivši Jugoslaviji živeli tu- di Makedonci in Črnogorci, da ne naštevamo dalje... S pojmom Bosanec javnost danes ne misli več gastar- bajterja ali delavca, pre- prosto zaradi tega, ker je delo in z njim tudi gostujo- če delo izginilo iz javnega diskurza. Po novem na- nu-eč niti več ne delamo, ampak lastninimo, privati- ziramo, krademo, pre- strukturiramo in živimo na tuj račun. V vseh teh »inte- lektualnih dejavnostih« pa si je težko zamisliti tudi Bosanca. Njim smo glede na nove okoliščine dodelili nov status v družbi. Pojmi, kot sta svoboda gibanja in družbena integracija v naj- širšem smislu, pa so v po- vezavi s tujci in begunci postali teme, ki so za Slo- venca zelo neprijetne in to- rej v javnem diskurzu kar se da nezaželene. In kaj se zgodi, če na tem področju odpove tudi drža- va? V tem primeru se la- tentna ksenofobija manife- stira kot neprikrito nasilje, ki se kot način življenja prelije iz utečenih »legi- timnih področij« v krogu: kriminalci-policija na sicer od nasilja odmaknjena po- dročja, kot so šole, javni transporti, bolnišnice in podobno. Blue Boysi in Torcide so klasični modeli iz sveta, ki v tovrstnem na- silju prednjači. In kako da- leč je od urbane skinhe- adovske maškarade do po- žiganja in pobijanja, čivka- jo v današnjih časih že vrabci. Piše: Erika Repovž Za velenjski turizem Velenjska občina je objavila javni razpis, s katerim želi prido- biti izvajalca za pripravo strateškega marketinškega plana za področje turizma v občini Velenje in Šaleški dolini. V prijavi za razpis je potrebno analizirati stanje, določiti cilje in način njihove realizacije ter pripraviti operativni marketin- ški plan. Ponudbe je potrebno oddati do 10. januarja prihodnje leto na velenjski izvršni svet, odprli pa jih bodo štiri dni kas- neje. Poleg tega je vlada v občini imenovala tudi 6-članski projektni svet za razvoj turizma v občini Velenje. US Ne za Klub delavcev BiH Na zadnji seji velenjske vlade niso ugodili prošnji Klu- ba delavcev Bosne in Hercegovine za dodelitev prostorov. Člani vlade so kot razlog za zavTnitev navedli, da izvršni svet ne razpolaga s prostori, delavci kluba pa se lahko zbirajo v zbirnem begunskem centru, kjer je dovolj pro- stora. Klub delavcev BiH so ustanovili lani, trenutno pa šteje približno 150 članov. V klubu naj bi se združevali pred- vsem tisti, ki so v krajih, kjer divja vojna, zapustili svoje najbližje. Deloval naj bi kot nepolitična stranka, sicer pa z delom in sredstvi pomaga tistim, ki so ostali brez hrane in strehe nad glavo. Člani kluba bi na takšen način radi ohranili tudi delček svoje kulturne identitete. US Št. 49 - 9. december 1993 4 Prihodnje leto delniška družba Lastninjenje Etola: soilelovame aelavcev in nizozemskega IFF Celjski Etol je prav gotovo podjetje, kamor bi ljudje z ve- seljem vložili svoje certifikate. Se bo Etol odločil za javno prodajo delnic? Kako daleč so priprave programa lastninske- ga preoblikovanja podjetja in kakšne so ob koncu leta go- spodarske razmere v tem ko- lektivu - to je le nekaj vpra- šanj, ki smo jih zastavili direk- torju Ivanu Fermetu. Novim tržiščem naproti Kako bi ocenili trenutne razmere v Etolu? Znano je, da je bil Etol pred leti tipično jugoslovansko usmerjeno podjetje, zato nas je razpad tega tržišča močno pri- zadel. Izgubili smo približno 60 odstotkov tržišča. Na pro- storu bivše Jugoslavije smo kljub vsemu v zmanjšanem obsegu zadržali svoj položaj, obenem pa smo si izborili nova tržišča v Vzhodni in Zahodni Evropi. Letos bomo dosegli 60 odstotkov realizacije, kakršno smo imeli v najboljših časih, že prihodnje leto pa predvideva- mo približno 80 odstotkov ti- stega, kar smo dosegali pred leti, in sicer pretežno na tujih tržiščih. Slovenija nam bo predstavljala samo 20 odstot- kov realizacije. Kako je s plačami? Etol je vedno veljal za podjetje, kjer ljudje tudi dobro zaslužijo. Glede na rezultate v letoš- njem letu je bila pri osebnih dohodkih potrebna redukcija. Zmanjšali smo jih za 10 od- stotkov, še vedno pa smo zado- stili zakonskim predpisom, da moramo odvajati za razširjeno reprodukcijo najmanj 6 do 7 odstotkov, in temu smo pri- lagodili plače. Etol ima pri- bližno 200 zaposlenih, večina ima visoko strokovno izobraz- bo, dve tretjini je strokovnega kadra, tretjina so kvalificirani oziroma manj kvalificirani de- lavci. Zato je povprečni osebni dohodek relativno višji kot v drugih podjetjih. Plače so nad povprečjem Celja, pov- prečna plača znaša pri nas 88.900 tolarjev. Za prihodnje leto načrtujemo ugodnejše re- zultate, akumulacija naj bi bi- la 10 do 12 odstotkov, s tem pa računam tudi na korekcijo osebnih dohodkov. Načrtujete še kakšne večje naložbe? V zadnjih treh letih smo in- vestirali preko 16 milijonov nemških mark, modernizirali smo proizvodnjo do takšne mere, da lahko konkuriramo na najzahtevnejših tržiščih. Novih naložb ne načrtujemo, lotili se bomo le kakšnih iz- boljšav. Etol je vreden približno 50 milijonov mark Kako daleč ste s pripravami na lastninjenje? V Etolu se na lastninsko preoblikovanje pripravljamo že nekaj časa. Izbrali smo obli- ko internega odkupa, in sicer tako, da bi pretežni del, torej 40 odstotkov, ki so namenjeni notranjemu odkupu, odkupili delavci. V ta proces smo vklju- čili vse zaposlene, opravili smo anketo, koliko so ljudje pri- pravljeni sodelovati. Rezultati so izredno ugodni, delavci očitno zaupajo podjetju. S cer- tifikati bomo predvidoma po- krili 10 odstotkov, to pa zato, ker je firma kapitalno izredno intenzivna. Nas je približno 200, vrednost dnižbenega ka- pitala pa bo po oceni, ki jo pričakujemo v teh dneh, od 45 do 50 milijonov nemških mark. S certifikati torej lahko pokrijemo manjši delež. Na ta problem smo že večkrat opo- zorili. Zakonodajalec bi v po- djetjih, ki so dobro poslovala in ki so že leta upoštevala eko- nomske zakonitosti, moral da- ti delavcem možnost, da bi bili s certifikati udeleženi do 20 odstotkov, ne glede na vred- nost družbenega kapitala. Vendar teh pripomb nihče ni upošteval. Manjši del boste torej last- ninili s certifikati, kaj pa preo- stali del premoženja? V okviru 40 odstotkov no- tranjega odkupa nameravamo stvari urediti takole: 30 do 36 odstotkov bodo dobili zaposle- ni v firmi, 4 do 6 odstotkov pa bomo ponudili v odkup, in si- cer naj bi delnice odkupil ni- zozemski IFF. S tem partner- jem uspešno sodelujemo že 23 let v obliki joint venture, ta pogodba preneha veljati konec leta. Želimo pa, da bi se sode- lovanje obnovilo, in to, kar predlagamo, je po moji oceni najbolj koristno za Etol. Kdaj predvidoma boste za- čeli zbirati certifikate in kako bo s tistimi delavci, ki so bili nekoč zaposleni v Etolu oziro- ma so upokojenci? Nekdanjim delavcem in upokojencem smo že poslali posebna obvestila ter jih sez- nanili z možnostmi. Dobili smo veliko odgovorov, nekaj jih še pričakujemo. Ob tej pri- ložnosti bi k sodelovanju po- novno povabil vse delavce, ki so bili nekoč zaposleni v Etolu. Morda niso prejeli našega ob- vestila, nekaj težav imamo z naslovi, pošta nam je na pri- mer vrnila nekaj pisem, ker je naslovnik neznan. Računamo, da bomo lastninjenje speljali do konca marca, aprila pa naj bi že delovali po novem. Kot delniška družba? Nameravamo se registrirati kot delniška družba, v kateri bodo delavci imeli v končni fa- zi približno 46-odstotni lastni- ški delež. To nam bo omogoči- lo vodenje takšne politike, ki bo podjetju zagotavljala na- daljnji razvoj. Kakšni bodo deleži vodilnih delavcev v primerjavi z ostali- mi zaposlenimi? Mi smo k lastninjenju pova- bili vse zaposlene, upokojence in tiste, ki so bili nekoč zapo- sleni v našem podjetju, deleži pa se bodo določali skladno z osebnimi dohodki po anali- tični oceni. Brez strahu pred notranjim lastništvom Etol se po doseženih rezul- tatih uvršča v sam vrh celjske- ga gospodarstva, zato je zani- miv tudi za zunanje vlagatelje. Razmišljate tudi o javni pro- daji delnic? Delež javne prodaje bo to- likšen, kolikor nam bo zmanj- kalo v okviru tistih 40 odstot- kov. Ocenjujemo, da bo to pri- bližno 10 odstotkov oziroma 10 enot; to bo namenjeno javni prodaji in, kot sem dejal, naj bi bil partner IFF vključen z štirimi enotami, ostali, ki bo- do zainteresirani, pa bodo lah- ko kupili preostali del. Omenili ste, da bo \Tednost Etola ocenjena na približno 45 do 50 milijonov nemških mark. So te ocene realne? Metode vrednotenja so po moji oceni izredno zaskrblju- joče. Prihaja namreč do pre- vrednotenja podjetij, kar pov- zroča veliko težav. Vsekakor mora biti upoštevana metoda bodočih donosov in jasen mora biti tako imenovani korekcij- ski faktor. Nam nič ne pomaga velika vrednost podjetja, če to podjetje v prihodnje ne bo ni- česar prinašalo. Zato je osnova bodoči donos, kar mora pri vrednotenju odigrati najpo- membnejšo vlogo. Kako ste izbirali cenilce? Povezali smo se z ljubljan- sko firmo P&S, ki je prevzela celoten program, zagotovila cenilce, skupaj smo pripravili program in ga bomo tudi sku- paj predložili Agenciji. Oce- njujem, da smo izbrali dobro podjetje, ki ima tudi velik ugled v slovenskem prostoru. Je skrivnost, koliko ste od- šteli za te cenitve? Številk ne skrivamo, cenitve stanejo od 20 do 30 tisoč nem- ških mark, mi smo sklenili po- godbo za 25 tisoč mark. Stro- šek je normalen in ni pretiran. Najbrž vam niso neznani očitki, da bodo v procesu last- ninjenja večino premoženja kupili direktorji, ljudje pa bo- do ostalih praznih rok. Kako kot direktor uspešne firme ko- mentirate takšna mnenja? V proces lastninjenja so v Etolu vključeni vsi delavci, prav prosimo jih, da sodeluje- jo, da res ne bi prišlo do kakš- nih prisvajanj lastnine v rokah manjšega števila ljudi. V Etolu te bojazni in tudi kakšnega in- teresa po okoriščanju ni. Se tudi ne bojite, tako kot nekateri drugi vodilni, da bo notranji odkup negativno vplival na nadaljnji razvoj po- djetja? Nekateri menijo, da je no- tranji odkup druga oblika sa- moupravljanja. To je stvar or- ganizacije in dela v firmi. Lah- ko se stvari sprevržejo v anar- hijo, toda naloga vodstva, upravnega odbora in menedž- menta je, da takšne stvari pre- preči. Doslej smo bili družbe- na firma, imeli smo organe sa- moupravljanja, pa ti organi niso zavirali razvoja podjetja. Zato se ne bojim, da bo notra- nje lastništvo ogrožalo nadalj- nji razvoj Etola. IRENA BAŠA Štajerska - vaš partner Bomo znali Izkorisiili prostoirgovinski sporazum s Češko? »Zdaj je pravi trenutek. Naj ga izkoristi tudi gospo- darstvo celjskega območja, saj se s prostotrgovinskim sporazumom s Češko ponu- jajo večje možnosti za izvoz na trg, ki je precej večji, kot je slovenski,« pravi dr. To- maž Subotič, direktor in ve- činski lastnik Intertrade v Pragi. Velika predstavitev češke- ga gospodarstva v Ljubljani je dr. Tomaža Subotiča spodbudila, da je vodstvu celjske občine predlagal, naj bi bilo Celje organizator raz- stave št^erskega gospodar- stva na Češkem. Taka zami- sel je upravičena, saj celjsko gospodarstvo išče nove trge. »Organizirana predstavitev podjetij s štajerskega ob- močja bi nedvomno vzbudila veliko zanimanje med zain- teresiranimi partnerji Češke in Slovaške. Na teh trgih se dogajajo velike spremembe. Tuj kapital je vsak dan moč- nejši in slovensko gospodar- stvo se bo moralo prilagajati drugačnim tržnim razme- ram. Češka ve, zakaj se je odločila za obširno gospo- darsko razstavo v Lujub- Ijani.« Intertrade v Pragi sodeluje s številnimi slovenskimi po- djetji, med njimi z Zlatarno, Etolom, Talumom, Muro in drugimi. Zanimive so izkuš- nje Etola in Gorenja. Oba sta v zadnjem času povečala trž- ne deleže na češkem trgu. Etol je celo prevzel vodilni tržni delež pri aromah in ba- zah za industrijo brezalko- holnih pijač. »Tudi na češkem in slova- škem trgu ni pomembno le to, da ponuja firma dober proizvod. Ključno vprašanje je tržni pristop, menedžer mora vedeti, kaj določa kon- kurenčna prednost proizvo- da. Velika razstava štajer- skega gospodarstva na Če- škem bi bila predvsem dobra priložnost za izvoznike,« je še povedal Subotič. J. V. GOSPO DARSKI CB m m m T E R Milijon mark za odškodnino Po skoraj petih letih pravdanja je Višje sodišče v Celju odločilo, da mora šoštanjska termoelektrar- na zaradi onesnaževanja okolja plačati dvanajstim lastnikom gozdov iz Zavo- denj nad Šoštanjem in Gozdnemu gospodarstvu Nazarje več kot 70 milijo- nov tolarjev odškodnine, vse sodne stroške in zako- nite obresti od leta 1992 dalje. Sodba še ni pravno- močna. Zavodenjski kmet- je so TEŠ tožili zaradi zmanjšanega prirastka, na- zarsko GG pa zaradi pove- čanega obsega del, vse pa je posledica prekomernega onesnaževanja okolja in ki- slih padavin. Tisoč ton lignita na zaposlenega Decembra lahko velenj- ski rudarji nakopljejo le še 250 tisoč ton lignita, saj so doslej izkopali že 3,7 mili- jona ton premoga. Načrto- vano količino, tri milijone 950 tisoč ton lignita, bodo v velenjskem rudniku izko- pali predvidoma do 24. de- cembra, zato ob koncu leta rudarji ne bodo več delali. Tako bodo letos »knapi« opravili 235 delovnih dni, kljub temu pa količina iz- kopanega premoga pred- stavlja tisoč ton na zapo- slenega v rudniku. Tudi v prihodnjem letu bodo ru- darji omejevali izkop pre- moga, odvisno od potreb v energetiki. Turist v najem Nazarsko podjetje Turist je oddalo v najem svoje go- stišče, nekdanji hotel v Mo- zirju. Gostišče Turist sta v najem prevzela prevzela dva zasebnika, ki bosta v nekdanjem hotelu uredila restavracijo in trgovino. V podjetju so se za oddajo prostorov odločili zaradi težav v poslovanju, pre- novljeno gostišče pa naj bi v Mozirju odprli že v de- cembru. Težave zaradi denacionalizacije Območna gospodarska zbornica Celje je za danes, v četrtek, sklicala tiskovno konferenco. Na njej bodo spregovorili o težavah, ki bodo nastajale oziroma se že pojavljajo na celjskem območju zaradi denaciona- lizacije trgovskih lokalov. US, IB PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 8. 12. 1993 ABITURA CELJE organizira v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje seminarje za preizkus strokovne usposobljenosti (UL RS 28/93) za: PRODAJALCE IN POSLOVODJE Prijave sprejema tajništvo šole, Kosovelova 4, Celje, telefon (063) 21-930. Začetek seminarja 17. 1. 1994. ob 15.30. Št. 49 - 9. december 1993 5 Sindikatu manjiia stroifovnosti in organizacije So siečaii koga izučili? V območnem otiboru kemUe, nekovin in gumarstva z idejami prehitevajo čas »Po končanih stečajih je s sindikalnega vidika potreb- no narediti analize, da bi se iz napak, narejenih pred stečaji oziroma med njimi, lahko kaj naučili za prihodnost,« menita o reševanju položaja delavcev Darinka Šuc Lah in Albin Šrimpf iz območnega sindika- ta dejavnosti kemije, nekovin in gumarstva za celjsko ob- močje. V tej dejavnosti so bili priče dvema stečajema v Keramiki Liboje. Primer Keramike je edini te vrste v Sloveniji, saj so morali delavci v dveh letih kar dvakrat na Zavod za zaposlo- vanje. Še danes jim podjetje dolguje kar za milijon in pol nemških mark sredstev, ki praktično niso več iztožljiva. Za sedemintrideset delavcev se še vedno ne ve, ali bodo do- bili pomoč, saj ne morejo več uveljaviti pravice do denarne- ga nadomestila na Zavodu za zaposlovanje. In še nekaj naj- bolj izstopajočih podatkov: na cesti je ostalo dvainštirideset zaposlenih parov, v osmih pri- merih so bili zaposleni trije ali štirje v družini, nepreskrblje- nih je ostalo kar 215 otrok. Te morajo nekateri starši izpiso- vati iz srednjih šol, saj zanje ne morejo več plačevati prevo- zov ali bivanja v drugem kraju. Bo primer stečaja Kerami- ke, ko je prvič na Celjskem prišlo do stečaja pri znanem lastniku, koga izučil? Vseka- kor bi moral sindikat iz tega primera potegniti korist, po- udarja sekretarka Darinka Šuc Lah. Toda ali bo sindikat pri svoji sedanji organizirano- sti to lahko naredil, je vpraša- nje, ki si ga zastavlja tudi pod- predsednik OO sindikata te dejavnosti in profesionalni predsednik svobodnega sindi- kata v Steklarni Rogaška Sla- tina. »V prehodnem obdobju. ko smo v sindikatih začeli vse znova, je bila organiziranost najbrž zadostna, zdaj pa se že poraja veliko dvomov in dilem o smiselni razdelitvi odgovor- nosti znotraj sindikatov,« me- ni Albin Šrimpf in poudarja, da glavni razlog tiči v hierar- hiji odgovornosti znotraj sin- dikata dejavnosti oziroma ob- močnih odborov in svetov na območni ravni. Nekatere ideje in akcije se v prenosu informa- cij celo podvajajo, odgovor- nost pa gre v drugo smer. »v'sindikatu bi morali biti prav vsi vsaj tolikšni strokov- njaki kot menedžerska struk- tura,« pravi Albin Šrimpf.