Od 7. do 12. avgusta 2015
ŠTEVILKA
LJETO^LVIi 7 AVGUST 20 i -j CENA 1..GO EUR
Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete
BREZPLAČNO
Podelitev občinskih priznanj občine Ljubno - Mirko Strašek častni občan
Penečo kopel, za mehko kožo/osvežilna 1 I
8on Vfrja HITO od 1 dD U. iUJLHB K I b. L1 »nc^fri Mieie 1	.idElrt, Boni
w ™	ru jp ti ljlrtu uii^jvi
samo i bo«'. Vnh i.- ikj bor- 'i oigifu^c
1liiltVBW Veli." iS lobi:; -. -■ jafln^ Vir;WJ
STRAN 7
Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331
Oglasi
Trlefaij; 03/58-32-8(10
I
2 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015
Iz vsebine:
Tema tedna:
Davčne blagajne tudi za društva in humanitarne organizacije...................................4
Radmirje:
Pločnik bo, toda kdaj?..........................................6
Zveza ZBV NOB Slovenije:
Zlata plaketa za
Ivana Grudnika iz Solčave ...............................10
23. Solčavski dnevi:
Jagrske štorije in Solčavske obšisti nasmejale občinstvo.........................................12
13. Flosfest:
Edinstven festival s kombinacijo
tradicije in zabave...............................................17
Razstave v Solčavi:
Od »rožuk« do fosilov in
kmečkega orodja................................................17
Lea Marolt Sonnenschein:
Po osupljivo uspešnem študiju
čez lužo že v poslovnih vodah.......................19
Dom na Menini:
Planinci bodo spet »pljunili v roke«................20
EP v kombinacijskem streljanju:
V ekipi prvakov tudi Zgornjesavinjčana.......22
Tretja stran
Davčne blagajne prihajajo
Kljub vetu državnega sveta bodo v Sloveniji z novim letom uvedene davčne blagajne. Državni zbor je namreč pri ponovni obravnavi še enkrat potrdil sprejem zakona o davčnem potrjevanju računov, kar pomeni, da formalnih ovir za uvedbo davčnih blagajn ni več, potrebni so le še izvedbeni predpisi.
Kot je znano, bodo davčne blagajne obvezne za vse zavezance, ki poslujejo z gotovino in so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune. Vlada je za lažji prehod na novi sistem določila dveletni rok, ki bo trajal do konca leta 2017. V tem času bodo lahko zavezanci račune izdajali prek vezane knjige računov in jih nato v 10-dnevnem roku potrjevali na Finančni upravi RS (FURS).
Davčne blagajne bodo delovale po sistemu on-line, ki ga je s precejšnim uspehom pred časom uvedla sosednja Hrvaška. Preprosto povedano gre za to, da tisti, ki izda račun, denimo natakar v gostinskem lokalu, tega še pred izdajo stranki prek spletne povezave pošlje FURS-u. Informacijski sistem FURS-a poslane podatke samodejno preveri, račun potrdi in davčni blagajni zavezanca pošlje posebno identifikacijsko oznako, ki se izpiše na računu. Ta postopek naj bi po zagotovilih informatikov trajal manj kot dve sekundi.
Strošek uvedbe posamezne davčne blagajne naj bi znašal do tristo evrov, odvisno od tega, ali zavezanec že ima elektronsko napravo za izdajo računov in možnost dostopa do spleta ali ne.
SEDAJ SI PA \ ŠE MED NA KRUH NE MOREMO
NAMAZATI BREZ DAVČNE V BLAGAJNE.
Vlada se kljub pozivom gospodarske in obrtne zbornice ni odločila za olajšave za zavezance z obrazložitvijo, da bodo lahko zavezanci stroške za nadgradnjo informacijskega sistema uporabili za znižanje davčne osnove, ob tem pa uveljavili tudi 40-odstotno olajšavo za investicijska vlaganja.
Obrtna zbornica opozarja, da bodo davčne blagajne neupravičeno velik strošek za zavezance, poleg tega pa po njihovem prepričanju ne bodo bistveno zmanjšale obsega sive ekonomije in dela na črno, saj jih »šušmarji« ne bodo uporabljali.
Kupec blaga oziroma uporabnik storitve bo moral po novem račun hraniti, dokler ne bo zapustil lokala oziroma do poteka garancijske dobe za blago. Prekrškarji bodo kaznovani. Menda naj bi ob uveljavitvi zakona stekla tudi nagradna igra, spet po vzoru dobre prakse na Hrvaškem.
V tokratni temi tedna smo osvetlili pogled na uvedbo davčnih blagajn z vidika nevladnih, zlasti humanitarnih organizacij. Tudi zanje izjem ne bo, kar pomeni, da jim ne preostane nič drugega, kot da se na novo obveznost ustrezno in pravočasno pripravijo.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 32, 7. avgust 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015
3
Tema tedna
DAVČNE BLAGAJNE TUDI ZA DRUŠTVA IN HUMANITARNE ORGANIZACIJE
Izjem za gotovinsko poslovanje ne bo
Sredi julija je državni zbor dokončno sprejel Zakon o davčnem potrjevanju računov in s tem potrdil uvedbo davčnih blagajn. Zakon se bo pričel uporabljati 2. januarja 2016 in od takrat naprej bo potrebno v skladu s sprejetim zakonom vse račune za dobave blaga in storitev, ki bodo plačani z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS (FURS) po posebnem postopku. To bo obvezno za vse, ki pri opravljanju dejavnosti izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, torej tudi za društva in humanitarne organizacije, kot so gasilska društva.
PRED UVEDBO BLAGAJN DVOLETNO PREHODNO OBDOBJE
Večji davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, so se s prihajajočimi spremembami večinoma že sprijaznili, kot kaže, pa so s tem, kaj prinaša uvedba davčnih blagajn, nekoliko slabše seznanjeni v društvih. Pri poizvedovanju med različnimi zgornjesavinjskimi društvi je bilo mogoče zaznati, da se marsikje še niso natančneje informirali o tem, v kolikšni meri se jih uvajanje davčnih blagajn sploh tiče. Vsekakor bo prehod na nov način gotovinskega poslovanja za manjše zavezance, med katerimi so večinoma tudi društva, nekoliko lažji zaradi dvoletnega prehodnega obdobja, ki ga je omogočil zakonodajalec. V tem obdobju se bodo lahko zavezanci prosto odločili, ali bodo za izdajo računov uporabljali elektronsko napravo za izdajo računov z vzpostavljeno elektronsko povezavo s FURS ali vezano knjigo računov.