« Zavoljo premajhne strokov- nosti je območni odbor dejav- nosti KNG opozoril višje orga- ne na program izobraževanja sindikalnih delavcev, ki so ga sprejeli pred pol leta, ker pa ni bila opredeljena tudi odgovor- nost za izvajanje tega progra- ma, ni bilo veliko storjenega. Z drugimi besedami to pome- ni, da se nekateri funkcionarji v svobodnem sindikatu žal še niso otresli socialističnih ša- blon. Zadnji primer reševanja presežnih delavcev opozarja na pomanjkljivo organizira- nost sindikata. Območni sin- dikat dejavnosti KNG v takem primeru nima nobene moči. Če namreč sindikat podjetja ugo- tovi, da je vodstvo naredilo vse za rešitev podjetja in da le-to kljub temu propada, je tu za- gotovo nekaj narobe. Ker je sindikat podjetja po statutu KNG samostojna pravna ose- ba, mu ni potrebno sprejemati pomoči in vplivov od zunaj. Tudi nobenega predsednika sindikata, če ne izpolnjuje na- log, ne more zamenjati nihče drug kot člani sindikata po- djetja sami. V pravilih delova- nja sindikata bi torej morala biti opredeljena odgovornost posameznega predsednika sin- dikata tudi navzven. Pred nedavnim se je projekt spremembe organiziranosti sindikalne dejavnosti v KNG Slovenije že začel. Ustanovlje- na je bila delovna skupina, ki bo pripravila spremembe pra- vil, s katerimi bo racionalizi- rala sindikalno delo in vpliv območnih odborov dejavnosti na finančno poslovanje. V sve- tu namreč ugotavljajo, da več- ja razdrobljenost ne daje učin- kovitih rezultatov. Nemški sindikat je pri dvomili jonskem članstvu združen le v šestnajst sindikalnih dejavnosti, med- tem ko je v Sloveniji petkrat manj članov, zato pa kar ena- indvajset dejavnosti. Poleg te- ga v razvitem svetu angažirajo razne inštitucije in sindikalne revizorje za spremljanje raz- nih podatkov in analize, pri nas pa se v sindikatu nihče analitično ne ukvarja s sprem- ljanjem podatkov. Racional- neje bi bilo, če bi več denarja, zbranega s članarino, porabili za dodatno izboraževanje in učinkovite oblike protestov. »Najverjetneje bo še dolgo trajalo, da bosta delavec in sindikat dobila boljšo pozicijo v naši družbi,« pravi Albin Šrimpf, Darinka Sue Lah pa dodaja, da se bo to zgodilo ta- krat, ko se bo natančno vedelo, kaj hočejo in kaj lahko naredi- jo. Največ se bodo lahko na- učili na napakah. MIRA GORENŠEK V območni odbor sindikata dejavnosti kemijske, nekovin- ske in gumarske industrije celjskega območja, ki ima 4100 članov, je vključenih dvanajst sindikatov podjetij: Aero, Cinkarna, Comet, Em- teks, Etol, Juteks, Keramika v stečaju, Koplast, Minerva, Montana, Steklarna in Ste- klarska šola. Zastrašujoč je podatek o zmanjšanju števila zaposlenih v omenjeni dejav- nosti za 2033 delavcev ali 25 odstotkov. Od tega je bilo ugo- tovljenih le 296 trajnih viškov, vse ostalo namreč predstavlja naravni odliv in izvajanje ukrepov za preprečitev ugo- tavljanja viškov. V to številko ni vključenih 114 delavcev, ki so bili kot trajni višek ugotov- ljeni v Juteksu. Panožno ko- lektivno pogodbo uresničujejo v celoti le v polovici podjetij, najmanj na področju plač. Povprečna bruto plača se v tej dejavnosti giblje od 58.354 do 164.000 tolarjev. Darinka Šuc Lah Albin Šrimpf Jubilel Elektra Celje Javno podjetje za distribu- cijo električne energije Elek- tro Celje praznuje letos 80-let- nico organiziranega in stro- kovno vodenega distribuiranja električne energije v Celju. Ju- bilej so pred dnevi počastili s srečanjem v poslovnih pro- storih upravne zgradbe. Ta pomemben vir energije je bil v mestu Celje zgrajen leta 1910, in sicer za potrebe To- varne emajlirane posode. In- štalirana moč je zadostovala za tovarno, višek pa je lastnik Westen začel prodajati mestu. Razvoj podjetja Elektro Celje sega v leto 1913, ko je bila z nastankom Mestne elektrar- ne v Celju ustanovljena prva tovrstna gospodarska organi- zacija za oskrbovanje uporab- nikov električne energije v ožji okolici mesta. V naslednjih de- setletjih je prišlo do številnih organizacijskih oblik in spre- memb, Javno podjetje za di- stribucijo električne energije Elektro Celje pa je v svoji da- našnji podobi začelo poslovati v začetku leta 1991. Preskrbovalno območje Elektra Celje danes zajema preko 4 tisoč kvadratnih kilo- metrov površin v petnajstih občinah, v tem 800- članskem kolektivu pa oskrbujejo z električno energijo 211 po- godbenih in preko 143 tisoč ostalih odjemalcev. Elektro Celje je del petih slovenskih distribucijskih podjetij, pora- ba električne energije na na- pajalnem območju pa pred- stavlja petino skupne porabe slovenskih distribucijskih po- djetij. Nadaljnji razvoj tega javne- ga podjetja bo v marsičem od- visen od nove zakonodaje, predvsem zakona o lastnin- skem preoblikovanju podjetij, zakona o gospodarskih javnih službah ter pričakovanega za- kona o oskrbi z energijo. Vsi ti zakoni naj bi vzpostavili nov sistem. oskrbe z energijo in trajneje uredili odnose v elek- trogospodarstvu. IB Hotel Prebold še kar zaprt Občina bi pomagala, vendar brez obveznosti Agonija preboldskega hote- la se vleče že dve leti, doseda- nji pogovori o njegovi oživitvi pa še ne obetajo, da se bodo vrata tega hotela v kratkem spet odprla. V Hmezadu Gostinstvu so se že pred časom začeli dogovar- jati s predstavniki žalske obči- ne, da bi le-ta prevzela hotel in ga potem oddala v najem ozi- roma našla človeka, ki bo ho- tel postavil na noge. Občinski možje so se s takšnim predlo- gom strinjali, vendar pod po- gojem, da gre za brezplačni prenos in da občina pri tem nima nobenih dodatnih stro- škov. Tako je žalska občina objavila razpis za najem hote- la, ki je privabil prve intere- sente. O imenih v občini noče- jo govoriti, sta se pa za najem zanimala dve osebi iz Savinj- ske doline. Po grobih ocenah bi sanacija preboldskega hote- la veljala od 600 tisoč do mili- jon nemških mark. Pogovori o najemu hotela so bili menda dokaj resni, vendar se je stvar zapletla po zaseda- nju delavskega sveta Gostin- stva. Ta je namreč zahteval, da je brezplačen prenos možen samo v primeru, če občina ali novi najenmik razrešita pro- blem vlaganj dosedanjega na- jemnika hotela, predvsem gre za vlaganja v disco klub. Obe- nem pa so prenos preboldske- ga hotela pogojevali z uredi- tvijo problemov v zvezi s pla- čilom zemljišča, na katerem stoji žalski hotel. S takšnimi pogoji se občina ne strinja, do- datnih finančnih bremen ni pripravljen prevzeti niti novi najemnik. Preboldski hotel, ki je že danes v izredno slabem stanju, bo torej očitno propa- dal še nekaj časa. ib Delavci Strojne - vprašajte Komunalo Tistim, ki ostanejo na cesti, bi najbrž težko ponudili kaj lepšega kot vabilo, da pridejo spet na delo. Pa se včasih lahko zatakne, verjeli ali ne, zaradi ene same vodovodne cevi. Nekaj podobnega se je zgodilo 20 de- lavcem žalskega podjetja Strojna v ste- čaju. Že sredi poletja in med največjo sušo je pred vratamo Strojne neusmiljeno tekla voda. Pa to ni bilo prvič, okvaro so men- da odpravljali vsaj 15-krat. Po trditvah sedanjega stečajnega upravitelja so vse okvare nastale na vodovodu pred štev- cem Strojne, torej na omrežju, za katere- ga skrbi Komunalno podjetje. Po zadnjih meritvah komunalci trdijo, da je okvara nastala pod vratarno, da ta pravzaprav stoji na vodovodu, zato naj se v Strojni odločijo: ali bodo prestavili vratamo ali pa bodo prestavili cevovod, v obeh pri- merih bodo stroške sanacije nosili v po- djetju, na Komunalo pa morajo dostaviti pisno sporočilo o svoji odločitvi. V na- sprotnem primeru bodo pač ostali brez vode. To se je 29. novembra tudi v resnici zgodilo. In to ravno v času, ko je stečajni senat sprejel sklep o dokončanju proiz- vodnje, s čimer bi se povečala stečajna masa, na delo pa bi spet poklicali pri- bližno 20 delavcev. Proizvodnja brez vo- de pač ni mogoča. V Strojni so nad takš- nim ravnanjem komunalnega podjetja ogorčeni. Vratarna stoji na istem mestu že najmanj 5 let in če ni imela ustreznega soglasja - zakaj komunalci niso ukrepali že prej? Sprašujejo se, kdo bo poravnal izpad dohodka in kdo morebitno škodo zaradi zmrzali, predvsem pa - zakaj ne prekinejo dobave vode tudi tistim po- djetjem, ki sploh ne poravnavajo raču- nov? Strojna ima namreč kljub stečaju poravnane vse obveznosti do Komunal- nega podjetja. Morda pa zajec tiči v kakšnem drugem grmu, morda celo v tem, da je stečajni upravitelj občinski finančni minister. Odnosi med občino ustanoviteljico in javnim podjetjem pa so v Žalcu vse prej kot vzorni. IB Preti podpisom pogodbe v okviru razvojno-razi- skovalnih nalog, ki so bile v celjski občini sprejete in s tem tudi sofinancirane iz občinskega proračuna za letošnje leto, je tudi naloga »Računalniško podprta mreža za potrebe malega gospodarstva in podjetni- štva v občini Celje in širše.« V pr\'i fazi gre za izgradnjo informacijskih baz, člani celjskega IS pa so se že pred meseci zavzeli, da bi si morala občina s podpi- som pogodbe zagotoviti pravice do uporabe teh baz. Člani IS so minulo sredo obravnavali predlog sofi- nanciranja projekta in so- glašali, da iz občinskega proračuna k skupni pre- dračunski vrednosti 2 mili- jona 740 tisoč tolarjev ob- čina Celje primakne 600.000 tolarjev. Glavnina (milijon 370 tisoč tolarjev) financiranja odpade na Mi- nistrstvo za gospodarske dejavnosti, s 350.000 tolar- skim vložkom sodeluje celjska območna enota Za- voda za zaposlovanje, 150.000 tolarjev vredna vložka imata podjetji RC IRRI in BASS, 120.000 to- larjev pa bo primaknil Gea College. S tem so člani IS podprli vsebino pogodbe, ki določa solastništvo vseh naročni- kov oziroma občini Celje priznava imetništvo pravi- ce uporabe informacijskih baz, za podpis pogodbe pa so pooblastili sekretarja za družbeno-ekonomski raz- voj Rudija Videtiča. IS NOVO NA BORZI Novi vrednostni papirji . Banka Slovenije je izdala . novo - tretjo izdajo dvodelnih ^blagajniških zapisov Banke Slovenije - dvojčkov. Novi dvojčki zapadejo 10. 5. 1994. Obrestna mera znaša pri tolar- skem delu R + 6%, pri deviz- nem delu pa 5,25%. Nominal- na vrednost novega dvojčka je 150.000,00 SIT (mali apoen) oziroma 1,500.000,00 SIT (ve- liki apoen). LB d.d. Ljubljana bo v krat- kem izdala tako imenovane opcijske blagajniške zapise. Varčevalci jih bodo vplačali v tolarjih, prav tako jim bo banka ob zapadlosti izplačala v tolarjih glavnico in obresti. In zakaj se imenujejo opcijski papirji? Varčevalci bodo lahko l Takimi rovans macini da 3H) kazanarai SAtm BufhanFelek HAKEMLER: Hadu Rosenthal {★★*) tisrail}, Ksdir !!b6yi({*iHr) ECZACI3A5I; Oziem {★★★), Sonay (★ik*), Nalan {★★*), Pelin (**), Julfa {★★), Etena (★*★) (Ba- hanu!-*,Mesude-a (★), Olga (**) (Spola *,irf8?) Sen.KR: 15-2,15-0,15-7 SURE 41 daklka {15^13-13) EC2AC1BA$I 3ayan Voleybol Takimi Avrupa Kupa Ga- lipleri Kupsjsi'ndaSio- veny.g'nm Abes f rade Celje takirrii.ni ro- vans rriacinda (te aOyennrek ui;unci; tura yOk ■■ sefdi, 2ayif rakibi kar- sisinda sonuca folaygldenEc- iUJCiba?! kir.lari 41 dakl- kLjub- Ijančan je, močvirnik.< To je stvar filozofije. Vendar jaz sem Celjan, tri leta sem živel v Celju in nogomet v Celju delamo za Celjane in celjsko regijo... je pripeljal svoje ljudi iz Ljubljane?... Ljudje božji, v določenem trenutku sem bil popolnoma sam. Vsi so gledali iz okolice, kaj se bo zgodilo, saj so bili prepri- čani, da bo stvar propadla. Nihče mi ni ponudil roke, res pa je, da je tudi sam nisem iskal, ker je nisem imel pra- vice iskati. Če sem zagrizel v jabolko, moram najprej se- bi dokazati, da zmorem, šele potem imam pravico, da re- čem, zdaj pa je res čas, da skupaj sedemo za mizo. Ven- dar, vedno več imam zelo do-1 brih prijateljev iz Celja, ki so pripravljeni sodelovati z nami.« Nova metla na začetku bo- lje pometa, za vse ni bilo prostora v klubu. Nov duh pomenijo tudi novi ljudje. »Nekateri ljudje so se zelo trudili in imajo velike zaslu- ge za razvoj nogometa, zato jim gre vsa čast. V časih, ko je bilo veliko ljudi na nogo- metnih tekmah, je bilo tudi veliko poštenih športnih de- lavcev. V trenutku, ko je klub nekaj pomenil, pa so prišli tudi ljudje, ki so imeli interes, da se pojavljajo na pomembnih dogodkih, da bi bili vplivni, niso pa za to nič prispevali. Pa pozabimo to.« S spremembo imena, iz Kladivarja v Publikum, si je nakopal precejšen bes kon- servativnega lobija v klubu in seveda tudi v celjski športni javnosti. »Verjetno sem storil napako, ker nisem postopoma spreminjal ime- na: najprej bi moral biti Pu- blikum Kladivar, potem sa- mo Publikum. Takšen pre- hod bi bil najbrž manj boleč. Vendar pa je v spremembi imena samo majhen odstotek krivde za slab obisk na Skal- ni kleti, to kažejo tudi naše raziskave. Predvsem gre za slabšo kakovost nogometa v Sloveniji nasploh. Razu- meti pa morate tudi mene: za nogometni klub Publikum sem žrtvoval ves svoj prosti čas in denar, ob tem pa sem vedel, da ne morem ničesar zaslužiti. Moj edini cilj je bi- lo dokazati svoje sposobno- sti, te pa sem lahko potrdil samo z imenom Publikum,« pojasnjuje Darko Klarič. Iz te spremembe imena res ne gre delati drame. V športu se danes ne živi od romanti- ke in nostalgije, marveč od denarja. Športni profesiona- lizem nima nobene zveze s sentimentalnostjo. Za pri- mer si spet lahko pogledamo Italijo, Košarkarski klubi na apeninskem polotoku, če je potrebno, vsako leto zame- njajo ime kluba, če novi sponzor le zagotovi denar za nastopanje. Slavni italijan- ski klub Ignis iz Vareseja je po dolgih letih slave s tem imenom, potem vsako leto spremenil ime: Mobilgirgi, Emerson, Turisanda... Pa so vsi vedeli za koga gre in klub je še naprej dosegal sijajne rezultate. »Strah me Je prevelike moči« Bolj pomembno je, da se v Celju spremeni filozofija gledanja na šport, ne samo na nogomet. Darko Klarič je res pionir, pa čeprav sedaj ni pomembno, ali bo njegov no- gometni projekt v Celju uspel ali ne. Prerokovanje v tem primeru je povsem ne- produktivno, še več, gre bolj za komplekse. Sicer pa zase pravi, da je sploh med tisti- mi, ki orjejo ledino. Tudi v prvih korakih Slovenije k pravemu kapitalizmu. Nje- govo podjetje Studio Publi- kum je bila prva propagand- na agencija v zasebni lastr v Sloveniji, prej pa so delo- vali kot Trajna delovna skupnost, ker se drugače po tedanji zakonodaji niso mo- gli registrirati. Danes pa je takšnih agencij v Sloveniji že okrog sedemdeset. Podjet- niški duh preveva kar v dru- žini, zelo uveljavljen in tr- mast podjetnik je tudi nje- gov brat Rudi, znani televi- zijski snemalec, oba skupaj pa sta se s svojimi pogledi hitro sprla na nacionalni te- leviziji. Teh časov se Darko Klarič takole spominja: »Ko smo televiziji Slovenija pri- nesli za 500 tisoč DEM posla, so nam dali kava in nas poh- valili, ko smo jim prinesli za milijon mark posla, so nas gledali zelo postrani, ko smo jim prinesli za 2 milijona DEM posla, so nas sovražili. To so grde besede, vem. Ven- dar ne narobe razumeti, so- vražiti je pomenilo v na- sprotnem smislu. To je bil neke vrste strah, da bi posta- li premočni,« Ali je Darka Klariča strah prevelike moči? »Ni dobro, če si premočen, celo neunmo je. Na nek način me je res strah«, priznava,,, »Za- kaj?,.. Kennedya so ubili.« No, grozijo, mu ne. »Zame denar sam po sebi ne pomeni nobenega blaznega zado- voljstva,« trdi Darko Klarič, »Zame je zadovoljstvo ustvarjati denar, zavedanje, da sem tega sposoben. Nikoli nisem imel denarja. Do 30, leta nisem imel prave službe,« Za imidž podjetja Studia Publikum pa je bil vložek v nogomet najbrž zelo po- memben: »Seveda. Moji lju- dje so hitro izračunali, da bi samo v lanski sezoni, na na- cionalnem radiu in v osred- njih časopisih za promovira- nje imena Studio Publikum morali plačati približno 480 tisoč DEM,« pojasnjuje Dar- ko Klarič, Neumno Je biti državni prvak pred 500 gledalci Dejstvo je, da Darku Kla- riču zaenkrat uspeva. Klub na robu razsula je uspel spraviti v evropski nogomet- ni pokal, jesenski del držav- »Malo sem res čuden človek, lahko bi tudi kdo rekel, da sem nor. Vsak ima pravico, da mi- sli o meni, kar hoče. Dejanja, ki govorijo o meni, pa so na- slednja: vsakemu lahko pogle- dam v obraz, povsod, kjer smo bili, smo nekaj ustvarili s svo- jimi rokami in predvsem z delom.« »Vožnja z nogometnim klu- bom Publikum je kot dirkanje. Rad vozim hitro, vendar nikoli prehitro, rad tvegam, vendar imam stvari vedno pod kon- trolo. Še nikoli nisem imel prometne nesreče, čeprav vem, da lahko pride jutri.« Darko Klarič se je rodil leta 1945. V svoji karieri je bil dolgo- letni športni novinar, ki je zelo poznavalsko spremljal moto šport, nekaj let je bil urednik Vala 202 na Radiu Slovenija, znan je bil tudi kot tekmovalec v rallyu. Njegovo podjetje Studio Publikum je bila prva privatna tržna agencija pri nas. Kmalu bo minilo dve leti, odkar je postal šef nogometnega kluba Publi- kum. Je poročen, oče treh otrok. Edo Einspieler - Huuuu ... uh Št. 49 - 9. december 1993 20,21 je Pubiikum .jgiTi mestu in igtva že zdaj ^ spet znašli jgova zgodba ,iašc razmere jgodbami zna- , nogometnih fe bi ga pri- [jisconijem, bi I jima je skup- (jba medijska jv na različen reporodil celj- i klub, kot je 'Milan. Razli- av le v tem, da ni veliko več Darko Klarič, niji Pubiikum 1 besedah ni tejšimi klubi, profesionalne- erskega kluba do 500 tisoč DEM, premije igralcev za zmago, če so na tretjem me- stu so 200 mark, najdražja pogodba v klubu je 15 tisoč DEM, dobri igralci, če dobro igrajo, lahko zaslužijo pri- bližno 2 tisoč DEIVI na me- sec, samo od nogometa lahko v Celju solidno živita po Klaričevih besedah le dva igralca, obogateti pa ne more nihče. Od Publikuma so po Klaričevem mnenju bogatej- ši SCT Olimpija, Maribor Branik, Potrošnik, Mura itn. Nogometni projekt Pubii- kum Darka Klariča v Celju se seveda še vedno lahko tu- di izjalovi, »Brez gledalcev ni prihodnosti nogometa v Celju«, pravi Darko Klarič, »Neumno je, na primer, ime- ti državnega prvaka pred 500 gledalci, V upravnem odboru smo si postali enotni, da je napočil čas, da ponudi- mo novo rešitev: da bi orga- nizirali delniško družbo, ka- tere dejavnost bi bila na ra- zličnih področjih, od trgovi- ne do športa, torej ne bi bila vezana samo na nogomet. Kako pritegniti vlagatelje v delniško družbo, je seveda velik problem. Po svojem smislu in pravni organizaci- ji, naj bi bila delniška druž- ba dobičkonosna zadeva, z vso odgovornostjo pa mo- ram povedati, da najmanj 5 let ta delniška družba ne more prinesti nobenega do- hodka, V delniško družbo pa bi se morali vključiti tako veliki in mali delničarji, ti- sti, ki imajo nekaj denarja in ki so pripravljeni delati. To bi omogočalo tudi profesi- onalno, evropsko organizi- ran klub, ki bi se lahko boril za državnega prvaka in tudi na evropski sceni, vendar pa takšen projekt prerašča zmožnosti Studia Pubiikum. Odločil sem se, da pozabim vse, kar sem vložil v projekt nogometnega kluba Pubii- kum, v delniško družbo za- pisujem samo vrednost bife- ja Točka in vrednost nogo- metašev s pogodbami. Pred- lagal pa bom delniški druž- bi, da bi bil 51 odstotni last- nik, ker menim, da je to tista garancija, da bo nogometna stvar v Celju Šla naprej,« Ali ni vse skupaj z nogo- metom v Celju za Darka Klariča le preveliko tvega- nje? »Klub je zdaj na zdravih temeljih, to je trenutno naj- bolj pomembno, naša trenut- no uvrstitev pa presega naše objektivne zmožnosti. Tudi to mi prihaja na misel, da bi vrgel puško v koruzo, Čeprav bi to storil prvič v življenju. Toda poglejte, kaj bi se s tem zgodilo? Nogomet v Celju se zagotovo vsaj deset let ne bi pobral. Če pa bo vse skupaj propadlo, zame to ne bo šok, razočaranje, storil pa bom vse, da bi mi uspelo,« je od- ločen Darko Klarič, ROBERT GORJANC pravi, ko gre jjegovo podjet- . Sloveniji, »da pialo skupnega Ipii zadevami«, iflja tudi za no- i|iblikum, ki je pol pa profesi- \jetni proračun {OO in 500 tisoč pr\'o selekcijo kolikor toliko t, kar med dni- p, da bi se lah- gomctašcv pre- z nogometom, d nogometa so- I pa bi kdo obo- I, Premije nogo- ulednje: če je lenem ciklusu i 300 mark za lionalci imajo jb do 15 tisoč reprezentance m dodatek. Do- , če moštvo do- 0 zasluži 2000 točk, pa tudi ni »Veliko sem slišal o Glaziji. Glazijo so uničili Celjani, nih- če drug. V filozofiji ljudi je Skalna klet kraj, ki je bogu za hrbtom, čeprav je samo kilo- meter proč od centra mesta. Drugje po svetu je logično, da je stadion malo (Umaknjen od mesta,« Edi Masnec - Končno sneg Mali lopovi, veliki kriminalci Za marsikoga Je. v zaporu lažje, kot na cesti - Eden od odgovorov na vprašanje, zakaj Jo povratništvo v skokovitem porastu Aleksander Novak, star devetintrideset let, je pred kratkim ponovno prišel iz zapora. Tokrat iz maribor- skega. Spet je sedel zaradi vlomnih tatvin. Sodišča ga obravnavajo kot vlomilca in tatu - povTatnika. Za takšne so pravila igre drugačna. Zanje majhne tatvine niso več majhne. So velike in temu primerne tudi vsakič na novo izrečene zaporne kazni. In Alek- sander je v sedmih letih nakradel že kar za slabih pet let zapora, kolikor ga je sodišče nazadnje obsodilo, to pa je že skoraj toliko, kot če bi koga ubil. Za uboj je po našem veljavnem kazenskem zakonu zagrožena kazen najmanj petih let zapora. Aleksander pa je vlamljal in kradel le zato, da je lahko preživel. Nikoli ni ukradel nič drugega, kot le hrano, pijačo. Zlate ure, ki bi jo našel na mizi ob kruhu in salami, se še dotaknil ne bi. Prostost le žalost Ko je julija letos, po prestani zaporni kazni, prišel iz mariborskega zapora, je postal manj svoboden, kot prej v zaporniškem oblačilu. Ker je bil brez ficka v žepu, si je moral začeti iskati delo. In ker je bil tudi brez strehe nad glavo, se je bilo treba spopasti še s tem problemom. Pa je bilo to iskanje zanj eno samo poniže- vanje, ki ga je ponovno pahnilo v brezup - in spet za rešetke, »Spal sem kar za Savinjo, pod mostom, po hrano in obleko sem hodil na Karitas in se v glavnem potikal po parku. Septembra pa me je, ko sem brskal po mestnih smetnjakih, zalotil policist. Znašel sem se pri sodniku za prekrške, po odločbi, ki sem jo prejel, pa sem bil odgovoren, ker sem se klatil po Celju brez sredstev za preživljanje in brez urejenega bivališča, S tem sem storil prekršek zoper javni red in mir in si prislužil ter odslužil kazen štiridesetih dni zapora. Pa me ta ukrep sploh ni prizadel, saj sem bil v zaporu spet preskrbljen z osnovnim, kar človek potrebuje za preživetje. Boli pa me dejstvo, da sem, vsakič ko sem spet na prostosti, zaznamovan kot bivši zapornik in s tem brez sleherne možnosti, da si uredim življenje tako, da bi bilo mogo- če normalno in pošteno živeti. Rad bi delal, kar koli, in rad bi imel prostor, vsaj na štirih kvadratnih metrih površine, kjer bi lahko spal in bi potem lahko rekel, da imam svoj dom,« je pripovedoval potem, ko je odslužil svoj štiridesetdnevni prekršek zaradi klateštva. Kje je Aleksander zdaj, ko je zanj »spalnica« pod savinjskim mostom premrzla, ne vemo zagotovo. Po neuradnih informacijah se je potem spet srečal s policijo in sodni- kom za prekrške, in verjetno dosegel, da so ga spet poslali v zapor. Zapor je zanj v tem zimskem času prava odrešitev, za rešetke pa nekaterim ljudem danes res ni težko priti. Malo se klatiš po mestu in že si noter. Če si hočeš zagotoviti daljši zaporniški bivalni »pa- ket«, je treba vsaj kaj malega ukrasti. Aleksander pa ima še to »srečo«, da ga sodstvo obravnava kot krimi- nalca-povratnika, A ta človek si želi pošteno živeti, delati, V naših zaporih imajo vendar zaposlene ljudi, ki bi morali poskrbeti za svoje varovance, da se na pro- stosti lažje vključijo v normalno in spodobno življenje! Se je Aleksander lahko obrnil nanje? Zguba, ko si na prostosti »Po mojih izkušnjah je praksa sodišč takšna, da povratnike čim strožje kaznujejo, saj so ti ljudje, ko so na prostosti, za družbo sama zguba, V zaporih pa dobijo delo in lepo opravljajo dela, ki so družbi v ko- rist. Zase lahko rečem, da sem kot zapornik veliko in pridno delal na najrazličnejših deloviščih. Dober dela- vec pa je v zaporu dobrodošel. Za svoje delo dobiš sicer solidno plačilo, a še več od tega dobi uprava zapora in zanjo je to čisti dobiček. Ko se vsakič, ko sem noter, oziram po sozapomikih, srečujem vedno iste obraze. Pogovarjamo se, kaj je kdo storil, kaj ukradel. Ta vino in cigarete, oni klobase itn. Vsi mi pa smo majhni lopovi, toda za sodišče specialni povratniki. In dobiš lahko tri leta zapora, ker si ponovno ukradel le nekaj steklenic vina in cigarete ali pa par kosov salam in steklenico žganja. Le kdo, ki je pameten, to lahko razume! Ni jih med nami malo takšnih, ki vlamljamo in krademo le zato, da se preživimo in da si v alkoholu utapljamo žalost. V zaporu pa nikogar ne briga, kako in kaj bo s tabo, ko prideš ven. V zaporu v Mariboru sem ves čas dobival le enodnevne občasne izhode, to pa je premalo, da bi si lahko v tem času poiskal delo ali vsaj skromno streho nad glavo. Največkrat sem posku- šal te stvari urejati po telefonu, a tako vendar ne gre. Ko sem jih proti koncu prestajanja kazni opozarjal, da grem spet na cesto, ni nikogar zaskrbelo, da to pomeni povratek na staro pot. Tisti, ki hočemo in znamo prid- no delati, smo v zaporih zaželeni, ža družbo pa nezani- mivi, saj imajo z nami same probleme. Po vrnitvi iz zapora sem se nekajkrat oglasil na Centru za socialno delo v občini, kjer sem formalno prijavljen, a mi niso pomagali. Rekli so mi, naj grem delat k nekemu kmetu, kjer bi lahko tudi jedel in spal, on pa za to ni nič vedel. Delo sem si potem iskal sam, pri raznih obrtnikih. Pa sem tudi tu vsakič ponovno spoznal, da je poštenost figo vredna. Na začetku pogovora je že kazalo, da bom dobil delo, ko pa je pogovor nanesel na mojo prete- klost, se je takoj vse nehalo, Nihče si pač ne želi imeti v bližini človeka, ki je bil v zaporu zato, ker je kradel. Povsod, kjer prosiš za delo, te tepe preteklost in potem še poštenost, resnica. Te črne pike se ne moreš nikoli znebiti. Jaz pa bi rad s tem nehal, pošteno delal. Delati pa znam marsikaj, ne le kot orodjar in vzdrževalec, kjer imam dovolj delovnih izkušenj pri vodovodih, sistemih centralnega ogrevanja, pri ključavničarskih delih. Narobe je le to, da je ta moja praksa zadnja leta le zaporniška. Sprašujem se, zakaj sta v zaporu sploh socialna in postpenalna služba, ko pa imaš v enem letu le dva krat stik s temi delavci. Ko se ti zapor izteka, ti rečejo: Išči si sam, mi pa ti bomo, če bo v naši moči, pomagali. Za povratnike ni nobenega razumevanja. In potem se čudijo, zakaj je pri nas kar 70 odstotkov povratništva! Bil sem star petintrideset let, ko sem stopil na pot kriminala, zdaj pa se sprašujem, zakaj se tega madeža ne morem znebiti,« Tako je govoril človek, ki je kot otrok in mladostnik živel na kmetiji na Šentjurskem, skupaj z materjo, očimom in polbratom. Očeta ni nikoli poznal. Razmere v družini so bile slabe, počutil se je zapostavljenega in nezaželenega ter pozneje velikokrat ogroženega, ko je branil mater pred nasiljem svojega očima. Zato je nekega dne odšel od doma in se kot strojni mehanik zaposlil v štorski železarni, potem nekajkrat zamenjal službo in odšel leta 1974 v takratno JLA. Tam se je, kot pravi, zapil in se v civilno življenje vrnil kot človek brez zaposlitve in brez strehe nad glavo. Tu pa se je začela njegova pot navzdol. Tako je govoril tudi človek, ki je bil vsakič po vrnitvi iz zapora po zakonu nedolžen, torej enak vsem ostalim neoporečnim državljanom. Je imel tudi enake možno- sti? Po njegovem pripovedovanju ne, niti najmanjših. Tudi ni v pogovoru niti enkrat samkrat zanikal svoje krivde in odgovornosti za vse tisto, kar je storil. Da je sedma božja zapoved greh in si grešnik zasluži kazen, mu je povsem jasno. Ne gre pa mu v glavo, da mu kot bivšemu grešniku ni odprta prav nobena pot v poštenje in normalno življenje. Zato je, kot kaže, ponovno kri- minalno dejanje ali pa vsaj prekršek zoper javni red in mir, zanj najprikladnejša rešitev vseh problemov, ki mu jih nalaga svoboda. Dovolj je, da brska po smetnja- kih in policistu pove, da je klošar, brezdomec in držav- ljan brez sredstev za preživljanje. Ker pa je zima dolga, je še bolj učinkovito vlomiti v vikend, si odrezati kos kruha in salame ter tam prespati. Kol specialni po- vratnik bo imel potem na sodišču vse možnosti, da na toplem preživi ne le to, ampak tudi še naslednjo zimo. Vse pogosteje na straneh časopisnih črnih kronik beremo, da je neznani storilec vlomil v vikend, se tam najedel, prespal in odšel. Beremo, da je nekdo vlomil v klet ter ukradel krompir in vloženo marmelado, kumarice, jabolka. Take ponavadi hitro polovijo in jih po razmeroma kratkem postopku zaprejo. Ulovijo jih, ko ugotovijo, da imajo na sebi ukraden ponošen suk- njič, ki jih greje v mrzli zimi. Takšnih suknjičev ni težko izslediti. Težje je z belimi ovratniki. To pa je že druga zgodba, MARJELA AGREZ Foto: EDO EINSPIELER Št. 49 - 9. december 1993 22 Miklavž obdaruje samo dobre otroke Moji spomini, ki že počasi slabijo, a ne zaradi sklerotič- nih pojavov, ki so pogojeni predvsem zaradi predobre, zlasti pa enostransko preveč zgoščene, lahko bi dejali in- tenzivne prehrane, pač zaradi »preteklih dni«, se kot prebli- ski vračajo v čase mojega krat- kohlačništva. Miklavž obda- ruje samo dobre otroke. Seve- da, saj je dobrotnik in dobrot- nik je lahko samo tisti, ki ima. Bili smo povprečna revna družina povojnih časov »naj- hujše prve svetovne vojne«, precej številna na otrocih, ki so pač bili takrat edina in več- na sreča zakoncev, ki niso ve- deli, kako jutri. Bili smo pač sreča in res je sreča, da smo bili takrat rojeni, ker bi danes ne mogli biti živi pričevalci, da »Miklavž obdaruje res samo dobre otroke«. Miklavževanje pri nas Slo- vencih že od nekdaj nima le simbolike obdarovanja »samo dobrih otrok«, temveč tudi obračimava in to s »šibo in ve- rigami« z otroci, ki niso pridni. Spominjam se svojega očeta iz teh nadvse pogubnih časov in »miklavževanja«. Tudi mi smo vedeli, da Miklavž obda- ruje pridne otroke. Vedeli smo, da kot darove deli slaščice, cu- krčke, druge slastne dobrote, tudi svinčnike in zvezke, če je potrebno pa tudi novo obutev ali toplejša oblačila. Od kod smo to vedeli? Vse je bilo raz- jasnjeno drugi dan, ko so ob- darovanci pokazali, kaj jim je Miklavž — ker so bili dobri - pretekli večer podaril. Ko sem naslednji dan vprašal svo- jega očeta, zakaj se pri nas ni oglasil Miklavž, sem dobil od- govor, ki ni trpel ugovora, »Miklavž obdari samo dobre otroke«. V svoji mali glavici sem zbral samokritičen po- gum, da sem si priznal, da res nisem bil priden in zato je Mi- klavž šel mimo nas. Oče je umrl in sem prevzel pot njegove iluzije »Miklavž obdari samo dobre otroke«. Ta aksiom me je obsedel in se ga še danes ne morem znebiti. Miklavževi večeri so minevali, postal sem oče otrok, vendar me niso več spraševali, »zakaj Miklavž obdari samo dobre otroke«. Bil je dedek Mraz, ki je prinašal darove vsem otro- kom, tudi tistim, ki niso bili dobri. Bil sem nekako zadovo- ljen, da me nihče od mojih otrok ni vprašal, zakaj Mi- klavž obdaruje samo dobre otroke. Bila je velika vojna. V tej vojni sem postal zelo prizadet invalid. Res sem bil invalid z druge strani, kakor so jo po vojni kot edino pravilno opre- deljevali, svojo invalidnost sem prenašal sam s svojo potr- pežljivo družino.-Če je nekdo invalid iz kateregakoli nesreč- nega vzroka, trpi sam največ in prav toliko njegovi otroci, ki pričakujejo »Miklavža«, ker so bili pridni. Postulati o pridnih in do- brih otrocih ter o dedku Mrazu so se zmešali med seboj, ostal pa je postulat »Miklavž obda- ruje samo dobre otroke«. Pa me je vnuk kot invalida, prisilno mobiliziranega Slo- venca iz Štajerske v vojsko Tretjega Rajha, nedavno vpra- šal: »Deda, ti si invalid iz voj- ne, naš predsednik republike gospod Milan Kučan je sprejel invalide, tebe ni?! Naš pred- sednik vlade RS gospod Dr- novšek je tudi sprejel invalide, tebe ni! Predsednik Republike Slovenije gospod Kučan je sprejel »Sončni vlak« invali- dov Evrope, ki ga je vodila s strani Slovenije gospa To- mič, tebe ni bilo poleg, zakaj? Saj si ti veliko pretrpel za to, da imamo danes tudi mi, tvoji vnuki, »Miklavža«!? Premišljal sem, kaj naj od- govorim na to resno postavlje- no vprašanje obdarovanja do- brih otrok po Sv. Miklavžu, pa sem našel res lepo razlago, vsem danes navzočim, pred- vsem pa tistim, ki upravljajo sveta nebesa, sem odgovoril: »Kakor Sv. Miklavž obdaruje samo dobre otroke, tako so bili tam in tam sprejeti samo dobri invalidi!« Pa na ta način obdarujte tu- di svoje otroke, vnuke in prav- nuke, da ne bo več toliko ne- potrebnih vprašanj. R. M. Naslov v uredništvu Prehitro zapadli sneg čeprav še ni koledarska zi-' ma, nam jo je vreme zagodlo. Zapadel je velik sneg, ki je vsem prinesel nevšečnosti, saj nanj nismo bili pripravljeni. Očitno bo letos dolga in huda zima. Tako hoče narava. V dolgih zimah si na najrazlič- nejše načine krajšamo čas, tu- di z različnimi igrami. Za otroke pa je ta čas gotovo naj- lepši. Decembra pride Mi- klavž, praznujemo božič in no- vo leto. Otrokom pripovedu- jem, kako je bilo, ko smo bili še mi otroci, ko smo te prazni- ke spoštovali še bolj kot jih danes, ker naše življenje ni bi- lo rožnato. Vesela sem, ko vi- dim, kaj vse imajo danes na voljo otroci. Zanje pripravlja- jo igrice, folklorne nastope... Nekdanja učiteljica Jožica Sa- lobir še vedno rada uči otroke za nastope. To je res lepo. Upam, da nam bodo prazni- ki vsem minili veselo, da nam bo kljub zunanjemu mrazu med sorodniki toplo in veselo. VIKTORIJA TOVORNIK Rigelnik proti parlamentarni demokraciji v intervjuju za nedeljsko številko Republike (21.11.1993) je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, mag. Herman Rigel- nik, med drugim spregovoril tudi o preteklem obdobju soci- alizma, o odpiranju Slovenije v Evropo in svet ter o politič- nih strankah, oziroma o parla- mentarni demokraciji. Narod- ni demokrati se nikakor ne moremo strinjati z naslednjimi Rigelnikovimi bolj ali manj eksplicitno izrečenimi tezami: s poskusom olepševanja (legi- timiranja) preteklega sociali- stičnega sistema; z zamislijo o popolni odprtosti Slovenije v Evropo in v svet in z njego- vim zavračanjem parlamen- tarne demokracije in glorifi- kacijo nekakšne »gibanjske« demokracije. Rigelnik med drugim pravi: »Socializem je vzdrževal raz- meroma nizko nezaposlenost, nismo poznali revežev. Tudi občutki posameznika, da je morda pomemben, je bil nav- zoč.