ZA DRUŠTVA OMOGOČENA
SKUPNA DAVČNA BLAGAJNA
Dejstvo je, da bo davčna blagajna obvezna za vsakega zavezanca za izdajo računov, ki za opravljeno storitev ali izdajo blaga posluje z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami. Društvo, ki v zadnjih 12 mesecih ni preseglo 50 tisoč evrov obdavčljivega prometa, je po zakonu oproščeno obračunavanja davka na dodano vrednost, a FURS pojasnjuje, da bodo tudi društva morala račune potrjevati prek davčne blagajne, če bodo pri gotovinskem poslovanju opravila dobavo, za katero je treba izdati račun.
Nakup davčne blagajne bi marsikateremu društvu predstavljal
velik strošek, zato je razveseljiva informacija FURS-a, da bodo društva lahko imela skupno davčno blagajno, ki si jo bodo izposojala glede na potrebe. Vsako društvo bo sicer moralo imeti svoje namensko digitalno potrdilo, poleg tega bo ob izposoji blagajne le-to treba predhodno pripraviti in nanjo namestiti digitalno potrdilo, morda pa tudi prilagoditi programsko opremo.
KAKO BO S ČLANARINAMI, PRODAJO VSTOPNIC, PIJAČE NA VESELICAH ...?
V društvih so zaskrbljeni, kako bo po novem z zaračunavanjem članarin, prodajo vstopnic, pijače in hrane na veselicah, prodajo društvenih proizvodov, izdelkov ... Na FURS-u pojasnjujejo, da za članarino društvu ni treba izdati računa, saj se od te ne obračunava DDV, a z eno izjemo. Če gre del članarine za dejavnost (npr. organizacija predavanj, izobraževanj ...), ki je konkurenca nekomu, ki je zave-
zanec za DDV, je za ta del članarine davek treba obračunati in zanjo izdati račun.
FURS tudi opozarja, da mora društvo izdati račun za vsako dobavo storitev, torej tudi za plačilo vadnine, kar morajo upoštevati športna društva. Številna zgor-njesavinjska kulturna društva prodajajo vstopnice za predstave ali
koncerte; po novem bo potrebno za vsako z gotovino ali kartico plačano vstopnico izdati račun ter ga potrditi prek davčne blagajne. Čebelarska društva bodo morala preko davčne blagajne potrjevati račune za prodane medene izdelke, enako velja tudi za ostala društva, ki bodo društvene pridelke ali izdelke prodajale za gotovino ali za plačilo z uporabo bančne kartice.
TUDI HUMANITARNE ORGANIZACIJE NE BODO IZJEME
Nič drugače ne bo za humanitarne organizacije. V naši dolini so med omenjenimi najbolj številčna gasilska društva in tudi zanje niso predvidene nobene izjeme. Že sedaj obveznemu vodenju poslovnih knjig in evidenc se tako pridružuje še izdajanje računov prek davčne blagajne. In ker zgornje-savinjska gasilska društva večinoma pripravljajo gasilske veselice vsaj enkrat letno, bodo primorana za vsako prodano pijačo izdati račun prek davčne blagajne, enako pa bo veljalo tudi za prodajo srečk za srečolov.
Tatiana Golob
Po novem bo potrebno za vsako z gotovino ali kartico plačano vstopnico izdati račun ter ga potrditi prek davčne blagajne.
(Foto: www.dolenjskilist.si)
Janko Zuntar, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline:
»Seveda v gasilskih društvih nismo najbolj veseli uvedbe davčnih blagajn, kar pa ne pomeni, da zakona ne bomo spoštovali. Razume se, da bomo tako preko Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline kot Gasilske zveze Slovenije našim društvom pomagali in poskušali na preudaren način poiskati pot nadaljnjega delovanja, ki bo v skladu z zakonom in hkrati ne bo v škodo društvom.
Poskušali bomo poenostaviti vodenje financ, kar pomeni, da bodo gasilska društva uporabljala enotno blagajno in tako privarčevala vsaj pri tem strošku. Zavedamo se, da bo največ težav ob organiziranju gasilskih veselic, ki pa so za naša društva velikega pomena, saj na ta način navadno zberejo kar nekaj finančnih sredstev, ki jih nato namenijo za posodabljanje potrebne gasilske opreme. Verjetno bomo na veselicah uvedli plačilo z boni in tako poskušali poenostaviti izstavljanje računov. To je pravzaprav tudi edino področje, kjer se bo treba nekako organizirati na pravilen način, povsod drugod že sedaj poslujemo preko izdaje računov.
Zavedamo se, da bo v začetni fazi zagotovo prihajalo do težav, ampak dejstvo je, da smo bili na spremembe opozorjeni pravočasno, zato izgovorov za nepoznavanje zakonskih pravil ne bo.«
4 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015
Gospodarstvo, Iz občin
CENTER RINKA SOLČAVA
Sedaj je na turističnih ponudnikih, da Solčavska
panoramska cesta zaživi
Sredi julija je v prostorih Centra Rinka v Solčavi potekala zaključna delavnica za turistične ponudnike ob Solčavski panoramski cesti. Cesto so pred nedavnim uspešno predali namenu. Na delavnici so bili turistični ponudniki seznanjeni s podrobnostmi nove tematske ceste, z njeno zgodbo, točkami obiska in s promocijskim materialom. Vse to je potrebno za ustrezno informiranje obiskovalcev.
Delavnico je vodila Marjeta Jeraj iz podjetja Alpe Adria Vita, ki je na začetku predstavila namen delavnice: »Predstavili bomo vsebino integralnega turističnega produkta - prve tematske panoramske ceste v Sloveniji - Solčavske panoramske ceste.« Ob video projekciji je nato predstavila glavnega protagonista zgodbe na panoramski cesti, to je pastirčka Krištofa, in pravljičnega junaka zmaja Lintverja.
Jerajeva je podrobneje predstavila še brošuro - vodič po cesti in zgibanko z zemljevidom ter spletni modul za projekt Solčavska panoramska cesta ter njihovo uporabo v promocijske in informativne namene. Omenjen promocijsko izobraževalni material so nekaj dni pozneje turistični ponudniki dobili, da lahko svojim gostom ustrezno predstavijo raznoliko po-
nudbo ob cesti, pohodne poti in tukajšnjo značilno kulinariko.
Udeležence delavnice je z uvodnim nagovorom pozdravila tudi županja Občine Solčava Katarina Prelesnik. Dejala je, da je občina v večletni projekt Solčavske panoramske ces-
te vložila veliko truda in sredstev. Sedaj je na turističnih delavcih in ponudnikih, da cesta tudi zaživi, kot je bilo načrtovano, in prične v občino privabljati goste; tudi take, ki bodo na Solčavskem ostali več dni.
Marija Lebar
Marjeta Jeraj iz podjetja Alpe Adria Vita (druga z desne) je predstavila vsebino integralnega turističnega produkta - prve tematske panoramske ceste v Sloveniji. (Foto: Marija Lebar)
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Pravilniki podlaga za objavo javnih razpisov
Občina Solčava je na svoji spletni strani objavila javni razpis za dodelitev sredstev za razvoj in ohranjanje kmetijstva in podeželja. Podlaga za omenjeni razpis je pravilnik, ki ga je skupaj z nekaterimi drugimi pravilniki na julijski seji sprejel solčavski občinski svet.
Županja Katarina Prelesnik je na seji povedala, da so se odločili pripraviti nekatere pravilnike, ki urejajo različna področja dodeljevanja sredstev proračunskim porabnikom. Podrobneje je pravilnike svetnikom razložila pripravljavka Bernarda Prodnik. Izpostavila je zlasti kmetijski razpis za programsko obdobje 2015-2020, za katerega morajo občine pridobiti soglasje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstva za finance, kar je Občini Solčava že uspelo.
Pri posameznih točkah so tako ob sprotni razlagi Prodnikove svetniki obravnavali zgoraj omenjeni pravilnik za dodeljevanje sredstev za področje kmetijstva, za kulturo, za humanitarne in invalidske organizacije, za enkratne socialne pomoči in za interesne skupine.
Svetniki niso imeli večjih pripomb na predlagane dokumente, nekoliko več pozornosti so poleg kmetijskega pravilnika posvetili še pravil-
niku za dodelitev enkratne socialne pomoči. »S predlaganim pravilnikom ne posegamo v pristojnost centra za socialno delo, temveč želimo omogočiti pomoč občanom takrat, ko tudi center v okviru svojih pristojnosti ne more pomagati pri rešitvi nastale socialne stiske,« je razložila Prodnikova in predstavila podrobnejše opredelitve, v katerih primerih je mogoče dodeliti omenjeno pomoč. V proračunu je Občina Solčava za
Igor Bončina, ki vodi stečajni postopek Javnega podjetja Dom Nazarje, je na Okrožno sodišče v Celju podal predlog o prvem obvezujočem zbiranju ponudb za nakup dolžnikovega premičnega premoženja. Predmet prodaje so osnovna sredstva in biro oprema, kot so pisarniško pohištvo in računalniška oprema.
Prodaja se oprema kot celota, izhodiščna cena je 1.800 evrov, zbiranje ponudb pa po-
pomoči v letu 2015 namenila tisoč evrov.
Svetniki so ponudili nekaj predlogov, kako bi bilo še mogoče zbirati sredstva za reševanje socialnih stisk, med drugim namestitev nabiralnika, kamor bi bilo mogoče anonimno prispevati denar. Županja je pojasnila, da to ni v pristojnosti občine. Svetniki so vse prej naštete pravilnike soglasno sprejeli.
Marija Lebar
teka do sredine avgusta. Omenjena cena ne vsebuje nobenih davščin ali prispevkov. Ponudnik mora pred končanim rokom za oddajo ponudb položiti varščino v višini deset odstotkov. Pred časom je že bila objavljena tudi dražba za opremo v športni dvorani, ki pa ni bila uspešna. Upravitelj pripravlja podatke za razpis nove dražbe.
Marija Lebar
JAVNO PODJETJE DOM NAZARJE V STEČAJU
Zbiranje ponudb za nakup premičnega premoženja
Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015 5
Iz občin
OBČINSKI SVET NAZARJE
Prvi popravek letošnjega proračuna
Na julijski seji nazarskega občinskega sveta je župan Matej Pe-čovnik svetnikom predstavil predlog prvega popravka odloka o letošnjem proračunu. Predhodno sta predlog že obravnavala odbora za gospodarstvo in negospodarstvo. V zapisniku, ki je bil dostavljen občinskim svetnikom, sta odbora navedla, da pripomb na predlog odborniki niso imeli, zato predlagata, da občinski svet rebalans proračuna potrdi.
RADMIRJE
V	uredništvo Savinjskih novic je pred nedavnim prispelo pismo, v katerem Radmirci opozarjajo na še vedno nezgrajen pločnik od trgovine do regionalne ceste Mozir-je-Ljubno ob Savinji. Ali gre res samo za vprašanje parih tovornjakov gramoza, robnikov in asfalta, kot je zapisano v pismu, smo se pozanimali pri odgovornih osebah na Občini Ljubno.
OBČINA UPA NA EVROPSKA SREDSTVA
Direktor občinske uprave Blaž Presečnik, ki bdi nad izvedbo tovrstnih del, pravi, da je bil pločnik sprojektiran v letih 2010-2012. Pridobili so že soglasja večine lastnikov, na mestu izgradnje pa so zaključili z izvedbo kanalizacije. Zgrajen je podporni zid in pripravljena razširitev v Vrhovem klancu, od trgovine do Mrzlega polja po desni strani je urejeno nasutje in podlaga za pločnik.
V	srednjem delu Radmirja je za vzorec narejenega 40 metrov pločnika, ki je sovpadal z deli na cestišču. Pločnik je predviden za dokončanje v prihodnjih dveh letih. Skupen strošek pločnika v Rad-mirju znaša 400 tisoč evrov in trenutno so dela nekje na polovici stroškovne bremenitve. Upajo na sredstva Leader.