« Izrečene nostalgične tr- ditve se danes lepo slišijo, ven- dar v samem bistvu zavajajo. Eden od ideoloških ciljev soci- alizma je bila totalna zaposli- tev aktivnega prebivalstva, ne glede na merila zdrave ekono- mije. Zakaj Rigelnik ne poveže današnjega gospodarskega uboštva z razsipavanjem de- narja, pridobljenega večinoma s tujim kreditiranjem propad- le Jugoslavije, brez katerega bi le-ta nedvomno propadla še veliko prej. S pomočjo tujih kreditov in nenehnega tiska- nja denarja si je komunistična elita dejansko kupovala »soci- alni mir«. Zakaj Rigelnik ne spregovori o »divjem lastni- njenju«, zaradi katerega se da- nes v Sloveniji rojeva novi ra- zred revežev in novi razred bo- gatinov. Paradoksalno je, da bodo najbolj neizprosni do pravic porajajočih se socialno nemočnih slojev prav tisti, ki so še do nedavnega imeli polna usta delavskega samouprav- ljanja, revolucije vseh vrst in socializma. Rigelnik se zavzema tudi za takšen razvojni koncept, po katerem naj se Slovenija »po- polnoma odpre«: »Slovenija kot majhna nacionalna ekono- mija ... preživi... samo, če se popolnoma odpre.« Narodni demokrati odločno podpiramo evropeizacijo Slovenije in naše intenzivno vključevanje v evropske integracije. Spre- jetje evropskih standardov in hkratna adaptacija slovenske države sodobnim postindu- strijskim trendom je temeljni pogoj našega preživetja in raz- voja. Vendar bi bilo »popolno odprtje« za Slovenijo kata- strofa oz. bi pomenilo razpro- dajo naše dežele. Zaradi rela- tivne majhnosti bi se drobec »kritične mase«, ki jo Sloveni- ja v Evropi predstavlja, pri po- polnem odprtju Slovenije kot nacionalnega sistema, hitro utopil v turbolenci evropskih integracijskih tokov. Ker takš- ne izjave daje tako visok slo- venski državni uradnik, je dvom o resnosti njegovega zavzemanja za uresničevanje nacionalnih interesov, povsem upravičen. Glede na položaj, ki ga zase- da, pa je najbolj obžalovanja vredjio njegovo stališče do parlamentarne (strankarske) demokracije. V intervjuju na- mreč pravi, da je ».. .prepri- čan, da bo verjetno čas poka- zal, da strankarsko življenje kakršnega živimo zdaj v Slo- veniji in tudi širše v Evropi, ni tisto pravo. Verjetno se bomo začeli usmerjati bolj proti gi- banjem, enostavno artikulirati vse interese. To je po mojem veliko lažje v gibanjih, kot v strankarskem življenju. .. .Politična prihodnost (je) v gibanjih in manj v političnih strankah.« Takšne trditve zve- nijo zelo znano! Kje smo jih že slišali? Takole pravi ideolog socialističnega samoupravlja- nja Edvard Kardelj: »Tako se politični pluralizem dejansko izraža kot oblika zatiranja av- tentičnih interesov človeka, predvsem pa razrednih intere- sov delavcev. Kajti zreducirati specifične in konkretne intere- se ljudi na neko splošno, ab- straktno politično zastopstvo v obliki ene ali več partij - pri čemer si ti interesi pogosto na- sprotujejo - pomeni pravza- prav zanikati pravico nosilcev teh interesov, da bi bili njihov neposredni in avtentični pred- stavnik« (Smeri razvoja soci- alističnega samoupravljanja, 1977:30). PETER VOLASKO, Narodni demokrati pri SKD Hvaležnost je lepa čednost v soboto je slovenska televi- zija prenašala velepriredjitev ob petnajstletnici Moped šho- wa. Ljubo mi je bilo, da si je spektakel s hvaležnostjo ogle- dal tudi predsednik republike, saj je ekipa tega satiričnega kabareta v vseh teh letih nare- dila njemu in njegovi stranki nešteto dragocenih uslug. Za- meril sem mu le, da se je sra- mežljivo skril med gledalce v tretji vrsti. Še ljubše bi mi bilo, če bi slovenskega predsednika na- mesto na reviji obrabljenih politikantskih puhlic videl na najlepši dobrodelni oddaji Mi- klavžev večer, ki jo je sloven- ska televizija prevajala na- slednji večer. V Miklavževi noči, ko imajo mali in veliki otroci pravico do majhnih in velikih ter uresnič- ljivih in neuresničljivih želja, pa se mi je utrnila misel, da bi mi bilo pravzaprav najljubše, če bi imela moja država druge- ga ter drugačnega predsed- nika. MIRO GRADIČ, Celje Otroci teharskih žrtev Državnemu zboru Republike Slovenije Komisija za preiskavo povoj- nih množičnih pobojev, prav- no dvomljivih procesov in dru- gih tovTstnih nepravilnosti Gospodu predsedniku dr. Jo- žetu Pučniku S pomočjo komisije »De- mos« Celje, smo se di^avljani Republike Slovenije, katerih starši so bili brezsodno usmr- čeni od 10.5.1945 naprej od pripadnikov oboroženih sil bivše SFRJ na Teharjih in dru- god po Sloveniji, dne 27.11.1993 prvič, odkar smo ostali brez staršev, zbrali v Ce- lju, da bi ugotovili življenjsko krivico in z njo povezano uso- do, ki nas spremlja vse do danes. Bili smo stari od O do 14 let, ko smo ostali brez staršev, brez doma, brez dokumentov o naši identiteti in pripadnosti ter brez naslova naših prebi- vališč. Nekaj (okoli 60) so nas zbra- li v znani otroški mučilnici pri Petričku v Celju (verodostojno je to opisal g. Ivan Ott v knji^ »Ukradeno otroštvo«, knjigo je izdala Mladinska knjiga 1991. leta) od koder so nas po nekaj mesecih razdelili po raz- nih »otroških jaslih in domo- vih« v Celju, Dobrni, Polzeli, Laškem, Šmarju pri Jelšah in še kje. Pečat, ki smo ga dobili v Teharjih, nas spremlja vse življenje do danes, ko imamo probleme pri vračanju premo- žen j a naših staršev in sorodni- kov, ker so naši priimki in imena ter drugi osebni podatki napisani drugače. V globokem upanju, sklad- nem s človeškimi pravicami po evropskih merilih, ustavnimi pravicami naše mlade države in najbolj osebnem, intimnem človeškem upanju, vas gospod predsednik prosimo, da nas vaša komisija in vi kot pred- sednik sprejmete, da kot pri- zadete in žive priče povojnega dogajanja v bivši SFRJ, zasli- šite in pomagate preko držav- nega zbora popraviti krivice, ki smo jih in jih še doživljamo. Za komisijo DEMOS: JANEZ ČRNEJ, mag. MILKO MIKOU Obvestilo žrtvam nacifašistične vojne iz šentjurske občine Izgnanci, ukradeni otroci, taboriščniki in vojni ujetniki iz II. svetovne vojne tudi v šentjurski občini ustanavlja- mo svoje društvo. V ta namen smo že imeli prvo sejo. Na njej smo izvolili sedemčlanski od- bor, ki bo pripravljal ustano- vitev društva in zbiral izpol- njene prijavnice. Vabimo vse še živeče žrtve nacifašistične vojne, ki se še niso prijavili, da to storijo pri poverjenikih svojih krajevnih organizacij Zveze borcev. Čim bolje se bomo organizirali, tem uspešnejši bomo pri doseganju svojih pravic gl^e vojne od- škodnine, dosegli pa bomo tu- di ustrezno priznanje naše dr- žave. Njeni zakonodajni orga- ni že pripravljajo zakon o žr- tvah vojne in odškodnini. V začetku letošnjega no- vembra je imel v Šentjurju se- jo tudi republiški odbor za bivše taboriščnike Jasenovca, Stare Gradiške in Lepoglave. Na njej smo med drugim skle- nili, da bomo tudi mi odločno vztrajali pri zahtevku po pra- vični oziroma primerni od- škodnini - te namreč po tolikih letih ni dobil še nihče od nas. RADO PALIR, tajnik Republiškega odbora za bivše taboriščnike Št. 49 - 9. december 1993 23 Pismo javnosti Novinar Jani Sova želi s svojimi članki vplivati na širšo javnost, kot v prejšnjih nedemokratičnih časih. V ča- sopisu Nova doba me želi predstaviti, oziroma prikazati, kot preprodajalca mamil, nar- komafijaša, ki zastruplja vaše otroke. Določeni ljudje s poli- cije vplivajo nanj in še nekdo diiig, ker mi ne verjamejo, da sem to storil iz obupa, in iščejo donrmevne fantome, ki jih ni. Sojenje je bilo javno, iz Turčije sem res pripeljal mamilo, ven- dar tam se ga da dobiti tako rekoč na tržnici. Na sojenju ni bilo nobenega novinarja, le en policist, ki se je naslajal ob moji zgodbi obu- panca. Moja zgodba pa sega v 1. 91, ko mi je Policija (27.11.), ozi- roma njen prizadevni in nera- zumevajoči predstavnik zaple- nil 2314 kg Barcaffe in 144 za- vojčkov cigaret Marlboro, s pretvezo, da z le-to prekup- čujem. Pri tem pa gospoda ni zanimalo, da imam doma vso dokumentacijo, s katero je bil zaseg brezpredmeten. Prispel je kamion in sledila je zaplem- ba blaga, vrednega 40.000 DEM. Vse so predali v obrav- navo gospe sodnici za prekr- ške Dušanki Gorjanc, ki pa mi je po 7 mesecih (15.5.1992) izročila odredbo o vračanju vsega, zaradi »suma za obdol- ženca«, oziroma pomanjkanja dokazov. Zaradi vladinega znižanja prometnega davka in zaradi vseh obresti v sedmih mesecih se je dolg zvišal za cca 24.000 DEM. Seveda ni to ni- kogar zanimalo. Razmišljal sem o tožbi, ven- dar veste, kako se je težko od- ločiti za ta korak. Kakor pra- vijo; »bosti se z bikom,« to je državno službo, je zelo težko. Policista postaje Celje, bo- sta kdaj povedala, da je za- plemba in moje uničenje bilo načrtovano? V gostilni Friderik sem bil zaposlen tri leta in skoraj vsak tolar je šel za te obresti. Veliko Celjanov ve, da sem delal od jutra do večera, vendar se dol- govi niso občutno znižali. Ve- liko ljudi je cenilo moje delo, odnos do gostov, gospod Sova pa me želi javnosti predstaviti kot postopača in brezdelneža, ki je hotel zaslužiti na lahek način. In najbolj zanimivo je, da ga jaz niti ne poznam! Veste, kako izgleda, ko ti pridejo domov, pa moraš pla- čati in ne veš od kod vzeti. Nikoli nisem odobraval tega svojega početja! Koliko noči brez spanja! Moralni občutki krivde bolijo huje kot najhujša kazen. Nikoli nisem trdil, da sem nedolžen, na sodišču sem dejal, da si zaslužim kazen. Vendar največja kazen zame je izguba moje družine, ki sem jo ljubil. Bog pravi: »Odpuščaj in odpuščeno ti bo.« Nikoli nisem prodal niti grama, naj mi odpustijo vsi, ki morajo to uživati. To pogubo človeštva, kar sem spoznal se- daj. In vesel sem, da mi ni uspelo prodati. Spomina teh trenutkov pa me ne reši nobe- na molitev, nobena milost, kot zaslepljen nisem videl brezna, v katerega padam. In, ko prišel bo moj čas, zad- nji moj sodnik bo bog. Vse mo- je besede o mojem garaškem življenju lahko potrdi gospod Vojko Flander, lastnik gostil- ne Friderik. Upam, gospod Flander, da si boste zmogli utrgati par minut vašega dra- gocenega časa! Morda gospod Svetek, človek vreden vsega človeškega spoštovanja, kak- šen gost, ki bo razumel mojo stisko in se oglasil, napisal. Morda bo mati mojih otrok za- pisala, da sem bil skrben oče, čeprav vem, da sem bil jaz kriv za razbitje družine? Morda..., morda še kdo? Vsak naj se od- loči po svoji vesti! Morda bo kdo od novinarjev hotel slišati drugo plat medalje? Hvala vsem, ki me razu- mete! VINKO STOPAR, Celje Javno pismo Primerov, ko lovci v različ- nih okoliščinah ustrelijo do- mačo mačko ali psa, je precej. Lastniki so prizadeti, lovci pa ali arogantni ali dvolično ne- vedni, ali pa pretirano prijazni dokazujejo svojo varovalno ljubezen do živali. Veliko je lovskih prekrškov, zakonskih in moralnih, s kate- rimi se ali se ne ukvarjajo pri- stojne službe. Aktualno je re- torično vprašanje, kdo so lovci in kaj je lov danes. Po lovskih razlagah je lov zdaj šport, zdaj varovanje narave, potem turi- zem za tuje lovce, zdaj spet kazalec na tehtnici naravnega ravnotežja. Ob zadnjem je za- nimivo, da lovci hkrati iztreb- ljajo roparice in množično go- jijo fazane, ki jih kot odrasle spustijo in postreljajo. V roke sem dobil knjigo Lovčev priročnik, učbenik za lovski izpit, ki ga je uredil France Cvenkel, izdala Lovska zveza Slovenije 1989 leta. Pre- cej zapisanega si nasprotuje, predvsem ko je govora o lovski etiki in morali, o lovu, načinu lovljenja in izbiri živali, ki bo odstreljena. Navedel bom ne- kaj citatov, ki dokazujejo kon- tradiktornost priročnika, ki ga mora poznati vsak lovec in se iz njega učiti ljubezni in spo- štovanja do vseh živali. Citat o lovski etiki, str. 15, točka 4, pravi: »Velja načelo, da naj divjad pade v ognju in naj v hipu pogine, da se ne muči.« Stran 17, točka 9: »(lovska eti- ka op. p.) Je proti... streljanju v tarče na drevesnih deblih.« Na str. 15 piše: »... tudi t.i. roparice imajo pravico do ob- stoja.« Pa se na strani 286, pri točki 25 z naslovom »Kako in kdaj spodbujamo ostrost pri lovskem psu«, mnenje pisca o lovski etiki radikalno spre- meni. O trening ostrosti pri goničih, brak jazbečarjih in jamarjih piše: »Zanje je prav, da so ostri in na kratko opra- vijo z vsako roparico. K temu jih navajamo tako, da jim ne- kajkrat odstrelimo mačko, ki so jo nagnali na drevo. Ko so si že večkrat ohladili jezo na mr- tvi mački, potem ne pomerimo več natančno, tako da mora pes delo dokončati z davlje- njem. Pri tem bo staknil ka^- no prasko, vendar z obstrelje- no lisico navadno hitreje opra- vi kakor z obstreljeno odraslo mačko.« To je zanimivo pri- merjati s citati na straneh 15 in 17. Citiral bom še nekaj stavkov iz Lovčevega piiročnika o psih, človekovih najzvestej- ših družabnikih. O svojih lov- skih psih lovci razmišljajo ta- ko (str. 285, točka 23): »Ce se pes... boji vode..., potem ve- dimo, da imamo opravka z manjvrednim psom, ki bo pokazal tudi dmge napake, kot sta bojazljivost in pomanj- kanje veselja do lova.« Na str. 286, točka 25 pa dodaja: »Proti prirojeni bojazljivosti ni zdravila, na mestu je samo dobro pomerjen strel.« Zapisanih je samo nekaj stavkov, ki se dotikajo lovčeve ljubezni do psov in mačk. Lju- bezen in skrb za divjad pa je neizmerna in pravim ljubite- ljem živali nedoumljiva. Iz za- pisanega si lahko vsak sam ustvari sodbo o lovski etiki in morali. Kajti lovčev priročnik, iz katerega so citati, mora jkdz- nati vsak lovec, saj je v njem zapisano pogoj, da opravi lov- ski izpit in postane lovec z vse- mi pravicami in dolžnostmi ubijati. Vsi moji komentarji so na- stali izključno na podlagi knji- ge Lovčev priročnik, učbenik za lovski izpit, LZS 1989. DUŠAN GRAIFONER, Maribor Piečnilc in Ljubijansica baniia Celje Vodstvo LB Splošne banke Celje želim poprositi, da jav- nosti sporoči, kaj je v zadnjih dveh letih storilo za odpravo sramote na največjemu Plečni- kovemu delu v Celju - stavbi, v kateri ima svoj sedež. 17. oktobra 1991 - torej pred več kot dvema letoma - so naj- bolj odgovorni strokovnjaki za zgodovinsko in kulturno de- diščino Slov- encev(dr. Krečič, Anka Aškerc), najvišji pred- stavniki celjske občine in predsednik banke g. Kač, na skupnem sestanku ugotovili, da je treba arhitektonski zak- ljuček stavbe - križ - vrniti na mesto, kamor ga je postavil Plečnik. NT je o tem poročal 7.11.1991. Kot je širši javnosti znano, je okupator iz polkrožnega portala vrha stavbe odstranil križ in obe plamenici, ki so zgradbo v gornjem delu umet- niško zaključevali. Posledice tega nemškega vandalizma si lahko Celjani še vedno ogledu- jemo. Največje Plečnikovo de- lo v Celju, ki je ob tem še v sa- mem centru in tako na očeh domačinom in tujcem, je »ob- glavljeno« in s praznino v pol- krožnem portalu, že peto de- setletje predstavlja svojevrst- no »kulturno« spričevalo (beri sramoto) našega mesta. Ko so 17. oktobra 1991 stro- kovnjaki enoglasno ugotovili, da je - če seveda želimo biti vredni Plečnikovih del - škodo treba po- praviti in za tak ukrep tudi ni bilo nobenega upravno - pravnega zadržka (na sestanku je to ugotovil odgo- vorni mestni arhitekt g. Sa- dar), smo upravičeno pričako- vali, da bo LB Splošna banka Celje kot uporabnik stavbe to v primernem času uredila. LB splošna banka Celje ima do javnosti zelo veliko odgo- vornost. Ne gre pozabiti, da je iz proračunskih sredstev - torej sredstev davkoplačevalcev - dobila kritje za zgrešene na- ložbe v Železarno. Ce bi tega javnega denarja ne dobila, bi bila danes v sanaciji ali likvi- daciji. Kot droben dokaz, da javnosti - davkoplačevalcev - ki so^o rešili pred konkurzom (ali bolečo sanacijo) ne podce- njuje, bi bilo primemo, da go- spod predsednik Kač v nekaj časopisnih vrsticah svoje »re- šitelje« obvesti, kaj je bilo do- slej storjeno in kaj banka še misli storiti, da se ta kulturna sramota Celja odpravi. Nadaljevanje na 24 strani TOVARNA AROM IN ETERIČNIH OLJ TRGOVINA V Škofji vasi - ob vhodu v tovarno Vam po ugodnih cenah nudi nasiednje blago: SIRUPI 6 kg - različnih okusov 750,00-1.209,00 SIT in kot novost koncentriran jabolčni sok 6 kg 1.197,00 SIT RUM 1/1 300,00 SIT ŠIPKOV in KAVIN LIKER 350,00 SIT LOSION po britju 660,00 SIT KOLONJSKA VODA 660,00 SIT kakor tudi BUTELJČNA VINA: uvožena a 121,00 SIT domača od 286,00-330,00 SIT PIVA 46,20-^8,80 SIT TEMPEL 42,00 SIT DONAT 65,30 SIT TRIMVIT 59,00 SIT SKODELICE ZA CRNO IN BELO KAVO 858,00-1.104,00 SIT OTROŠKI JEDILNI KOMPLET 480,00 SIT JEDILNI SERVIS (ZA RIBE) 1.722,00 SIT OSKAR 3 kg 475,20 SIT MIXAL3kg 656,70 SIT SIM 11 za pomivanje posode 191,40 SIT Trgovina je odprta vsak delavnik od 8,00 do 16.00 ure in ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure PRIČAKUJEMO VAS- STE POMISLILI, DA BI SE KLJUB POŠKODOVANEMU AVTOMOBILU LAHKO ODPELjALI NAPREJ? Mi smo! Zato vam ob poškodbi vašega avtomobila l(rijemo 5trošl'a Graya in Raya McKinleya, v Parizu igral vse do konca vojne, ko so Evropo preplavile Millerjeve plošče, v kinematografe pa je prišel tudi njegov leta 1941 posnet film »Moonlight Serenade«, iz katerega je tudi nekaj njego- vih najbolj znanih melodij. Skladbe »In The Mood«, »American Patrol«, »Midnight Serenade« in mnoge druge pa so za povojno evropsko mladi- no predstavljale nekakšen simbol Amerike. Glenn Miller, pozavnist, skladatelj, aranžer in dirigent, se je rodil leta 1904 v Clarindi v lovi^i. Kot otrok precej siro- mašnih staršev je bil prisiljen zapustiti študij na