Javna razsvetljava omogoča večjo varnost v času noči, seveda pa je potrebna pazljivost pešcev in ostalih udeležencev v prometu. Sicer pa je bilo v zadnjem letu v Rad-
Do seje občinskega sveta občine še niso razpolagale s točnimi podatki, kolikšna bo povpreč-nina, ki jo bodo dobivale od države v drugi polovici letošnjega leta. Na prihodkovni strani tudi še ni bil znan znesek nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Sicer pa predlog rebalansa na prihodkov-ni strani predvideva 2.870 tisoč evrov, kar je za slabih 3.700 evrov manj kot v prvotnem proračunu.
S predlaganimi spremembami
se povišajo skupni planirani odhodki za 47 tisoč evrov in bi naj po novem znašali 2.769 tisoč evrov. Največji del omenjenega povišanja gre na račun investicijskega vzdrževanja in gradnje občinskih cest, za kar je predlaganih dodatnih 30.500 evrov. Iz teh sredstev se bo pokrivala tudi obnova pešpoti od mostu čez Savinjo do IOC Pri-hova in manjši mostiček. V Šmar-tnem ob Dreti je pri izgradnji parkirišča dodan strošek prestavitve
kapelice, na novo pa je v predlog proračuna umeščena postavka za projektno dokumentacijo za izvedbo mostu preko Drete v Potoku.
Člani občinskega sveta so imeli za župana nekaj vprašanj, med drugim tudi glede pogodbenih del za vzdrževanje okolice na občinskih zemljiščih, nato pa so sprejeli sklep, da se potrdi predlagana sprememba proračuna Občine Nazarje za leto 2015.
Marija Lebar
lja željo po pločniku že dvanajst let. Najprej je bilo treba urediti kanalizacijo in urediti cesto proti gasilskemu domu, saj so avtobusi vozili vzvratno na parkirišče pod cerkvijo. Z dobro voljo so uredili nasutje, ki ni bilo v načrtu, pridobljena pa so tudi vsa soglasja prebivalcev ob cesti. Vse je pripravljeno in pločnik bo, ko bo to dovoljeval proračun.
POTREBNA TUDI RAZSVETLJAVA
IN OSTALA INFRASTRUKTURA
Predsednik sveta za preventivo in vzgojo ter varnost v cestnem prometu Primož Vodušek je opozoril na dejstvo, da gre za infrastrukturo ob regionalni cesti, ki je v lasti države. Ne bo šlo le za pol metra pločnika, potreben bo pas širine enega metra in 60 centimetrov.
Pri tem gre tudi za ustrezno postavitev razsvetljave, postavitev avtobusne postaje pri Pošti, ureditev prehodov za pešce in semafor, saj je varnost vedno na prvem mestu. Pri izgradnji bodo posegli tudi v obcestne ograje in žive meje. Pri Ušti-ni bo pločnik le polmetrski zaradi bližine stavb.
Tujci ne divjajo skozi naselje, saj jim je cesta neznana, da je cesta nevarna za dijake in delavce, pa drži. Pešci lahko prečkajo vozišče povsod, kjer se prepričajo, da je varno. Nekje v prihodnosti bo verjetno aktualno tudi krožišče. Z nekaj strpnosti in s prizadevanji vseh se težava lahko reši v prihodnjih dveh letih.
Slavica Tesovnik
Pločnik bo, toda kdaj?
mirju veliko narejenega, pravi Pre-sečnik. Jeseni bo v pripravi nov občinski proračun. Če bodo prioritete svetnikov in župana podprle želen pločnik, bo izgradnja napredovala.
VARNOST NA PRVEM MESTU
Župan Franjo Naraločnik je povedal, da si zelo želi dokončanja pločnika, saj gre za varnost v pro-
metu. Skozi leta so v skladu s prioritetami pripeljali projekt do točke, ko se s pridobitvijo potrebnih sredstev pločnik lahko zgradi. Tudi na Ljubnem je potrebno narediti pločnik, in sicer od bencinske črpalke proti industrijski coni. Reševanje obeh zadev bo potekalo v skladu s finančnimi možnostmi.
Podžupan Anton Špeh sprem-
Izgradnje pločnika v Radmirju si očitno želijo vsi, a zatika se pri denarju.
(Foto: Slavica Tesovnik)
6 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015
Iz občin

PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ OBČINE LJUBNO
Občina Ljubno si več kot zasluži svoj obstoj
Zadnji julijski dan je bil na Ljubnem ob Savinji še posebej svečan. Številnim prireditvam ob Flosarskem balu se je pridružila proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj. Dvorana kulturnega doma je bila polna, kot se ob takšni priložnosti tudi spodobi, novim nagrajencem pa so družbo delali nekdanji in ostali občani. V glasbenem programu so nastopili: članice kvarteta Štiglic, Ksenija Štiglic in Matevž Kamplin, Petra Kopušar in Milanka Črešnik ter Tjaša Brgles.
OBČINA SI VEČ KOT ZASLUŽI OBSTOJ
Župan Franjo Naraločnik je v nagovoru pred podelitvijo priznanj spregovoril o tem, da Občina Ljubno prav gotovo upravičuje svoj obstoj, tako s številnimi investicijami in izboljšavami kot z bogatim družabnim življenjem. Svoj delček k zgodbi o uspehu so z dobrim delom, nesebično pomočjo in še čem dodali letošnji nagrajenci - od novega častnega občana Mirka Straška
PROJEKTI, KI ČAKAJO NA IZVEDBO
Potreb in želja pa ostaja še veliko, je dejal župan in izpostavil mačehovski odnos države do podeželja, kar vpliva tudi na načrte lokalne skupnosti za prihodnost. Kljub temu bodo v lju-benski občini v drugi polovici leta pričeli s številnimi novimi projekti, od ureditve ceste ob novem gasilskem domu v Radmirju, do obnove notranjosti zdravstvene postaje na Ljubnem. Čaka jih tudi rekonstrukcija skakalnice z ureditvijo dodatnih športnih površin, rekonstrukcije cest in priprava projektne dokumentacije za nove projekte. S sprejemom OPN bodo po besedah Na-raločnika ustvarjeni pogoji za zasebna vlaganja in odpiranje novih delovnih mest.
ZAHVALA ČASTNEGA OBČANA
Po podelitvi priznanj, ki sta jih nagrajencem izročila župan Franjo Naraločnik in podžupan Toni Špeh, se je v imenu prejemnikov zahvalil častni občan Mirko Strašek. V ganljivem govoru
Občinski nagrajenci z županom Franjem Naraločnikom in podžupanom Tonijem Špehom (Foto: ŠMS)
do odličnjakov, ki so z najboljšim uspehom dokončali zadnji razred osnovne šole in so bodočnost občine.
Mirko Strašek: »Z vami na Ljubnem sem 43 let in po tem času ste me sprejeli za svojega.«
(Foto: ŠMS)
je izrazil veselje, da so ga na Ljubnem po več kot štirih desetletjih vzeli za svojega: »Zelo sem počaščen in priznanje sprejemam kot čast in tudi kot odgovornost do drugih. Z vami na Ljubnem sem 43 let in po tem času ste me sprejeli za svojega.« Strašek je spregovoril o padcih in vzponih podjetja, ki ga vodi, ter sedanjosti, ko je podjetje eno najbolj najboljših v svoji panogi na svetu.
»Posebna zahvala velja nekdanji županji Anki Rakun, ki je v industrijski coni v Lokah videla prihodnost in poskrbela za njeno širitev, drugače bi se podjetje KLS že zdavnaj moralo seliti drugam. Zahvala tudi sedanjemu županu Naraloč-niku za dobro sodelovanje in podporo, da lahko uspešno delamo. Le z vztrajnostjo, trdim delom in inovativnostjo sem lahko skupaj s sodelavci zgradil trdno podjetje, ki je lahko v ponos vsem nam,« je zaključil Strašek.
ŠMS
VELIKO POSTORJENEGA
Naraločnik je v govoru omenil tudi nekatere investicije, med njimi zaključek prve faze izgradnje kanalizacije v Juvanju in Radmirju in sočasno izgradnjo vodovoda na Mrzlem polju ter izgradnjo prepotrebnega pločnika skozi Rad-mirje. V centru Ljubnega ob cerkvi je bila izvedena preplastitev ceste in ureditev parkirišč, izvedena je bila prenova javne razsvetljave na cerkvah. Občina je zelo aktivna tudi na področju protipoplavne zaščite ter urejanja usadov in plazov. Priprava občinskega prostorskega načrta (OPN) - temeljnega akta za razvoj občine - je v zaključni fazi, sprejem načrtujejo še v tem letu.
Letošnji občinski nagrajenci
Naziv častni občan je prejel dolgoletni direktor podjetja KLS Ljubno Mirko Strašek. Poleg uspešnega vodenja podjetja, ki je v letu 2011 prejelo naziv Zlata gazela in ki se več kot uspešno kosa s konkurenco v avtomobilski industriji, ga zaznamuje tudi izjemna družbena odgovornost. Le-to v podjetju kažejo s financiranjem društev, klubov ter športnih in kulturnih dogodkov v občini in celotni Zgornji Savinjski dolini, redno pa sredstva namenjajo tudi v humanitarne namene.
Srebrno priznanje sta prejela Marija Šerbela Rupnik in Branko Rupnik. Kljub invalidnosti sta neutrudna organizatorja likovne kolonije Slikam s prijatelji, v preteklosti pa sta bila aktivna na športnem področju in udeleženca prvih paraolimpijskih iger.
Bronasto priznanje so prejeli Toplica, društvo podeželskih žena Ljubno, Savinja, Zavod za razvoj podeželja in turizma, Danica Vezočnik Krajnc in Damijan Nerat.
Priznanje župana je šlo v roke Valentine Založnik, Marije Zagožen in Mete Ikovic. Priznanje je prejelo tudi enajst devetošolcev, ki so razred zaključili z najboljšim uspehom: Klemen Budna, Urška Golob, Nika Podlesnik, Eva Rihter, Jedert Stajner, Ksenija Štiglic, Tjaša Arnič, Breda Detmar, Maruša Prislan, Viktorija Terbovšek in Natalija Volovlek.
Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015 7
Iz občin, Organizacije
ODKRITJE INFORMATIVNE TABLE PRI LIPOVTOVI TISI V SAVINI
Izjemna drevesa vzbujajo občudovanje in
spoštovanje
Od leta 1987 je Lipovtova tisa na istoimenski kmetiji v Savini pri Ljubnem zavarovana kot naravni spomenik, v četrtek, 23. julija, pa so s priložnostno slovesnostjo pri drevesu odkrili informativno tablo. Glavna pobudnika in organizatorja obele-žitve tega redkega avtohtonega drevesa premera 86 centimetrov in 16 metrov višine sta bila Savinjsko gozdarsko društvo in kmetija Lipovt.
Glavno besedo je imel predsednik društva, sicer gozdar Lojze Gluk, ki kot odličen poznavalec gozdov s svojo tankočutnostjo in znanjem bdi nad ohranjanjem in označevanjem dreves. Gospodar kmetije Lipovt Vinko Jeraj starosti drevesa ne pozna, po mnenju Gluka pa je glede na priraščanje debeline tisa stara nekje od 215 do 570 let. Sicer pa tisa ali po domače kisona lah-
Pri informativni tabli (od leve): Matej Demšar, Lojze Gluk, Vinko Jeraj, Franjo Naraločnik in Toni Breznik, v ozadju Lipovtova tisa. (Foto ST)
ko doseže starost tisoč let. Koščice njenih plodov so strupene, ovoj pa užiten. Lipovtova tisa je moškega spola, zato pod njo ni mladic.
Ljubenski župan Franjo Naraločnik in vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Toni Breznik sta se zahvalila za skrb, kajti le skupna prizadevanja gozdarjev in lastnikov gozdov dajejo rezultat, da posamezna drevesa ostajajo v gozdu. Matej Demšar iz Zavoda RS za varstvo narave je spregovoril o zaščiti znamenitih dreves. Izjemna drevesa vzbujajo občudovanje in spoštovanje, odnos do njih pa je vez človeka z naravo, je za konec poudaril Lojze Gluk.