univerzi v Coloradu in si z igranjem v raznih orkestrih širom ZDA služiti kruh. Med drugimi je igral tudi v orkestrih Reda Nicholsena in Bena Pollacka, kjer je tudi spoznal velikana swing glasbe Bennya Good- mana. V začetku tridesetih Glenn postaja zmeraj bolj iskan studijski glasbenik, leta 1934 že piše aranžmaje za bra- ta Dorsey, leto kasneje pa po- stane član znamenitega orke- stra »American Brand«. V tem času Miller formira tudi svoj značilen zvok, leta 1938 pa pr- vič ustanovi svoj orkester, s katerim posname cel kup plošč za založbo Victor. V letih med 1940 in 1942 se je več kot 35 Millerjevih plošč uvrstilo med prvih deset na ameriških lestvicah. V zadnjih letih ustvarjanja Miller opusti aranžiranje in igranje pozavne. Popolnoma se posveti le dirigiranju in vo- denju orkestra, ki je še danes znan po izredni kvaliteti in uglašenosti vseh glasbenikov, od katerih je Glenn Miller zahteval popolno disciplino in odlično poznavanje not. Nikoli ni ničesar prepuščal slučajem, vsak nastop je bil vnaprej pri- pravljen, s tem pa se je tudi bistveno razlikoval od svojih kolegov, ki še tik pred koncerti niso vedeli katere skladbe bo- do igrali. Glenn Miller ne zavzema posebnega mesta v zgodovini jazza, je pa brez dvoma eden izmed najpomembnejših oseb- nosti zabavne glasbe, pravza- prav kar simbol določenega obdobja. Njegova glasba je kot vino, z leti vedno boljša in bolj cenjena, zato se je ljubljanska Multimedia, v sodelovanju z zagrebško Promomedio, od- ločila, da 14. decembra organi- zira koncert »A Tribute To Glenn Miller«. Kocert bo v Cankarjevem domu ob 20. uri, nastopil pa bo origi- nalni, seveda pomlajen, Glenn Miller Orchestra. STANE ŠPEGEL Bang! Si lahko predstavljate še kaj bolj strahopetnega, kot je na- stavljanje nitroglicerina v pi- semske ovojnice? Ja, če iz smetnjaka potegnete tisto, ki pravi, da cilj opravičuje sred- stva, potem lahko celo pame- tujemo, da je to pravzaprav pravičnejše kot takrat, ko re- cimo IRA nastavi rušilni eks- ploziv v avto na parkirišču in pobije mimoidoče, tudi otroke, ki seveda nimajo nič opraviti s ciljem njihovega dejanja ali pač? V vsakem primeru je tak- šen način bojevanja skrajno nizkoten, podoben sežiganju intemirancev v Nemčiji in zelo verjetno scmarjen v istem kot- lu iberalesa. In mali avstrijski iberales, ki si toliko upa, ima še manjše bratce, denimo slo- venskega, z močno, gladko obrito kranjsko brado, izred- nih intelektualno blebetaških sposobnosti in, kar se mi zdi v tem trenutku še najbolj ne- varno, zaradi nesrečne govor- ne napake nagnjen k pisanju pisem bralcev. Šivanka je v senu! Drugače pa je pošta prav imenitna stvar in tako sem, poglejte, ta teden na ta način izvedel, da se je Monika Ska- berne, ki vodi ljubljansko za- ložbo FV, okrepila v svojem delovanju z novima sodelavce- ma, to pa sta lokomotivfirer nekdanje Borghesie Aldo Ivančič in basovski maestro Nikola Sekulovič. Tako ka- drovsko okrepljena je založba FV s Kersnikove 4 namenjena izdati osem CD-jev in pri tem razširiti svoje delovanje še na področje organizacije koncer- tov, kar je seveda vse hvale vredno. Vabljiva pa je nena- zadnje njihova objava razpro- daje obstoječih zalog, kjer se najde marsikaj zimzelenega, cene pa se gibljejo od 50 do 300 tolarjev za ploščo ali kase- to (tel. 132-13-86)! Druga frakcija nekdanjega Škuca in sedanjega ŠKD FORUM, ki se je poimenovala Strip core, pa sporoča v svojem pismu, da je njihova skupina edinka 2.2.2.7 izdala CD ploščo in to prav pri njih, osupljiva pa je izvirnost naslova, ki ga ta izdelek nosi in sicer Strip core. Sicer dvo- mim, ampak če je že kje kak- šen, ki bi si želel ogledati nji- hov promocijski koncert, po- tem naj gre naslednjo soboto, se pravi 18. tega meseca, v ljubljanski KUD France Pre- šeren, kjer bodo premierno po- kazali še njihov video spot. Gremo dalje. Vesti iz Berli- na prinaša s sabo Gregor Belu- šič, ki se je udeležil Berlin In- dependens days, v svojem po- ročilu z naslovom Skozi zelje do zvezd pa opiše stanje tako nazorno, da bi bilo vsakršno trganje podrobnosti iz kontek- sta skrunitev, zato toplo pri- poročam branje v zadnjih ali predzadnjih Primorskih novi- cah. Na obali pravijo,'da bodo v MKC nudili streho gostom njihovega Anti Aids festivala do prvih jutranjih vlakov. Na- dejati se gre tudi toplemu čaju in ročnemu fuzbalu. V glav- nem pa bo rokalo. Tudi topla obleka ne bo odveč. No, kaj pa je? Njam, govorice! Barfly v nepravičnem boju proti zlobnemu Dozu pripravlja in- stalacijo svojega poročevalca! Ja prav vsi me že imajo poln kufer, ampak to še ni nič, kaj šele bo, če jim tudi to ne uspe? Ne sekirajte se, pa vse najbolj- še vam želim! Piše Aleš Jošt Izven trendov Vzlet kopersklh Zmelkoow Primorska je ena izmed rockovsko najšibkejših slo- venskih provinc. Razen red- kih in kratko trajajočih iz- jem nas na njihov primat v šestdesetih in začetku se- demdesetih spomni le še kakšen namig o ponovni združitvi legend, kot so Ka- meleoni, ali pa nastop oslad- nih Faraonov. Po skupini Deseti brat, ki na nek način tudi spada v zgoraj omenje- ne kratkotrajnice iz teh kon- cev, razen nekaj solidnih »terasnih bendov« (Night Jump), v zadnjem desetletju ni prišlo nič avtorsko zani- mivega. Zato nas je še toliko bolj presenetil prvi samostojni diskografski izdelek koprske skupine Zmelkoow. Gre za vinilni EP s tremi skladba- mi, nastalimi v obdobju 1992/93 v piranskem studiu Tartini, pod producentskim nosom AJF, znanega po delu s skupinami Idiogen, KUD Idioti ter Tas-The-Fik (Ja,ja Disco goes to Avsenik). 525 okroglih kosov črnega vinila je nova založba Primitive Glasbic izdala v sodelovanju s skupino. Radiom Morje in nekaterimi sponzorji. Iz dol- goletnega maltretiranja in slabostanja so se rodile pe- smi »Strelowood« in »Brr«, v katerih gre za klinično- pesniško rekonstrukcijo post-žurerskega ozračja zgodnjih jutranjih in dopol- danskih ur. Naivna oda stvarniku vesolja pa je sliko- vito opisana v temperament- ni pesmici lepega refrena »Čao, sonček«. Glasba in teksti, ki jih Zmelkoow pod- pisujejo, prav gotovo niso v skladu s trendi našega časa in geografskega prostora, zato pa so lahko vedno »v trendu« z realnostjo. Zmel- koow so skupina, ki po bese- dah znanega primorskega pesnika in novinarja Draga Misleja nima generacije, ki bi jim vreščala pod odrom, in so zatorej »out«: iz tega ra- zloga so se odločili brezplač- no razdeliti celotno naklado medijem, organizatorjem koncertov, ter vsem prijate- ljem in učencem ptiča Zmel- koow. Gagaglaskitara in Žareba- skitara, zagrizena obisko- valca obalnih oštarij, osmič in beznic, pripravljata v so- delovanju z Radiom Morje koncertno promocijo plošče: večer z nenapovedanim vrst- nim redom in neprevidljivim razpletom, ki bo v soboto, 11. decembra, v poznih ve- černih urah v edinem pri- morskem rock caffeju By night v Ankaranu. STANE ŠPEGEL UPRAVNI ORGANI OBČINE CELJE objavljajo v občinskem sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja prosto delovno mesto - svetovalca II POGOJI: - dipl. pravnik - 5 let delovnih izkušenj ^ - strokovni izpit - pasivno znanje tujega jezika - poznavanje osnov računalništva - 3 mesečno poskusno delo Kandidat mora izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. čl. Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. list RS, št. 15/ 90, 5/91, 18/91, 22/91 in 2/91-2). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: Upravni organi občine Celje. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30. dneh po zaključku razpisa. Temeljno javno tožilstvo v Celju, na podlagi člena 5 in 6 Pravilnika o delovnih razmerjih OBJAVLJA prosta dela in naloge strojepiske s polnim delovnim časom za nedoločen čas - dopoldan- sko delo od 7. do 15. ure. Pogoji: - program srednjega izobraževanja upravno admini- strativne smeri (3 leta) in 1 leto delovnih izkušenj, znanje strojepisja - opravljen preizkus znanja iz strojepisja in poznavanja pisarniškega poslovanja - uspešno opravljeno poskusno delo v času 3. me- secev. Prijave naj kandidati pošljejo v 8. dneh na naslov: Te- meljno javno tožilstvo v Celju, Prešernova 20. O izidu izbora bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15. dneh. STANOVANJSKI SKLAD OBČINE CELJE v skladu z 28. čl. Statuta razpisuje - direktorja sklada Imenovana je lahko oseba,'ki poleg z zakonom določe- nih, izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima visoko šolsko izobrazbo, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju poslovnih funkcij, - da ima sposobnost vodenja in organiziranja. Direktorja imenuje in razrešuje upravni odbor v soglasju z Izvršnim svetom. Mandat direktorja traja 4 leta in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan. Vse zainteresirane osebe, ki izpolnjujejo razpisne pogo- je, vabimo, da se prijavijo v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa na naslov: Stanovanjski sklad občine Celje - prijava na razpis direktorja, Trg Celjskih knezov 9, Celje. KDP za mladoletnike in Zapori Celje objavljajo prosta delovna mesta: 1. psiholog 2. vzgojitelj 3. pooblaščena uradna oseba 4. inštruktor - kuhar Razpisne zahteve: 1. Za psihologa: - končan program visoke strokovne izobrazbe klinično- psihološke smeri - 5 let delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika 2. Za vzgojitelja: - končan program višje strokovne izobrazbe pedago- ške, defektološke ali druge ustrezne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika 3. Za pooblaščeno uradno osebo: - končan program srednjega štiriletnega izobraževanja penološke ali druge ustrezne smeri - 2 leta delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika 4. Za inštruktorja - kuharja: - končan program srednjega štiriletnega izobraževanja gostinsko-kuharske ali druge ustrezne smeri - 2 leta delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom, delovna doba se šteje s poveča- njem 12/16 mesecev. V postopku sprejema bomo pri kandidatih preizkusili strokovne kvalifikacije ter druge posebne zahteve, ki so potrebne za opravljanje objavljenih del v kazenskem zavodu. Pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev: diploma, vloga z življenjepisom, potrdilo o državljanstvu in potrdilo o ne- kaznovanju naj kandidati dostavijo osebno kadrovski službi zavoda v roku 15 dni po objavi, in sicer v času od 8. do 11.30 ure. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni. Št. 49 - 9. december 1993 27 Hajdi - otroški pevski idol Da je Hajdi res idol otrok, je dejstvo, saj je podatek o 65 ti- soč prodanih kasetah resničen. Dobro vem, kaj to pomeni, zla- sti še v teh kriznih časih, ko mora marsikdo krepko paziti na vsak tolar, da preživi me- sec, in ko se sicer najbolje pro- dajani slovenski izvajalci le s težavo prebijejo nad številko 25 tisoč. Skladbica »Naš kuža«, ki jo imajo otroci že kar za svojo himno, je tako kot večina pesmic delo znanega Don Juanovca Braneta Jovanoviča, sicer tudi direktorja založbe Mandarina. Hajdi je v kratkem času postala izred- no priljubljena, vendar ji je, kot sama pravi, popularnost nemalokrat tudi škodovala in zdaj še kako razume star slovenski rek, da ni vse zlato, kar se sveti. Ko je za Našega kužka prejela platinasto odličje, je spoznala, kaj je to človeška zavist. Marsikdo je menil, da je bila to le slučajnost, muha enodnev- nica, a to je bila popolna zmota, saj je kaseta »Hajdi«, ki je izšla lani, postala najprej srebrna, nato platinasta, pro- daja pa še kar ne poneha, čeprav je te dni ugledala luč sveta nova kaseta z naslovom »Oblečem si oblekico«. Na njej so za Hajdi značilne poskočne in vesele pesmice. Glede na to, da Hajdi odrašča in da je letos prestopila prag srednje eko- nomske šole, je kaseta »Oblečem si oblekico« verjetno zadnja tako tipično otroška izdaja. Na to kaže kar nekaj dejstev, ki obetajo Hajdi tudi v krogu odraslih estradnikov uspešno pevsko pot. Prelepo zapeta »Prodajalka vijo- lic«, tretje mesto v Kajevi akciji za Naj pevko v lanskem letu, vse več nastopov na prireditvah, ki so izključno domena starejših estradnikov - vse to in še kaj so prvi znanilci njene preobrazbe v odraslo popevkarico. Verjetno se bo v prihodnjih letih to res zgodilo, zaen- krat pa Hajdi še vedno velja za to, kar sem napisal že v naslovu. To potrjuje naš zadnji skupni nastop, na katerem je Hajdi, potem ko je odpela, povedala, da bo delila podpise, če bo kdo želel. »Stampedo,« pravijo Indijanci, ko podivja čreda bizonov. Ne bi želel otrok primerjati z bizoni, a res sem se v tistem trenutku spomnil na prizore iz kavbojskih filmov. Množica otrok je Hajdi pritisnila ob zid in šele čez do- bre pol ure se je uspela rešiti, vsa mo- kra in zadihana, a kot vedno nasmeja- na. »Ah, saj to še ni bilo tako hudo,« je dejala. Nekoliko kasneje mi je v garde- robi povedala, da verjetno nikoli ne bo pozabila, kaj se jima je zgodilo skupaj z dedkom Mrazom v Zagorju. Ko sta odpela Sivo kučmo, je dedek Mraz po- vabil otroke k mizi ob odru, kjer naj bi delil bonbone, Hajdi pa podpisovala fotografije. V trenutku so otroci oba podrli na tla, Hajdi se je iz množice po štirih priplazila do staršev, dedek Mraz pa je bil naenkrat navaden stric brez brade, očal in kučme. Vse to in še marsikaj pač spada k pevskemu poklicu. Poleg tega, da Hajdi daje šalo na prvo mesto, se zdaj, ko prihaja mrzlo-vroče obdobje pred prazniki, pridno pripravlja tudi na predstavitev nove kasete. Ob vikendih bo nastopala kot običajno, med ted- nom pa bo predstavljala kaseto in obi- skovala lokalne radijske in televizijske postaje. Po Hajdinem zgledu si torej oblecite oblekico in pridite na katerega njenih promocijskih nastopov. SLAVC L. KOVAČIČ Založba Vertigo napoveduje skorajšnji izid trojnega live al- buma prvakov heavy-metala METALLICE. Tri CD plošče naj bi skupaj z dvema video kasetama in obširno brošuro izšle pod imenom »Live Shit: Bringe And Purge«. Boston postaja nova ameri- ška glasbena prestolnica. Po osvojitvi Amerike in uspešnem naskoku skupine The Lemon- heads na evropsko tržišče, bo po šestih letih obstoja in štirih albumih najbrž to uspelo tudi zasedbi BUFFALO TOM, ki trenutno navdušuje s singloma »The House« in »Soda Jerk«. Novi »bostonski zvok« je me- šanica grungea, manehester- ske psihadelike in glasbe veli- kanov folk ročka (Neil Young, Bob Dylan...). Na otvoritvenem in zaključ- nem spektaklu svetovnega no- gometnega prvenstva World cup '94, bodo nastopili skoraj vsi pop zvezdniki, Id so imeli ali še imajo kaj opraviti z no- gometom ; Rod Stewart, Elton John, Julio Iglesias, Wanessa Williams... DEMOLITION GROUP so ob desetletnici obstoja letos izdali že drugo CD ploščo. Po odlični plošči »Bad Gag 2 «, izdani letos spomladi, je pred kratkim pri ljubljanski založbi Kif-Kif izšla kompaktna ploš- ča »Demolition Group plays Gastrbajtrs«. Gre za dvajset- minutno kompilacijo skladb legendarne skupine Gastrbaj- ters, ki so bile objavljene na dveh LP ploščah in treh kase- tah. Vse skladbe so na novo prearanžirane in na novo pos- nete s pomočjo pihalne sekcije KUT GAS ter Roberta Ceglar- ja (Strelnikoff) in dr. Ivana Pi- piča. »ZIMZELENČKI« je naslov nove kompaktne plošče, ki jo je včeraj v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma predsta- vila založba Reclamans. Na al- bumu je 21 izvirnih posnetkov iz obdobja 1953-1971, izbor slovenskih popevk in priredb tujih uspešnic, v izvedbi ta- krat priljubljenih slovenskih izvajalcev zabavne glasbe. To je prva takšna zbirka na CD ploščah pri nas, na prireditvi, ki jo je vodil Sandi Golnik, pa so v živo nastopili Bele vrane, Lidija Kodrič, Marjana Der- žaj, Mitja Cerar in Rafko Ir- golič. V torek, 14. decembra, pri- hajajo z \Tha evropskih world- music lestvic v ljubljanski klub K4 egipčanski etno-po- perji SHARKIAT. DEJA VU še vedno čakajo na vrsto za snemanje v studiu 26, Pavle Ristič in Jani Race pa z Magnificom vadita kot del spremljevalne skupine za njegove žive promocijske na- stope kasete »Od srca do srca«. JANKO ROPRET se pri- pravlja na snemanje pesmi za svojo novo kaseto. Večino skladb sta prispevala Janez Zmazek Žan in Mojmir Sepe, ena izmed skladb pa bo tudi priredba znamenite »Morgen«, s katero je Ropret nastopil na letošnjih Večnih melodijah v Laškem. Reška skupina Laufer pri založbi Corona pričakuje izid kompaktne plošče, na kateri bodo ob programu letošnje ka- sete »The Best Off...