Program odkritja table so s pesmijo obogatili Savinjski fantje, kanček poezije je z branjem dodala Slavica Tesovnik. Pogostitev na domačiji Lipovt je s specialitetami domače kulinari-ke pospremila goste v prijetno druženje, obeležje, ki ga je oblikoval gozdar Gregor Štancar, pa bo obiskovalce tise seznanjalo s podatki o njej v slovenskem in angleškem jeziku.
ST
BOHAČEV TOPLAR V NAZARJAH
Pisano dogajanje ob peti obletnici delovanja
Fotografija v spomin na peto obletnico delovanja Bohačevega toplarja v Nazarjah.
(Foto: Marija Lebar)
Predzadnjo julijsko soboto so ponudniki kmečke tržnice in prijatelji toplarja v Nazarjah organizirali prireditev, s katero so obeležili peto obletnico, odkar je toplar odprt za javnost in ponuja številne dobrote in lepote izpod rok lokalnih pridelovalcev ter obrtnikov. Ob odsotnosti župana je v njegovem imenu in v imenu občine ter krajevnega odbora zbrane nagovoril Ivan Turk.
Dejal je, da so na občini in v krajevni skupnos-
OBČINA LUČE
Nov štab civilne zaščite
Na julijski seji občinskega sveta je lučki župan Ciril Rosc svetnike seznanil, da je sprejel sklep o imenovanju novega štaba civilne zaščite. Kot je povedal, je večina članov iz prejšnjega sestava, novi poveljnik štaba pa je Tomaž Funtek, ki je sicer predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Luče. Namestnik poveljnika je Anton Pe-čovnik, člani pa so Tomaž Robnik, Franc Brlec, Peter Ribič in Klavdij Strmčnik. Kot je še dejal župan, bo prva seja nove sestave štaba sredi avgusta. Takrat bodo članom predali osebno zaščitno opremo.
Marija Lebar
ti na toplar kot objekt in na njegovo ponudbo ponosni. »Veseli nas, da ste ponudniki vztrajali ta leta, tudi v neugodnih okoliščinah. Želimo si in prizadevali si bomo, da tako ostane tudi v prihodnje. Lokalna hrana, brez dolgih transportnih poti, povsod pridobiva na pomenu in upati je, da bo ta zavest še bolj zaživela tudi v Nazarjah in okolici,« je med ostalim povedal Turk.
V toplarju je večkrat slišati lepo pesem, tako je bilo tudi tokrat. V goste so prišle Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti in zapele nekaj pesmi iz svojega nabora domačih, bolj redko slišanih pesmi, med drugim tudi pesem Vsakdo mora imeti prijatelja. Kot je dejala članica Marija Bastelj,
naj imajo prijatelje tudi toplar in njegovi ponudniki. Voščila je ob obletnici in predstavnici ponudnikov Anici Bider izročila simbolično darilo.
Z zanimivo delavnico izdelovanja keramičnih posod in vtiskanja čipk so se predstavili varovanci varstveno delovnega centra Saša, enote Vrba iz Nazarij. Izdelke je bilo mogoče tudi kupiti. Na posebni delavnici so si obiskovalci lahko ogledali in se poučili, kako pripraviti zdrav zajtrk in pri tem uporabiti lokalne pridelke. Posebej pa je bila vabljiva stojnica, kjer je bilo mogoče poskusiti različne jedi, ki so jih ponudili tržničarji.
Marija Lebar
8 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015
Organizacije, Ljudje in dogodki
LONČARSKI CENTER BAHOR V TOPOLŠICI
Kokrski klobuk in blazine s glinenimi kroglicami
V	času od 8. do 18. julija so v Lončarskem centru Bahor v Topolšici potekale izobraževalne delavnice za delo z glino in tekstilijami. Delavnice so bile izvedene v okviru projekta teritorialnega sodelovanja Slovenije in Hrvaške, ki traja od 1. februarja letos in se zaključi 31. januarja 2016. Vodja projekta je dr. Stanko Blatnik, ki vodi tudi ekipo Stičišča nevladnih organizacij Savinjske regije.
V	iskanju novih možnosti razvoja in zaposlovanja je bila v okviru tega projekta najprej opravljena analiza potreb. Razvili so program delavnic in tako se je za udeležence s posebnimi potrebami in brezposelne našla vsebina dela, ki vsebuje kreativnost in omogoča nove možnosti zaposlovanja.
V petih dopoldanskih terminih so pod vodstvom mentorjev, v prvi vrsti Igorja Bahorja, nastajali zanimivi izdelki, tako iz gline kot iz tekstila. Izdelali so vaze, zvonce, terapevtske blazine z glinenimi kroglicami, pa tudi do spominke v obliki kokrskega klobuka. Slednji ima preteklost v Kokarjah, ki je bilo včasih znano po izdelovanju glinenih izdelkov.
Delavnice so se udeležile ustvarjalke iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline. V mesecu oktobru bodo izdelki predstavljeni na velenjskem festivalu, konec leta pa bodo vidni rezultati raziskave in možnosti trženja tovrstnih izdelkov. Prisotna je bila tudi snemalna ekipa iz Hrvaške, ki je posnela gradivo za predvajanje na televiziji.
Slavica Tesovnik
Na delavnici so nastali številni zanimivi izdelki iz gline in tekstila. (Foto: Slavica Tesovnik)
TRADICIONALNA POLETNA RAZSTAVA V MOZIRSKEM GAJU
Dotik podeželja z izdatno mero kreativnosti
Med 14. in 17. avgustom bo v Mozirskem gaju potekala tradicionalna poletna razstava, ki se bo tokrat dotaknila podeželja in vsega, kar je z njim povezano. Poleg gartelca, kmečkega vrta, ki so ga organizatorji postavili za lansko razstavo, bodo lahko obiskovalci tokrat pogledali širše, na polja in vse, kar tam raste.
Z zavedanjem, da so korenine Slovenstva prvenstveno v kmečkem okolju, so se upravljavci Mozirskega gaja ozrli okoli sebe, zavedajoč se, da znajo kreativne roke skupaj z naravo narediti hortikulturne presežke. Na prostoru ob reki Savinji bodo razstavili ptičja strašila, ki bodo odganjala tiste, ki na poljih kradejo pridelke, redke in posebne vrste cvetja bodo popestrile razstavne kotičke, na ogled bo pestra paleta zelenjave, osvežujočega sadja in podobnih plodov. Naj-
boljši slovenski cvetličarji bodo omenjeno uporabili za izdelavo domiselnih kreacij.
Ob vstopu v Mozirski gaj bodo na ogled kreacije, ki bodo nastale v okviru tekmovanja za Mo-zirski tulipan, udeleženci tekmovanja Olimpija-da poklicev pa bodo izdelali in postavili na ogled cvetlične stvaritve, ki bodo povezava cvetja, zelenjave in drugih nenavadnih materialov.
Park bo ob tej priložnosti poln kreativnih cvetličnih bitij, na katerih si bo moč spočiti oči in pozabiti na težave vsakdana. V objemu miru in naravnih lepot, obogatenih z delom pridnih rok vseh, ki se trudijo, da je Mozirski gaj biser, vreden ogleda. Kot dodatek bodo tudi letos pripravili razstavo in tekmovanje za najlepšega pitona, pa modno revijo s plazilci, in še vrsto presenečenj za otroke.
Benjamin Kanjir
¿0» Julija
Pred 30 leti
KAMP MENINA POLN
Kar lepo je pogledati ljudski vrvež v kam-pu Menina. Še večji vrvež je v vročih dnevih ob jezeru na koncu kampa. Tam se dobesedno tre tujcev, seveda pa tudi domačini kaj radi prihajajo tja. Letošnja ponudba je na višji ravni, za to pa je bilo treba trdega dela in vlaganja v razširitev prostora za kampiranje, teh je letos za 50 več. Dejstvo, da se številni gostje iz leta v leto vračajo, je najlepši dokaz, da so bili zadovoljni. Turizem pa že davno ni le stvar posameznikov ampak naloga širše družbe. Da je vse to vsaj v veliki meri tako, dokazujejo številni Holandci, Danci, Nemci, Belgijci, ki prihajajo v vse večjem številu v naše kraje, bivajo pa v kampu Menina.
Pred 20 leti
ORGANIZIRANOST TURIZMA JE KLJUČNA STVAR
V petek, 30. junija, je na povabilo UE Mozirje obiskal Zgornjo Savinjsko dolino državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. S turističnimi delavci se je pogovarjal o strategiji turizma na državnem nivoju, o organiziranosti turizma na lokalnih nivojih in o turističnih perspektivah doline. Predsednik Zgornjesavinjske turistične zveze Vojko Strahovnik je Vesenjaka seznanil s problematiko organiziranosti turizma v dolini. Dejal je, da je napredek s sedanje točke mogoč le s profesionalizacijo in menil, da je prav organiziranost ključna stvar za nadaljnji razvoj turizma.
Pred 10 leti
OD RINKE DO VELENJA
Ob nedavnem obisku vlade v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini je premier Janez Janša javnosti sporočil nedvoumno odločitev: Savinjsko-Šaleška regija oziroma pokrajina bo! Za garnituro županov na čelu s Sreč-kom Mehom je to pomenilo precejšnje olajšanje, saj so si za ta cilj prizadevali skoraj celo desetletje. Kot glavni argument, zaradi katerega so se zgornjesavinjske občine odločile za Sa-Ša regijo, župani navajajo večjo prepoznavnost in možnost vplivanja na odločitve. V regiji 32 občin, kolikor jih šteje Savinjska, bi bil glas Zgornjesavinjčanov precej šibkejši.
Pripravila Tatiana Golob
Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015 9
Organizacije, Ljudje in dogodki
ZVEZA ZDRUZENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE
Zlata plaketa za Ivana Grudnika iz Solčave
V sredo, 15. julija, je v galeriji Centra Rinka v Solčavi potekala slovesnost, na kateri so predstavniki zgornjesavinjske in solčavske krajevne borčevske organizacije predali zlato plaketo Zveze združenje borcev za vrednote NOB Slovenije Ivanu Grudniku.
Kot je v nagovoru dejal predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline Jože Rakun, ki je skupaj s predsednikom krajevne organizacije Lojzetom Golobom plaketo predal, je zveza podelila to visoko odlikovanje Ivanu Grudniku »za predano, aktivno in zelo uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, za spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dediščine NOB ter vključevanje mladih ro-
Ivan Grudnik (v sredini) je prejel zlato plaketo za predano, aktivno in zelo uspešno utrjevanje zgodovinske resnice. (Foto: Marija Lebar)
dov v uresničevanje programskih nalog zveze.«
Rakun še je dodal: »Tovariš Ivan Grudnik je ves čas izredno vsestransko aktiven in spoštovan kra-
jan Solčave.« V povojnem obdobju je bil Grudnik pobudnik in organizator številnih aktivnosti pri obnovi domačega kraja. Deloval je na mnogih vodilnih funkcijah v kra-
jevni skupnosti, gasilskem društvu, prosvetnem društvu in pevskem zboru.
Član borčevske organizacije je vse od ustanovitve solčavskega krajevnega odbora in je ves čas v vodstvu te organizacije. Prizadeval si je, da je bila krajevna organizacija vedno odprta za nove člane, ki niso sodelovali v narodnoosvobodilni borbi.
Nagrajenca in ostale udeležence slovesnosti je nagovorila tudi solčavska županja Katarina Pre-lesnik: »Zelo smo ponosni in veseli, da je naš občan Ivan Grudnik, ki je prispeval k tukajšnjemu razvoju, prejemnik tako visokega priznanja. Ob tej priložnosti mu želimo še veliko zdravja in da bi bil še naprej zgled za mlajše rodove.«
Marija Lebar
OBČINA NAZARJE
Župan na obisku pri najstarejših krajankah
V preteklem mesecu sta rojstni dan praznovali najstarejši krajan-ki v občini Nazarje v krajevnih skupnostih Nazarje in Kokarje Marija Venko in Stanislava Hren. Ob tej priliki ju je obiskal župan Matej Pečov-nik, najstarejšega krajana Šmar-tnega ob Dreti pa bo obiskal pozneje, ko bo le-ta praznoval svoj življenjski jubilej.