« še trije novi posnetki; »Jedini što zna«, »Izmedu mora i neba« in priredba komada »Wild, Wild Thing«. STANE ŠPEGEL Pop loto Spet ni nihče napovedal pravilnega vrstnega reda skladb, nagrada, ki jo podar- ja sponzor oddaje Oris MASH, znaša sedaj 12.000 SIT. Za skladbe, ki jih je iz- bral glasbeni urednik Radia Celje, lahko glasujete v sre- do, 15. decembra. Kupone pošljite na naslov: Radio Ce- lje, Prešernova 19, Celje. Št. 49 - 9. december 1993 128 Naivnost Svet je lep, pisan in nedolžen. Vsi ljudje se ljubimo, veseli smo, ko se srečujemo, spoznavamo. Spodbujamo različnost mišljenja, svobodo govora, individualnost... Občudujemo vse, ki živijo drugače kot mi sami. Pripad- niki različnih ver v svetu se med seboj obožujejo; zanje ni lepšega kot če se lahko srečajo, da izmenjajo znanje in izkušnje. Soljudem zaupamo in ni lepšega kot gotovo dejstvo, da nas ne bo nihče nikoli razočaral, nalagal ali ogoljufal... Skratka, na tem svetu je tako lepo, da bi ga bilo resnič- no škoda zapustiti in prepustiti samemu sebi. NINA M. Zvestoba enemu če ste dobro poslušali zad- nji Teen-val, ste lahko ugoto- vili, da smo prejeli kar precej telefonskih klicev, kar je proti stalni številki »nič« kar never- jetno. Sicer pa tako veste: ne- mogoče je mogoče. Nemogoče bi bilo doseči do- smrtno zvestobo enemu part- nerju, poslušalka iz Prebolda je izpostavila problem v zvezi s kondomi, češ da so predragi. Ne vem; morda tisti, ki dolo- čajo cene, menijo, da so kon- domi namenjeni samo ljudem s polnimi denarnicami. Vei-jet- no jim je vseeno; važno je, da pač kaj zaslužijo. Že nekaj ča- sa pa imajo slovenski študent- je možnost do preservativa priti preko kondoma tov. Ti so zaenkrat postavljeni večinoma samo na univerzah, upamo pa, da bodo zanje poskrbeli še kje drugje, npr. po šolah in bifejih. O tem se bodo, kot je povedala poslušalka Jožica, pogovarjali na zdravstveni šoli v Celju, kjer tej temi posvečajo čas ne samo prvega decembra, tem- več celo leto. Glede obveščenosti gre tudi pri nas že na bolje, žal pa anti- propaganda v zvezi z virusom HIV še ni tako razvita kot je, na primer, v skandinavskih državah, kjer so delili celo bonbone z opozorili. Skratka: upamo, da smo tudi z našo od- dajo (čeprav ne moremo dose- či, da bi kondomom znižali ce- no, da se ljudje ne bi poljublja- li ali menjavali partnerjev...) pripomogli k temu, da veste več o aidsu. Sicer pa: ljubi vas HIV. Na žalost. POLETJE V BELS3P piše: Tatjana Šuler Monarhija z ievo valuto___ l.del Pride čas, ko ima človek vsega dovolj, predvsem šole, in mora oditi. Pri tem zgrabi prvo pri- ložnost, pa čeprav le-ta vklju- čuje sorodnike. Ko gre za tuji- no, je tudi to bolje kot nič. Teta in stric sta me že od janu- arja vabila, naj kaj pridem. Ži- vita v Belgiji in sta pravzaprav vesela vsakogar, ki prihaja iz primorsko-prekmurskega konca, pa četudi ima ta še tako nerazumljive muhe oziroma je v pubertetno zreli dobi. Torej, bilo je dogovorjeno, da pridem kmalu. Seveda pa to ne gre kar tako. V Ljubljani me je čakal še izpit in nekatere dioige ob- veznosti. Vendar je slednjič le prišel dan, ko je potovalka pri- stala na tleh in sem končno lahko rekla »Pa gremo!«. In res sem že naslednji dan odšla, in sicer v Emono-Glob- tour po letalsko vozovnico za Bruselj. Do odhoda mi je osta- lo še nekaj dni, ravno dovolj, da sem spraznila potovalko in čez nekaj dni vse oprano spet zložila vanjo. V tem času sem zamenjala še denar v belgijske franke, kar je trajalo skoraj te- den dni. Ko sem prijazni banč- ni uslužbenki povedala, katero valuto potrebujem, me je ta najprej pogledala, nato pa re- kla: »Ampak, tako leve valute pa res nimamo!« To z levo va- luto je pri meni povzročilo sal- vo smeha, pri njej pa občutek, ki ponavadi povzroča rdečico ciklamne barve. Kljub vsemu sva se dogovorili, da bo franke mogoče dobiti. Potem je bil tu že dan odhoda. Avtobusa sta me odrešila starša, ki sta me odpeljala na Brnik. Nato pa z Adriinim DC9 do Frankfur- ta, od tam pa z Boingom 737 do Bruslja. Res, da je bil sled- nji dosti večji, ampak hrana je bila na Adriinem malčku veli- ko boljša. Po treh urah letenja sem prispela v Bruselj. Tam sta me čakala stric in teta, ki pa me, ker se že štiri leta ni- smo videli, nista spoznala. Sem pa jaz njiju. In že na poti do njune hiše sem se začela spraševati, zakaj sem sploh odšla v Belgijo. Ali niso počit- nice pri sorodnikih že malo iz mode? Potem sem ugotovila, zakaj je šlo. Morda so takšne počitnice res že malo zastare- le, vendar so čisto zastonj. V ta zastonj je pri meni sodila pre- hrana, dvosobno, zelo prostor- no stanovanje samo zame ter odprta vrata v mesta štirih dr- žav. Z rečno ladjo v Maa- stricht na Nizozemskem, z av- tomobilom preko Ardenov v Clearvaux v Luxembourgu, z avtobusom v Pariz in z vla- kom po celotni Belgiji. (Se bo nadaljevalo) Rad te imam Spoznala ga je, ko je na ne- bu sijala polna luna. Čudno. Morda je bila kriva noč, da je privolila v zmenek z neznan- cem, ki je bil molčeč, mrk in vase zaprt. Sivo modre oči so mu ležale pogreznjene globoko v obrazu in bile so hladne. V njih ni bilo topline, vse kar je bilo v teh čudaških očeh, je bil prezir, prezir do življenja. Ona, mlada in ljubezniva deklica, željna radosti zabave, se je zaljubila v človeka brez topline v srcu. Sama sebe je skušala prepričati: »Ne ljubim ga, do njega ne čutim ljubezni, saj sploh ne poznam njegove notranjosti,« si je dopovedova- la. A globoko v srcu je vedela, da laže. Laže sama sebi. Posta- jala je nečimma, nervozna. »Motiti se, je človeško,« je rekla želva in zlezla s čelade. impresija Zvečer se sonce stopi v rdeče oblake in še zadnjič posije na deželo, drevesa in mlake žarek njegov... In oblaki sij o v temni noči, kakor lučka v mračni koči, v tenmi, mračni koči... Lepa je ta svetloba, pod njo orel podrhteva in koča se zbil je — kot rajska podoba... In orel je srečen in koča; njun svet je lep, brez pepela, a kdo ve, če se za istimi oblaki morda ne skriva strela! Pa zakaj ima orel krila, da mu počivajo v travi in zrejo oči mu k višavi? Ne. Više si, dlje gre oko... ALJOŠA PUKL Bala se je svoje ljubezni do po- polnega tujca. Začela se mu je prilizovati, dobrikati, ga za- sledovati. On? Ostajal je hla- den, zanj je bila samo kos ledu, ki mu ne da miru. Mar mu je bilo za njeno ljubezen do nje- ga. Zapiral se je med štiri ste- ne svoje sobe, oddaljeval se je od sveta, ljudi, nje... Ona pa je blaznela, blaznela v sebi - zaradi neuslišane ljubezni. Odhajala je k njemu v njegov svet — svet tišine, hladne meha- ničnosti. Vrata je odpiral ma- lomarno, brez izraza v očeh. V glavo se ji je kot osvetljajoč žarek, ki prepodi črno temo, prikradla zamisel. Kot da bi ujel njene misli, se je obrnil k njej, jo ocenjujoče pogledal in pritisnil svoje ustnice na njene. Izgubila sta se... v stra- sti njune ljubezni. Zbudila se je z nasmeškom na ustnicah. Ozrla se je proti njemu in si na hitro položila roko na ustnice, da ne bi slišal njenega prikritega ihtenja. V glavi se ji je kot čm oblak zasvetlikala njegova podoba, ki je izražala gnus, prezir. Še vedno ga je imela rada, kljub temu, da ni hotel doumeti nje- nega darila. Podarila mu je sebe. Nakar se je oblekla in odšla. Po cestah, ki vodijo v neznano, tava dekle z bolečino in žalost- jo v očeh. Na poti stranskega življenja jo je podala neusliša- na ljubezen. Podarila je svoje srce človeku, ki je ni bil vre- den. Morda tudi ni bil kriv on. Bil je namreč človek brez lju- bezni, brez topline v srcu. Ona je izgubljena. Izgubila se je na poti v ljubezni. Njeno življenje jbi bilo simfonija, če bi jo on, ki ga je ljubila, lahko osrečil s tremi besedami: »Rad te imam!«. A tega ni storil... MATEJA MEJAVŠEK Na svetu je preveč poljubov in premalo resnične ljubezni. Jok je razgovor dojenčka s tem svetom, ki se včasih naredi gluhega zanj... Lju- bezen je nežni cvet, ki ga ne stopi nobeno sonce, je cvet, ki ga ne ugonobi nobena gr- dobija; lahko za nekaj časa ponikne vase, se skrije v sa- mem sebi, kadar je prehudo zanj... Nikoli pa ne odmre, pa čeprav je še tako rahel in nežen... (PAVLE ZIDAR; Moja družina) Tlie River Of Dreams Billy Joel In the middle of the night I go walking in my sleep From the jnountains of faith To a river so deep I must be looking for something Something sacred I lost But the river is wide And it's too hard to cross And even though I know the river is wide I walk down every evening and I stand on the shore And try to cross to the opposite side So I can Finally find out what I've been looking for In the middle of the night I go walking in my sleep Through the valley of fear To a river so deep And I've been searching for something Taken out of my soul Something I would never lose Something somebody stole I don't know why I go walking at night But now I'm tired and I don't want to walk anymore I hope it doesen't take the rest of my life Until I find what it is that I've been looking for In the middle of the night I go walking in my sleep Through the jungle of doubt To a river so deep I know I'm searching for something Something so undefined That it can only be seen By the eyes of the blind In the middle of the night I'm not sure about a life after this God knows I've never been a spiriutal man Baptized by the fire, I wade into the river That runs to the promised land In the middle of the night I go walking in my sleep Through the desert of truth To the river so deep We all end in the ocean We all start in the streams We're all carried along By the river of dreams In the middle of the night RESTAVRACIJA ŽANA ŽALEC vas vabi na SILVESTROVANJE 31.12. ob 20. uri NOVOLETNI PLES 1.1. ob 20. url Rezervacije po telefonu 063/711-231. Doživimo skupaj praznične trenutke ob dobri postrežbi v prijetnem okolju in ob zvokih znanega ansambla Simona Legnarja. Restavracija Žana odprta v decembru do 22. ure, ob sobotah do 14. ure. Prisrčno vabljeni! Trgovsko in proizvodno podjetje CELJE, Teharska 111 tel.: 063/29-144 ali 21-133 BIS-TRADE d.o.o. Stari trg 12 SLOV. KONJICE tel.: 063/755-730 AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA 00 30. OECEMBRA * ALPLES POHIŠTVO 30% POPUST DOBAVA TAKOJ * VELIKA IZBIRA VZMETNIC 190x90 8.900,00 817 * SEDEŽNE GARNITURE * MASIVNE POSTELJE »BIO-BOY« S PODOM 13.900,00 SIT AKCIJA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG! KONKURENČNE CENE, MOŽEN NAKUP NA ČEKE, GOTOVINSKI POPUSTI! nrjPRTn «_1Q cr»Kr>f3 Q o Št. 49 - 9. december 1993 29 Dr. Janez Cvim in prof. Tone Šepetavc 10 Različne vrste pijancev že iz Alešovčeve tipologije ljubljanskih gostilničarjev in gostiln s srede druge polo- vice prejšnjega stoletja lahko brez večjih težav razberemo tudi strukturo pivcev, ki je očitno v tesni zvezi s socialnim položajem posameznika. Medtem ko so žganjarije in krčme nižje vrste namenjene hitremu opija- nju z močnimi žganimi pijačami in cenenim vinom, so gosposke in boljše gostilne v me- stu in v predmestjih namenjene družabne- mu, kultiviranemu pitju ter pomenkom o politiki, literaturi in različnih aktualnih govoricah. Vendar pa lahko tudi v teh go- stilnah opazimo različne tipe pijancev, ki so si sicer »povsem različni v svojih počet- jih in svojih strasteh«, imajo pa skupno nagnjenje do pijače in skupno geslo: »samo ne domov«. Josip Suchy, ki je na začetku dvajsetih let upravičeno označil Ljubljano za »mesto pijancev« (le kakšno oznako bi potem šele dal Mariboru ali Celju?), je ljubljanske pi- jančke razdelil v štiri kategorije: v ponoč- njake, vinske bratce, »tihe« in »kvartalne« pijance. Suchyeva tipologija je seveda po- manjkljiva, vendar dovolj zanimiva, da jo velja natančneje predstaviti. Ponočnjaki Ponočnjaki so seveda tiste vrste pijančki, ki začenjajo s svojo pijansko aktivnostjo, takoj ko se zmrači. »Pijančki te vrste si poiščejo prijatelje ali v gostilni ali v kavar- ni. Kamor se zaženejo, tam pijejo mnogo in različno pijačo; silijo sebe in prijatelje, da pijejo ter da so veseli, dokler se ne prepri- čajo, da se prav za prav — dolgočasijo. Po daljšem prerekanju sprejmejo predlog, da gostujejo tam kje v kaki predmestni krčmi, kjer je morebiti odprto čez noč. Res je tam še nekako >pol živo<, čeprav natakarice že napol zaspane tavajo naokoli. Posreči se jim, da izpraznijo litrček, celo drugega in tretjega. Pa sedaj tudi tu postane >resno<. Tudi tu zaklepajo... Da se izognejo nepri- jetnim opominom na odhod, morajo nolens volens sami zapustiti svetišče... In tako so na cesti... Nihče še ni zaspan in nobenemu se noče domov. Kaj sedaj? Kam sedaj? Ube- rejo pot ter hite pevajoč in razgrajajoč po tihih nočnih ulicah, ne meneč se za ukore redarjev, nazaj v mesto. Viktorija! Tam je luč! Tam imajo še odprto! In kakor sokoli na plen se >spuste< na razsvetljeno točko. S smehom in ropotom drve skozi kavarni- ške prostore do mize v kotu«, potem pa seveda lumpajo do ranih jutranjih ur. Do- ma objokani ženi obljubljajo: »Draga žen- ka! Odpusti mi — bilo je zadnjikrat — nikoli več - par dobrih prijateljev - rojstni dan - sami moški - Bog me kaznuj, če je bila kakšna ženska v naši družbi«, vendar po okrepčilnem spancu pozabijo na obljubo. »Grd je pijanec, desetkrat grša pijanka; ona še svojega sramu ne pokrije. Se boste možile, nikar da bi se pijancu zaročile; pijanec in ubijalec sta si brata. Varovati se je vsakega pijanca in se mu s senenim vozom izogniti, posebno pa žganjepivcu. V sedanjih časih več ljudi žganje umori kakor kuga«. (Anton Martin Slomšek) Že naslednji večer se znova podajo na svoj pijanski pohod po mestu. Niti prisege niti solze ne morejo ugonobiti želje ponočnjaka po ponočnem kolovratenju, čeprav na kon- cu ugotavlja, da se sploh ni zabaval, pač pa, da ga je samo post festum bolela glava. Vinski bratci Za razliko od ponočnjakov so po Suchy- evem mnenju vinski bratci povsem druga vrsta pijančkov. »Ta druga vrsta obiskoval- cev >ekstra sobe< ali tako zvani >stalni gost- je< žive samo v zbijanju šal, uspevajo le v gojenju veseličenja ter se tudi množe, to se pravi, znajo si pridobiti učence in nove >bratce<. Od ponočnjakov se vinski bratci ne ločijo samo po svoji veselosti, temveč tudi po tem, da se ga nalezejo samo v družbi, s katero jih veže simpatija. S to lastnostjo pa se seveda ločijo tudi od tihih pijančkov, ki vedno sami čepijo v najtemnejšem kotu gostilne in v miru srkajo vino ali pivo. »Grde navade dolenjskih pijancev: S pr-. stom si delati bljuvanje in se potem zno- va zalivati, piti brez mere črno kavo punš in žganje... ulivati v vino žganje, celo rum, siliti vsakega z njimi lokati, v pija- nosti kaditi, plesati, delati kup in druge veljavne ugovore, pobijati posodo, razsa- jati in pretepati se, ne paziti na število izpitih poličev... zahtevati, da dade tudi krčmar za vino, pogajati se za ceno vina, gnjusno kvantati vpričo otrok in ženskih, te tudi grabiti in če se da pojebati kje za krčmo, po ves dan, včasi pa več dni in noči ostajati v krčmi, klatiti se ponoči od krčme do krčme...« (Janez Trdina) Vinski bratci so pač tiste vrste možje, ki začenjajo živeti šele v gostilni, pač v skladu z lastnim pojmovanjem življenja. Vinskemu bratcu pomeni »živeti« to, da »biva med >dobrimi prijatelji<, da se ogreva ob šalah, improviziranih, večinoma stabilnih dovti- pih in smešnicah, ob skronmih zbadljivkah in ugankah... In v resnici so vsi >dobri prijatelji<. To čustvo se poraja na novo sle- herni večer, če >bratec<, ki je danes na vrsti, naroči >štefan< vina in se med zvenenjem dvignjenih čašic pojavlja ogenj >prijatelj- skih poljubov< ter se po strogih zakonih nepriliznjenega prijateljstva zvrnejo polne čaše v grlo«. Seveda vinski bratec — za razli- ko od ponočnjaka - ne zanemarja svojih družinskih obveznosti in je vsak večer pra- vočasno v zakonski spalnici. Nekateri vin- ski bratci so celo tako zvijačni, da od časa do časa pritegnejo k veseli družbi tudi svoje boljše polovice, da se na lastne oči prepri- čajo, kako dostojno se zabavajo njihovi so- progi »med dobrimi prijatelji«. Zato sopro- ge vinskih bratcev pri njihovi aktivnosti ne ovirajo preveč. Ko ta ali oni zapusti »stalno omizje« v gostilni, je to bolj posledica bo- lezni ali smrti. Št. 49 - 9. december 1993 Št. 49 - 9. december 1993 31! Št. 49 - 9. december 1993 32 V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Najbrž ste se že odločili, kje boste preživeli najdaljšo noč. Toda, ste se že odločili, v kakš- ni toaleti se boste poslovili od starega leta? Več o tem bo naša modna sodelavka Vlasta Cah- Žerovnik svetovala v prihod- njih številkah Tednika in Peti- ce, danes pa se bo ponovno »pozabavala« z moško modo. Ti naši moški so vse preveč- krat modno zapostavljeni, vse- eno pa jih radi pogledamo, če so lepo urejeni, kajne? Torej v današnji številki še nekaj na- svetov za vse fante. Poleg razmišljanj o toaletah, nakitu in modnih dodatkih za praznovanje najbolj nore noči, ki se neusmiljeno bliža, se Vla- sta že poigrava tudi z zamisli- mi o spremenjeni obliki in vse- bini modnega klepeta. Za začetek teh razmišljanj naj izdamo le, da se bo naša rubrika poslej imenovala V modnem vrtincu. Podrobne- je o vrtinčenju bomo sprego- vorili v eni zadnjih letošnjih številk Novega tednika. Uredništvo Moška modna zima Zadnjič smo ugotovili, da letošnja moda ne ustreza ste- reotipnemu predstavniku močnejšega spola, temveč mo- škemu, ki mu izvirne kombi- nacije predstavljajo modni iz- ziv. Pa vendarle se v njej najde tudi kanček stare preverjene tradicije. Med glavnimi prota- gonisti zime 93/94 je poleg vsem dobro znanega trenčkota še večno aktualen »duffleco- at«, legendami plašč angle- ških kočijažev. Da se krzno v obliki podlog in obrob ime- nitno počuti tudi na moških, ni seveda nikakršna novost, prav tako oboževano je tudi usnje - od svinjskega velurja pa vse tja do prestižnega chamoisa, irhovine, iz katere so njega dni izdelovali »nesmrtne« hlače... Topli in prefinjeni materiali so še vedno glavna zahteva, ključ do novih idej je le v končni obdelavi. In tu se sre- čamo s casualom, novim ležer- nim stilom oblačenja, ki se mu tudi moška moda ni znala in hotela upreti. V mislih imam predvsem neskončno modno igranje s pleteninami, med ka- terimi je znova pravi hit jopi- ca, ki večkrat imenitno nado- mesti klasični suknjič. Iz iste druščine velja omeniti še izvir- no idejo za športne fante, vol- neni bluzon ali montgomery. Ker je december najbolj slo- vesno obarvan mesec, se seve- da spodobi malce pokukati tu- di na večerno modno prizoriš- če. Tu kraljujejo črna, temno modra in ban,'a starega zlata, eminenten smoking pa pogo- sto zamenja satenasta obleka ali vsaj takšen telovnik. Na- mesto kravate oziroma me- tuljčka lahko pod srajčnim ovratnikom zavežemo svileno rutico. VLASTA Anketno nagradno vprašanje meseca decembra: V KAKŠNEM OBLAČILU NAMERAVATE PREŽIVETI NAJ- DALJŠO NOČ V LETU? a) V dolgi dekoltirani večerni toaleti, b) v elegantnih hlačah ali krilu in svileni oziroma čipkasti bluzi, c) v običajnem oblačilu z nekaj več nakita, d) v trenirki in copatah. Krave dojilje Pod izrazom »krava dojilja« razimiemo, da gre za kravo, ki je zgodaj spomladi otelila in bo skupaj s teletom pretežni del leta preživela na pašniku. Nekateri imajo dojilje tudi v hlevu, ob njih pa so teleta. Krmijo jih v glavnem z osnov- no krmo, torej s senom in sila- žo. Kravam dojiljam lahko da- mo ob lastnem teletu še drugo tele, tudi tele druge krave. V tem primeru govorimo o kravah rejnicah. Reja krav dojilj je v svetu razvita predvsem v gorskem in hribovskem področju. Krave se pasejo, obremenitev pašni- kov je od pol do en in pol GVŽ na ha. Krave dojilje so križan- ci med mlečno in mesno pa- smo. Pri tem izkoriščamo medpasemski učinek, hetero- zis. Osemenjujejo jih s seme- nom priznanih mesnih pasem: šarole, limuzen, blondakriten in z lisasto pasmo. Sicer pa poznamo dva tipa krav dojilj, živali z majhnim in živali z večjim okvirjem. Glede na okvir živali urejamo tudi ose- menjevanje krav in hlevske površine. Pri tej reji stremimo za tem, da telijo krave dojilje pozno pozimi, da so njihova teleta sposobna spomladi iti na pašo. Pri reji dojilj rejnic je treba upoštevati naslednje: pasemo manj živali kot pri in- tenzivni reji; prirastek se, v primerjavi z normalnimi po- goji, zmanjša do ene četrtine; zmanjšan dohodek krije drža- va, ker s tako rejo ohranjamo kulturno krajino; gospodar- nost reje je odvisna od dnevne- ga prirasta telet, teže ob pro- daji in dosežene cene; teleta pitamo na težo 200 do 300 kg, redkeje do teže pitancev; reja krav dojilj zahteva manj dela kot intenzivna mlečna proiz- vodnja, ker je delo omejeno sa- mo na najnujnejša opravila; za krave dojilje ponavadi upo- rabljamo stare zgradbe, ki bi bile sicer prazne. Za zimsko rejo se je kot naj- boljša izkazala čmobela pa- sma. Tudi za ekstenzivno izko- riščanje zelenih površin je ta pasma zelo dobra. S križanci izbranih pasem so dosegli v Nemčiji pri teletih priraste od 900 do 1.200 gramov dnevno. Pri nas so uvajali krave do- jilje na Kočevskem in v Logat- cu. Dosegamo slabše priraste kot v zahodni Evropi. Rojstna teža telet na Kočevskem je bila med 26 in 28 kg, ob odstavitvi od 117 do 187 kg, priraščala pa so med 800 in 900 grami dnev- no. Teleta, ki so bila kravam dodana, so priraščala za tretji- no manj. V Logatcu pa je bil poprečni prirast telet pri kra- vah dojiljah 873 g na dan. Strokovnjaki priporočajo, da so pašniki, namenjeni za rejo krav dojilj, ograjeni z električnim pastirjem, da imajo urejena napajalna me- sta, v času bujne rasti pa na pašniku pridelajo tudi krmo za zimo. Krme se pridela naj- manj dve toni na hektar. Črede krav dojilj se večajo v Avstriji, Franciji, Madžarski in Nemčiji (v Nemčiji 180.000 živali). Reja krav dojilj je ek- stenzivna, gospodama pa le, če se posreči teleta prodati dražje, kot so cene za teleta iz intenzivne reje. Slovenija ima v načrtu, da bo 400 kmetij preusmerila v rejo krav dojilj. Vse kmetije so iz gorskega in hribovskega območja. mag. IVO KUDER Zlati popust v ZLATARSTVO KRAGL na Aškerčevi 3 v CELJU. V DECEMBRU 20 do 30% popust! Vzimovanje vrtnic Na začetku zimskega miro- vanja, konec novembra ali v prvih dneh decembra, je tre- ba vrtnice zaščititi pred nizki- mi temperaturami. Posebno pozorno moramo zaščititi cep- ljeni del vrtnice. Najbolj ne- varna meseca za zmrzovanje vrtnic sta januar in februar, zato je za vzimovanje vrtnic še čas. Prezgodnja zaščita bi nega- tivno vplivala, saj bi vrtnice začele v toplejših dneh poga- njati in bi jih prvi močnejši mraz spet uničil. Starejše gr* maste vrtnice pred vzimova- Vzimovanje grmastih vrtnic. njem najprej porežemo, od- stranimo jim približno tretjino poganjkov, da jih lažje prekri- jemo. Novo nasajene vrtnice smo že pred sajenjem porezali. Po obrezovanju vrtnice pokrije- mo, vsak grm zasipamo s sta- rim dozorelim gnojem ali šoto in čez nasujemo še zemljo. P>reko nastalega kupa, približ- no trideset centimetrov viso- kega, položimo smrekove veje. Vrtnice vzpenjalke Ker so bolj trdožive, pri njih zaščitimo s smrečjem samo spodnji del, po potrebi na pri, sojni strani delno še zgomjj del, da se v zimskih sončni^ dneh ne prebudijo in začnejo odganjati. Stebelne vrtnice Stebelne vrtnice so bolj zah- tevne za vzimovanje. Deblo ni občutljivo, občutljiv pa je cep- ljeni del pri krošnji. Visoko- stebelne vrtnice najprej očisti, mo — potrgamo preostalo listje ali obrežemo nepravilne izbo- je. Steblo počasi upogibamo do tal, kjer smo izkopali vdol- bino za krošnjo. Z lesenim kli- nom krošnjo pritrdimo k zem- lji, nasujemo čeznjo suho zem- ljo, nato dodamo smrečje, gro- bo šoto ali stiropor zaradi zra- čenja. Spodnji del vrtnice ob- delamo kot grmaste vrtnice. Paziti moramo, na katero stran od cepljenega mesta upogibamo deblo. V primeru, da se stebelna vrtnica ne da upogniti, jo najprej dobro ob- vijemo s časopisnim papirjem, potem zaščitimo še z juto ali z drugim podobnim blagom. Nikar ne uporabljajte plastič- ne vreče! V prvih dneh aprila, ko pre- nehajo nevarnosti nizkih tem- peratur, vrtnice v oblačnem dnevu odkrijemo in odgmemo. Takrat začnemo razmišljati o obrezovanju, o oskrbi, zaš- čiti ... Če se ponovi suha zima, kot sta bili prejšnje dve, brez pa- davin, morate vrtnice zalivati. To velja tudi za druge na novo nasajene in občutljive rastline, kot so rododendroni, vresje, iglavci... JAGLENKA LEBAN, načrtovalka zelenih površin Vzimovanje stebelnih vrtnic. Šifra: Daijnja dežela Sem poročena mati dveh do- raščajočih otrok. Z možem se še kar ujameva, z občasnimi krizami. Na zunaj živim precej urejeno življenje in se mi zdi, da sem zaenkrat še brez večjih skrbi. Pišem vam zaradi tega ker me zanima kaj pravi horo- skop o mojih sanjah. Zadnjih nekaj let* imam občasne sanje, ki se v popolnosti ponavljajo. Sanjam sebe in otroke ter mo- ža, ki pa ni isti, kako živimo v neki drugi deželi, ki je daleč na vzhodu, morda na Tajskem. Te sanje vedno zelo močno ču- stveno občutim. Počutim se srečno na povsem drug način kot ga poznam v budnem sta- nju. V življenju še nisem poto- vala na vzhod, tudi za te kul- ture se nisem kaj dosti zani- mala. Zanima pa me, kaj vi mislite o vsem tem? Hvala. Ivana: V vašem horoskopu prevladuje element vode, kar kaže na vašo veliko intuitiv- nost, na močno delujočo pod- zavest, ki pa je v vsakdanjem tempu življenja zaradi ascen- denta v Devici nekoliko pri- krivate. Vsekakor ste človek reda, discipline in sistematič- nosti. Prav tako ste morda na malce večji distanci do prija- teljev kot pa bi si želeli - vi ali oni. Svojim sanjam lahko za- upate, ne glejte na njih kot na tujek v vašem urejenem siste- mu, svoja občutja pokažite navzven, tako da si morda pre- berete nekaj knjig o vzhodih kulturah, pogledate kak film ali se pogovorite s kom, ki vsaj malo pozna ta področja. Tako boste namreč spravili iz pod- zavestnih globin v vsakdanje življenje tisto, kar vas okupira v globinah. Daljša potovanja - morda prav v te kraje, pa so na vidiku šele čez tri leta. Na tej poti utegnete spoznati ne- kaj zanimivih ljudi, ki bodo celo vplivali na vaše življenje. Do takrat pa svoje podzavest- ne težnje oživljajte v domačem okolju, z dobrimi prijatelji in knjigami. V ponovoletnem ob- dobju do maja pa morate bolj paziti na zdravje in energijo nasploh, zato ne pretiravajte v ničemer. Šifra: Ljubezen Zadnje čase živim nekoliko razdvojeno. Dolgo sem hodila s fantom s katerim sva se raz- šla zaradi mojih pomislekov. Toda spoznala sem nekoga drugega, ki je sicer super, ven- dar pa me misli vlečejo k prejšnji zvezi, v kateri je bilo veliko lepih trenutkov. Kaj naj storim in kaj pravi o vsem tem astrološka analiza? IVANA: Zaradi ascendenta se včasih pač težje odločiš! Si intenzivno bitje, globoko ču- stvena, poleg Ribe pa imaš v horoskopu povdarjeno tudi škorpijonsko plat, pa tudi ne- kaj lastnosti ovnov in dvbjč- kov nosiš v sebi. Si torej dina- mično in ne tako hitro zado- voljno bitje! Od življenja veli- ko pričakuješ - v tej partnerski dilemi pa je bolje da se vprašaš - ne kaj lahko dobiš od katere- ga partnerja, ampak kaj si ti sposobna in si sama želiš kate- remu dati! Kajti le dajanje je tisto kar v ljubezni nekaj šteje in ne sprejemanje! Kajti, kaj nam koristi če nekdo, ki nam ni všeč, polaga pred naše noge ves svet, mi pa tega niti ne opazimo, ker nam nič ne po- meni in mu zato tudi ne more- mo nič dati! Nekdo, ki nam je všeč, pa nam lahko podari le cvet, pa bomo v tem videli celo vesolje! Torej, važno je tvoje dajanje ljubezni in ne spreje- manje. Seveda pa mora biti oboje prepleteno, kar pa se ob resničnem dajanju tudi zgodi. Najbolje je, da narediš samo- stojno analizo, tako, da na dva različna lista napišeš tisto za kar čutiš, da lahko daješ vsa- kemu partnerju, poskusi biti zelo tenkočutna ter dosledno iskrena do sebe! To je ena od poti do pravilne odločitve. Ve- liko od tega pa se bo razjasnilo v naslednjem letu. Vzemi si dovolj časa, ne hiti! Pazi, da ne boš po nepotrebnem priza- dela sedanjega partnerja, mor- da bi ti bilo kasneje žal. Ohra- ni občutek za lastno svobodo in individualnost! Št. 49 - 9. december 1993 33 Naizmogilivelši le safrane biturbo čez kakšen mesec bo fran- coski Renault začel prodajati motorno in sicer najzmoglji- vejšo različico safrane bitur- bo. Pri tej izvedenki sta svoje dodala še dva znana nemška avtomobilska »krojača«, in si- cer Irmscher, ki je sodeloval pri zunanjem in notranjem opremljanju safrane biturbo, medtem ko je Hartge svoje opravil pri motorju. Sicer pa safrane biturbo po- ganja 3,0-litrski šestvaljnik z močjo 193 kW/268 KM pri 5.500 vrtljajih v minuti, ki mu je v pomoč dvojni turbinski polnilnik na izpušne pline. To je motor, ki poganja tudi rena- ult alpine A610, safrane bitur- bo pa je ob tem opremljen s stalnim štirikolesnim pogo- nom, kar zagotavlja boljše vozne lastnosti oziroma ugod- nejši prenos moči na cesto. Av- to bo na voljo v dveh izveden- kah, in sicer RXE in baccara. izdelovali ga b«do v Renaulto- vi tovarni v Sandouvilleju, se- rijsko mu dodajajo še elek- tronsko kontrolirano vzmete- nje oziroma podvozje, ABS, pa zmogljivi hi-fi sistem z močjo 4x20 vatov ipd. Ceni za obe iz- vedenki ta hip še nista znani. Na sliki: renault safrane bi- turbo. Ford obnavlja flesto Fordova fiesta, trenutno najmanjši avtomobil pri tej hi- ši, ki je razdeljena na nemški in britanski del, bo do leta 1995 doživela temeljito obno- vo, tako da bo to skoraj po- vsem nov avtomobil. Fiesta spada med najbolje prodajane avtomobile pri For- du, še posebej pa je uspešna v Nemčiji (več kot 65 tisoč av- tomobilov v dobrih štirih le- tih). Nova fiesta bo bistveno bolj karoserijsko okrogla kot je sedaj, pri čemer v oči pade izvirna in s tem povsem nova oblika zadnjega stekla na zad- njih vratih. Steklo oziroma okno na spodnjem robu ni odrezano v ravni liniji, pač pa ovalno, kar je dobro za boljšo preglednost nazaj, po drugi strani pa predstavlja dovolj svežo karoserijsko in oblikov- no potezo. Pri novi fiesti sta odbijača - takšna je pač seda- nja avtomobilska moda - veli- ka in ne preveč potisnjena v karoserijo, prednje luči raz- meroma ozke, zadnje bodo precej nenavadne ipd. Se prej, preden se bo na trgu {)ojavila obnovljena fiesta, bo Ford za- čel svoje avtomobile opremlja- ti s povsem novo generacijo motorjev .sigma. Gre za ben- cinske štirivaljnike z gibno prostornino od 1,0 do 1,4 litra in močjo od 50 do 90 KM, lah- ke, majhne in varčne, poleg te- ga pa bo Ford prav s temi mo- torji prva avtomobilska tovar- na, Id bo vse svoje motorne agregate opremljala s po štiri- mi ventili na valj. Sicer pa je F'ord v dovolj opaznem pro- dukcijskem zagonu, kajti pri- hodnje leto bo na ogled po- vsem obnovljeni scorpio, leta 1997 pa naj bi predstavili majhno mestno vozilo. Na sli- ki: na skrivaj fotografirana nova fiesta. Subaru predstavil novega legacyja Japonski Subaru je na ne- davnem tokijskem avtomobil- skem salonu postavil na ogled povsem novega legacyja. Avto bo naprodaj kot kla- sična štirivratna limuzina in kot karavan (na sliki). Medos- na razdalja novega legacyja je za 50 milimetrov večja oziro- ma daljša, tako bo avtomobil ob 2630 milimetrih razdalje med obema osema ponujal več notranje prostornosti. Avto- mobil bodo opremljali s štiri- mi motorji (vsi bokserji) z močjo od 125 KM do največ 250 KM (2,2-litra), poleg tega pa bo na voljo tudi dvolitrski turbodizelski agregat. Za se- daj še ni jasno, kdaj bo novi legacy naprodaj v Evropi in potemtakem tudi na sloven- skem avtomobilskem prosto- ru, vendar računajo, da ne pred prihodnjim poletjem. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Št. 49 - 9. december 1993 34 DEŽURSTVA TRGOVIN Celje Potrošnikova samopostrež- na trgovina Soča v Stanetovi 14 in diskont na Cankarjevi 1 sta ob sobotah odprta do 17. ure, diskont je odprt tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. Ob nedeljah so od Potrošniko- vih trgovin od 7.30 do 11. ure odprte naslednje prodajalne: živilski oddelek v blagovnici Nova vas, marketi na Ljub- ljanski cesti. Dolgem polju. Zgornji Hudinji, Vojniku, Što- rah in na Ostrožnem, samopo- strežne trgovine v Gaberjah, Pod gradom, v Tmovljah, na Teharjah, Frankolovem, Sve- tini, Ljubečni, Polulah, v Šmartnem v Rožni dolini, Škofji vasi in Novi Cerkvi ter stojnica na celjski tržnici. Ob nedeljah je odprt tudi kiosk pri celjski bolnišnici, in sicer od 12. do 15. ure. Klasje Celje ima odprte pro- dajalne kruha Štručko, Ado in pri pekami v Štorah ob sobo- tah od 7. do 13. ure, Štmčka je odprta tudi od nedeljah od 7. do 11. ure, kiosk na Hudinji pa ob sobotah od 6. do 15. ure. Dežuma je tudi trgovina Gala trade na Mariborski 128, ki je odprta ob sobotah od 7. do 15. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Od Centrovih prodajaln so ob sobotah odprte samopo- strežne trgovine Center od 7. do 13.ure, Voglajna in Lo- garska od 7. do 13. ure, Rio od 7. do 14. ure, Sedmica od 7. do 15. ure. Otok, Solidarnost in Ložnica od 7.30 do 15. ure, Adut pa od 8. do 12. ure. Na- kupni center Lava je odprt od 7. do 13. ure. Samopostrežna trgovina Savica je odprta od 7. do 17. ure. Ob nedeljah pa je delovni čas Centrovih proda- jaln naslednji: od 8. do 11.30 so odprte samopostrežne trgo- vine: Otok, Sedmica in Soli- darnost, medtem ko je proda- jalna v Ložnici odprta od 8.30 do 11.30. Ob nedeljah od 7. do 11. ure vam je na voljo celjska tržnica. V Rimljanki na Savi- novi 3 sta vsako soboto od 6. do 13. ure in v nedeljo od 7. do ll.vu-e odprti Pekarna in Mesnica Prekoršek iz Vojnika. V Vojniku pa je njihova Mes- nica odprta od 7. do 12. ure. Vsak dan je od 7.3do 23. ure odprta trgovina Dragstor na Mariborski 119, mini market Gaj v Ozki ulici vsak dan od 8.30 do 22. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 22. ure, tr- govina Plemič Teharje - ob so- botah od 7. do 14. ure in nede- ljah od 8. do 11. ure, trgovina Figec Štore pa ob sobotah od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 12., trgovina Mini shop Jereb Teharje ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 8. do 11. ure, mini market Če- belica v Novi vasi ob sobotah in nedeljah od 8. do 21. ure, Skan market na Mariborski 181 v Celju ob sobotah od 7. do 22. in ob nedeljah od 8. do 22. ure, trgovina Nadi v Šmar- jeti pri Celju vsak dan od 8. do 20. ure, odprta pa je tudi trgo- vina Sneja v Kocenovi 6, od ponedeljka do petka od 6.30 do 21. ure, ob sobotah od 7.30 do 19., ob nedeljah in prazni- kih pa od 7.30 do 16. ure. Od 7.30 do 15. ure je ob so- botah odprta tudi Mercatorje- va trgovina na Hudinji, kupu- jete pa lahko tudi v trgovskem podjetju Ponudba na Dobojski cesti v Celju, in sicer ob sobo- tah od 7. do 20. ure, ob nede- ljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Laško Odprti sta trgovini Trgov- skega podjetja Izbira: samo- postrežna v Debru in Market Živila v Rimskih Toplicah, in sicer ob sobotah od 7.30 do 14. ure in ob nedeljah od 7.30 do 11.30 ure. Trgovina Rogač pri železniški postaji je odprta ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure, Market Zlatorog ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure ter prodajalna Ježek ob sobotah od 7. do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Na Brezah nad Laškim je ob sobotah od 7.30 do 13.30 in ob nedeljah od 8. do 11. ure odprta trgovina z mešanim blagom Kocman, na Vrhu tr- govina Deželak ob sobotah od 8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa od 9.doli.ure, v Rimskih To- plicah trgovina Marjeta, in si- • cer ob sobotah od 7. do 19., ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 12. ure, ter Market Brez- nica na Breznem pri Laškem ob sobotah od 7. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 13. ure. Šentjur Ob sobotah od 7. do 12.ure in ob nedeljah od 7. do 10.30 je odprta Delikatesa Klanjšek Mesarstva Jurij v Efenkovi ulici, ob nedeljah od 8. do 11. ure je odprt živilski odde- lek Blagovnice Resevna, pro- dajalne Lipe Šentjur so ob so- botah odprte od 7. do 12. ure, ob nedeljah pa prodajalne v Gorici pri Slivnici, Prevorju in Loki pri Žusmu od 9. do 12. ure, na Planini pri Sevnici od 8. do 13. ure in na Ponikvi od 8.30 do 11.30. Delovni čas prodajalne Močnik v Vrbnem pri Šentjurju je v soboto od 8. do 17. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12.30. Žalec Trgovska družba Savinjski magazin Žalec ima ob n^e- Ijah od 8. do 12. ure odprte na- slednje trgovine: blagovnice Savinjka Žalec, Šempeter, Polzela in Prebold ter samopo- strežbe Cankarjeva Žalec, Vransko, Pirešica, Liboje in Tabor. Trgovina RR je ob so- botah in nedeljah odprta non- stop od 7. do 22. ure, market Eni ob sobotah od 8. do 17., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure, Potrošnikova po- slovalnica Marelica v Prebol- du ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. Minimarket Špela v uUci Florjana Pohlina 3 v Žalcu ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 12., prodajalna Gala v Šempe- tru v Savinjski dolini ob sobo- tah od 8. do 13., ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Ob sobotah od 7.30 do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure sta odprta tudi samopostrežna trgovina in bi- fe Kmetijske zadmge Pe- trovče. Velenje v tem mesecu je odprta tr- govina Ere Prehrana, in sicer ob sobotah od 7. do 19.ure, ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Odprta je tudi samopostrežna trgovina KK Ptuj na velenjski tržnici, ob sobotah od 7. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CE- LJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-umo dežur- stvo. Dežurna ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naro- čite kadarkoli, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delav- nikih opravljeni po 13. uri. V primem življenjske ogro- ženosti kličite telefonsko šte- vilko 94, sicer je telefon 441- 142 aU 27-721, za nujne inter- vence pa 94. ZDRAVSTVENI DOM LA- ŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežur- stvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka in sicer za vso občino. Dežurstvo je med vikendom organizirano tudi od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto odpr- ta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731-233. ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: V Mozirju je organizi- rano redno ambulantno delo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambu- lanti in sicer ob ponedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Na- zarje in Gomji Grad, v sredo Luče in Nazarje, četrtek Mo- zirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. ure dalje do 7. ure zjutraj pa je organizi- rano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511. ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organizirana od 7. ure zjutraj do 21., od 21. do 7. ure zjutraj pa je na voljo redno nočno de- žurstvo. Telefon 754-522. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Redno obratovanje ordinacij je od 7. do 20. ure, od 20. ure do 7. ure zjutraj nasled- njega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon 856-711. ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med tednom je čez dan od 7. ure do 21., zatem pa je od 21. ure da- lje do 7. ure zjutraj organizira- no nočno dežurstvo. Dežuma služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, izmenoma pa je po tedenskem razporedu organizirana dežurna služba tudi v Bistrici ob Sotli, Koz- jem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. ZDRAVSTVENI DOM ŽA- LEC: Redni ambulantni de- lovni čas je vsak dan od 7.30 do 13.30 ure, neprekinjeno de- žurstvo pa je organizirano od 15. do 7.30 ure naslednjega dne. Telefon 711-251. DEŽURSTVA LEKARN CELJE: Redni delovni čas Lekarne na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure, ob sobo- tah od 7. do 13., od 13. ure da- lje v soboto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizira- no neprekinjeno dežurstvo. Enako velja tudi za praznike. ŠENTJUR: Redni delovni čas lekarne je od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. LAŠKO: Lekama je odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. MOZIRJE: Redni delovni čas je od 7. do 19. ure, ob sobo- tah pa je lekama odprta od 7. do 12. ure. SLOVENSKE KONJICE je med tednom odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob so- botah od 7.30 do 13. ure, ob nedeljah pa redno dežurstvo traja od 9. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekama odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih pa imajo organizi- rano dežurstvo, z enoumo pre- kinitvijo od 12. do 13. ure. ŠMARJE PRI JELŠAH: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 18.30 ure, ob so- botah od 7.30 do 13. ure. ŽALEC: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, vsako nedeljo pa je lekama dežuma od 8. do 11. ure. ROJSTVA Celje Minuli teden se je v celjski porodnišnici rodilo 13 dečkov in 14 deklic. Emmm Celje Poročili so se štirje pari, od teh tudi Milivoj ŠKREBLIN in Uršula SEŠEL oba iz Celja. Šentjur pri Celju Poročila sta se Anton LAV- BIČ iz Svetelke in Darja ZGO- NEC iz Razborja. Šmarje pri Jelšah Zakonsko zvezo sta sklenila Božidar TEPEŠ iz Huma na Sutli in Karin PEZDERŠEK iz Dobovca pri Rogatcu. Velenje Poročila sta se dva para in sicer: Adolar CVERLIN in Smiljana RIMELE oba iz Ve- lenja in Matjaž LETONJE iz Velenja ter Sabina ČEH iz Šo- štanja. Žalec Poročil se je en par. SMRTI Celje Umrli so: Frančiška DO- LINŠEK, 58 let iz Celja, Justi- na KOLAR, 54 let iz Migojnic, Alojzija ŠUNTAR, 89 let iz Rimskih Toplic, Karlota PE- TERLIN, 59 let iz Celja, Ivana VIDIC, 83 let iz Jurkloštra, Rudolf ŠARLAH, 77 let iz Ce- lja, Angela MAK, 81 let iz Pre- bolda, Jožef KRAJNIK, 61 let iz Celja, Frančišek SLATEN- ŠEK, 79 let iz Rogaške Slatine, Ivan MAVC, 69 let iz Ljubnice, Franc KOLENC, 73 let iz Slo, venskih Konjic, Marija GOR, NIK, 79 let iz Celja, Ivan VI, DALI, 60 let iz Vojnika, Mari, ja KORITNIK, 83 let iz Globo, kega pri Šmarju, Ludvik MIK, ŠE, 69 let iz Spodnje Rečice Feliks ZUPANC, 59 let Straške gorce, Jožefa STROP, NIK, 76 let iz Celja, Antonija ANDRINEK, 73 let iz Uniša, Ana LORGER, 72 let iz Globo, kega pri Šmarju, Štefka VO. DUŠEK, 38 let iz Žahenberca Ivan MERNIK, 68 let iz Škofje vasi in Bela ROGAČ, 55 let k Celja. Šentjur pri Celju Umrla sta Marija ŠKOBER. NE, 78 let iz Straške gorce in Janez VOK, 83 let iz Straže na gori. Velenje Umrli so: Vladimir ČREŠ. NIK, 60 let iz Podkraja pri Ve- lenju, Janez ROČNIK, 80 let iz Ter, Ciril DEBELAK, 47 let h Podkraja pri Velenju, Adam HAUG, 86 let iz Velenja, Ivan KANDUŠER, 72 let iz Štor, Angela BELINA, 87 let iz Drenskega Rebra, Kasim ME- DARA, 45 let iz Velenja, Kri- stina NAPRET, 87 let iz Zg. Rečice in Franc PRELEVŠE^ 46 let iz Čme na Koroškem. Žalec Umrii so: Kari MIRNIK, 51 let iz Drešinje vasi. Angela FELICIJAN, 76 let iz Lokovi- ne, Tomaž POKUPEC, 30 let iz Braslovč, Mirko PRESKER, 78 let iz Braslovč, Franc MEŽ- NAR, 65 let iz Ločice pri Vran- skem in Justina KOKLIČ, 81 let iz Celja. PRAVI PARTNER ZA TRGOVCE^ GOSTINCE IN POTROŠNIKE - rozine 500 g 147,00 SIT - kokos moka 200 g 89,50 SIT - napolitanke Sunny 400 g 188,00 SIT -pašteta 100g 75,00SIT . - milopalmolive125g 79,00 SIT - Video kasete HG E180 399,00 SIT - kolofonijakg 360,00 SIT NOVOLETNE SMREČICE od 550 do 1.458 SIT Velika izbira novoletnih okraskov. OB NAKUPU VAS VABIMO V PRIJETNO UREJEN GOSTINSKI LOKAL Z NIZKIMI CENAMI Veselimo se vašega obiskal VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- vame, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7.do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 12. decembra bo dežural dr.vet. med. Drago Zagožen, telefon 841-769, od 13. decembra dalje pa dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 831-219. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure do 7.ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Danes, v četrtek, 9. decembra še dežura dr. vet. med. Janez Hro- vat, telefon 27-695. Od petka 10. decembra dalje pa bo dežural dr. vet. med. Marjan Drešček, telefon 741-660. Št. 49 - 9. december 1993 35 Št. 49 - 9. december 1993 I št. 49 - 9. december 1993 37 Št. 49 - 9. december 1993 38 Št. 49 - 9. december 1993 391 Št. 49 - 9. december 1993 40 TRAG^hice Uubencl kot Uublmcl Vsem, ki se ukvarjajo z zgomjesavinjskimi težava- mi, bi pred javnim nastopom priporočali malo šolo doma- čega jezika, predvsem kra- jevnih imen. Na (ne v) Ljub- nem so samo Ljubenci, ne Ljubn'čani ali Lmbimei ali kaj podobnega. »Ce se že vti- kujejo v nas in naše zdrahe, naj nas vsaj pravilno imenu- jejo, da bomo vedeli, da smo to mi,« pravijo ljudje. Pred- sednik Milan Kučan to iz- vrstno obvlada. Poslanci In fuzbal Državnega zbora ne se- stavljajo preveliki oboževal- ci fuzbala. To sklepamo po tem, ker so vrnili zakon o ob- močjih upravnih okrajih v prvo branje. In kakšno zve- zo ima to z najbolj pomemb- no postransko stvarjo na svetu? Na Celjskem so dobili upravne okraje tam, kjer imajo ta prave fuzbalerje: Celje (Publikum) in Velenje (Rudar), v dirko pa naknad- no prihaja še Šmarje (Ste- klar). Kakšne bodo posledice silnega varčevanja pri varovanju kulturne de- diščine? Anton Roječ bo prvi celjski župan, ki se mu bo podrl Friderikov stolp (uganko nam je ljubezni- vo in nehote posredoval kar sam župan). Veste, kako ugotavljajo Zgornjesavinjčani, zakaj so potrebni razno razni dodatni tolarji? Za Pedigre Pal za Ar- turja. Če prvo besedico v pasji hrani malce spre- menimo in dodamo nekaj črk, so ti tolarji predigra za obubožanje naroda. Zakaj se konjiški otroci niso vneli za Miklavža in bodo ostali zvesti stare- mu dedku Mrazu? Prvič zato, ker Miklavž ni pustil otročičem priti k sebi v kulturni dom, če niso imeli vstopnic, ki jih je bilo treba kupiti nez- nano kje in neznano kdaj. Drugič pa zato, ker ti- sti, ki so ga srečali na pri- reditvi Ostanimo prijate- lji, niso vedeli ali je zara- di plastnične maske čud- ni mož Miklavž ali pustna šema. Molk Je zlato Dr. Janez Zupanec, poslanec LDS iz Žalca v državnem zboru je po statistiki eden tistih, ki se najbolj poredko oglašajo za govorniškim odrom slovenskega parlamenta. Nastopil je le šestkrat, kar skoraj ni vredno omembe, če ga primerjamo z rekorderjem Žaretom Pregljem in njegovimi več kot 400 nastopi. Poslanca si zato lahko ogledate vsaj na fotografiji, če že njegovih izjav ne morete brati. Škatla In Publikum Prvih dvajset, ki bodo kupili Škode, bo dobilo zastonj vstopnice za vse tek- me NK Publikum v pomladanskem de- lu prvenstva. Kaj pa je treba kupiti, da vas bo na večerjo povabil direktor Av- totehnike Lojze Selič? Več ko imajo moški pod palcem, manj potre- bujejo v hlačah. Vstopnice za lepšo prihodnost so razprodane. Prodajajo se le še na črnem trgu. Negotova prihodnost je naše edino upanje. Če bi želeli osvetliti vse vloge posameznikov v političnih aferah, bi potrebovali še eno nu- klearko. Ni čudno, da komuniciramo na nivoju čenč, ko pa imamo toliko nedostopnih raziskav. Le kaj se obeta gospodarstvu, če že podjetja prednostnih panog drvijo v stečaj? Če so bile investicije v preteklosti bolj plod želja kot tehtnega premisleka, potem danes tega problema nimamo. Ni več investicij. Birokratski model organiziranosti zapletene matematično statistične postopke rešuje z uporabo abakusa. Našo standardno nagrado, kaseto in če- stitko, bomo tokrat poslali v Dortmund, kjer je na Novi tednik naročen tudi Rudi Stepišnik. Pridno prebira predvsem šale, včasih tudi sam kakšno zabeleži in tokrat mu je uspelo, da je dobila šala. Od kod konji, glas več kot ostale. Iz kuponov pa smo izžrebali Anči Arzenšek, Bibe Rock 3 iz Celja. Šala tetina OtI koti konji V visoki stolpnici so v enajstem nadstropju vso noč divje proslavljali. Drugi dan se pride gomji stanova- lec k spodnjemu opraviče- vati. »Veste, jaz sem član jahalnega kluba pa sem imel svoje jahalne prijatelje za goste, zato je bilo tako glasno. No vi že veste kako je to.« »Nič hudega, mu prijazno odvrne spodnji stanovalec. To se lahko povsod ob takšnem jahalnem proslavljanju zgodi. Samo nekaj me pa zanima. Kako ste lahko vse konje po visokem stopnišču gor dobili?« Krt Srečata se stara prijatelja. »Lojze kaj se pa tak' kislo držiš?« »Ah, kaj se ne bi. Ujel sem krta pa ne vem kam z njim?« »Vrzi ga v vodo, ali pa kaj podobnega.« Nasledni dan se spet srečata. »Čuj ti, povej kaj si napravil s krtom?« »Ugani.« »Ali si ga vrgel v vodo?« »Ne, nekaj hujšega.« »Ali si ga ustrelil?« »Nekaj hujšega.« »Kaj pa si naredil?« »Živega sem zakopal v zemljo.« Letanje Upokojenca se srečata na pokopališču. »Ja, ja, to se bomo še tukaj naležali!« pravi prvi. »Eh, bomo, bomo.« odvrne drugi. »Tudi seksali še bomo, samo če bomo zdravi!« V mesnici »želim zrezek, ki ne bo premasten, ker imam sklerozo, ki ne bo žilav, ker imam slabe zobe, ki ne bo prestar, ker imam pok- varjen želodec in ki ne bo predrag, ker imam majhno pokojnino.« Zadel bi Gorenje je hodil vsak dan v cerkev vzdi- hovat: »Bog daj, da bi zadel na loteriji! Bog daj, da bi zadel na loteriji!« Bogu je bilo dovolj in mu je zabrusil: »Zadel boš, samo srečko prej kupi!« Davkarija Davčni uradnik pride h kmetu in ga vpra- ša, koliko mleka imajo njegove krave na dan. »Vsaka okoli sedem litrov,« pravi kmet. »Kaj pa naredite s tem mlekom?« hoče vedeti uradnik. »Tri litre ga porabimo sami, osem litrov ga pa prodamo.« Šale so prispevali: Nina KRAŠOVEC iz Laške- ga, Viktorija TOVORNIK iz Dobja pri Planini, Simona JAZBEC iz Celja, Cilka LIPNIK iz Rogaške Slatine in Angela HLADIN iz La- škega. NAJ MUZIKANTI POVEDO Podjetnik s harmoniko Skladba ali dve, ki jih je Jože Klenovšek znal zaigrati pred odhodom na služenje vo- jaškega roka, so bile ravno zadosti, da je mladi soldat dobi! pogum in se je javil za igranje v vojaškem orkestru. Dobil je nekaj dni izhoda za pot po instrument, namesto korakov v »stroju« so bile »muzičke« vaje. In šlo je zares, Jože je »splaval«, tako dobro je igral, da se je po odsluženi vojski že lahko priključil kolegom iz Gorice, ki so na Flor- janovo hodili od hiše do hiše, in prosili pa- trona, da bi ubogo »rajo« varoval vseh ne- sreč, pred ognjem pa najbolj. »Kakšen teden pred omenjenim prazni- kom smo hodili od hiše do hiše, ter na klju- ko obesili zvito trto in pred prag nanosili drv, ter s tem opomnili, da se bliža sv. Flor- jan. Potem pa smo enega od fantov oblekli v nosečnico, ter prosili za ubogo ženo, pre- pevali Florjanovo pesem in igrali. Običajno smo dobili jajca, klobase, pa tudi denar in če je bil kakšen kmet preveč skopuški, smo mu pa voz z gnojem vred postavili na naj- višji del kozolca. Naredili pa smo tudi zak- ljuček in vso vas povabili na dobrote, ki smo jih nabrali na ta praznik. Takrat je moj talent zopet prišel do izraza. Nekaj časa sem igral tudi pri kompolski folklori, kjer je bila zares super družba. Po vsakih vajah smo za nekaj ur zavili še k Špulcarju v vaško gostilno, kjer je bilo veselja na pretek. Vse skupaj pa sem potem spretno izkoristil na kakšni ohceti, kjer sem večkrat zabaval zbrano družbo. Najbolj smo se zabavali ob kakšnih kaznih, ki so jih plesalci dobili recimo pri metlinem plesu. Med drugim pa so morali kaznjenci tudi v luno lajati ali pa je par naprimer nitko požiral. Sprva sta mladca bila kar oddalje- na in vse bolj, ko sta požirala nitko, vse bližje sta bila, dokler se nista >kljunčknala<. Če je to gledal kakšen ljubosumen mož, sem videl, da mu je kar oči zasukalo. Odkar sem se postavil >na svoje noge<, imam namreč trgovino na Dobrovi pri Ce- lju, je časa za igranje malo. Pa vendarle se naša klapa še zbere in >žingamo< ga do one- moglosti. Zadnjič smo se tako zbrali na Mi- klavževanju v naši trgovini, najprej obdarili otroke potem pa še >ta stare< z zabavo, kot jo lahko vidite le še na vasi.« EDI MASNEC Ena Iz Ježevega rokava Vdovec, ki je pravkar pokopal svojo ženo, se je na poti iz pokopališča ustavil pri veli- kem vaškem križu in pričel z »demontira- njem« Kristusa. Soseda je seveda zelo zani- malo, kaj da je vdovca prijelo. »Veš on me je rešil, sedaj pa bom jaz njega!« Kupon Najbolj sem se nasmejal šali: Moj naslov:. Št. 49 - 9. december 1993