Marija Venko iz Žlabra je praznovala v začetku julija. Rodila se je leta 1923 in, po domače, pri Solda-tu, preživela večino svojega življenja, le za krajši čas jo je življenjska
pot vmes odpeljala tudi kam drugam. V neposredni bližini domače hiše so si domove in družine ustvarile njene tri hčere. Imela je še sina, ki pa je preminil še kot otrok. Komaj dvajsetletna je v vojni izgubila moža in se nato drugič poročila. Ima šest vnukov in dvanajst pravnukov.
Do lanskega leta je živela dokaj samostojno življenje, lani pa je v stanovanju padla in si zlomila kolk. Sedaj večino časa preživi v postelji, družbo pa ji poleg njenih domačih dela tudi TV sprejemnik. Kot pravi, ima najraje pogovorne oddaje, saj
malo slabše vidi. Tako je na tekočem z vsem gospodarskim in predvsem političnim dogajanjem doma in po svetu, o čemer je spregovorila tudi z obiskovalcema - županom Matejem Pečovnikom in predsednikom nazarskega krajevnega odbora Ivanom Turkom. Obiska je bila zelo vesela, zahvalila se je za cvetje in priložnostno darilo ter obiskovalca povabila na še kak obisk.
Župan je v spremstvu predsednice krajevnega odbora Kokarje Andreje Zupan v juliju obiskal tudi najstarejšo občanko v tamkaj-
šnji krajevni skupnosti. To je Stanislava Hren, ki je bila obiska in šopka ter darila vidno vesela. Pri svojih 94 letih je še vedno zelo vitalna in še vedno vodi samostojno gospodinjstvo, pri tem pa ji je v pomoč sin in njegova družina, ki so tudi njeni prvi sosedi. Stanislava Hren se je v mesecu maju udeležila srečanja kokarskih upokojencev, ki so ga pripravili ob krajevnem prazniku, sicer pa še vedno rada kaj prebere, v veliko veselje pa so ji tudi njeni pravnuki.
Marija Lebar
Posnetek za spomin: Stanislava Hren ob obisku župana in predsednice krajevnega odbora. (Fotodokumentacija Občine Nazarje)
Marija Venko je županu in predsedniku krajevnega odbora povedala marsikaj zanimivega iz svojega življenja. (Foto: Marija Lebar)
10 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015
Kultura, Ljudje in dogodki
LITERARNA SEKCIJA BELE STOPINJE
Pred počitnicami še na literarno srečanje v Laško
Narodni in dalmatinski napevi v cerkvi Marije Snežne
Člani Belih stopinj in gostje na Dolenjskem (Fotodokumentacija KUD Bele stopinje)
čovnik s soprogo, ki je izkoristil družabni del dogodka tudi za pogovor s sevniškim županom.«
Člani KUD-a STOPinJE so v Knjižnici Velenje s predstavitvijo svojega literarnega prvenca Bele stopinje strokovno zaključili prvo polletje, sicer
bolj družabne narave, pa vendar z literarnim pridihom. Tudi za jesenski del so si v grobem že začrtali dejavnosti, vmes pa vsakdo od njih snuje nove pesmi in prozna dela.
Marija Lebar
Preden se čez poletje razidejo po različnih poteh, so se člani literarne sekcije Bele stopinje, ki deluje pri Kulturno umetniškem društvu STOPinJE, sešli na literarnem popoldnevu v Laškem, kamor jih je povabil njihov član Valentin Deželak. Sicer pa so v prvem letošnjem polletju izvedli kar nekaj aktivnosti in uspešno predstavljali svoj literarni prvenec - zbornik ustvarjalnosti, ki so ga izdali tik pred koncem lanskega leta.
Kot pravi predsednica društva in sekcije Ivana Žvipelj, ni pomembno samo ustvarjati, pač pa svoja dela tudi primerjati z drugimi, se tako učiti, bogatiti in dvigati literarno snovanje na višji nivo. Tako so konec aprila gostovali na šestem literarnem natečaju v prozi in poeziji Skodelica kave v Žireh v okviru 9. slovenskih klekljarskih dni.
Žvipljeva je še povedala: »V začetku maja smo gostovali še v »pušeljcu Dolenjske«, v Šentjanžu, v družbi KUD-a Budna vas, Likovnega društva Laško in občine Sevnica. Z literati in likovniki je užival tudi nazarski župan Matej Pe-
KONCERT REČIŠKIH POBOV V SOLČAVI
V Solčavi so se predzadnji petek v juliju s koncertom v cerkvi Marije Snežne pričeli 23. Solčavski dnevi. Center Rinka, zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, je letos v goste povabil vokalno skupino Rečiški pobi. V koncertnem programu sta nastopila še harmonikar Gašper Lipnik in duet Jazb'c&Kojn, dogodek pa sta v slovenskem in angleškem jeziku vodili Hermina Prelesnik in Nina Ošep.
Vokalno zasedbo v sestavi Blaž Robnik, Jan Potočnik, Urban Jakop, Peter Trogar, Mark Že-rovnik, Lovro Brezovnik, Matija Veninšek, Dejan Ikovic in Filip Pfeifer druži ljubezen do petja. Letos so proslavili pet let delovanja. Večglasno petje so »trenirali« sprva s profesorjem Janijem Šu-ligojem, v zadnjem času je njihov umetniški vod-
ja Matija Veninšek. Mladi pevci so v Solčavi pripravili nepozaben večer z narodnimi in dalmatinskimi napevi.
Harmonikar Gašper Lipnik se z glasbo ukvarja v prostem času. Učenec nazarske glasbene šole, sicer gimnazijec, je sodeloval že na različnih tekmovanjih in dosegel vidne rezultate. Za nastop pred domačim občinstvom si je izbral klavirsko harmoniko in skladbe Slavka Avseni-ka.
»Svetovno neznani« duet Jazb'c&Kojn - Luka Prelesnik in Dejan Ikovic - skupaj muzicirata dve leti. Njun program obsega različne zvrsti in ritme, tokrat sta posegla po zabavnih pesmih avtorjev Šifrerja, Kreslina in Mi2.
Marija Šukalo
RADUHA
Prepadnikov cvetoči raj
Pri Prepadnikovih tako cvetočih nageljnov že dolgo ni bilo. (Foto: ŠMS)
Nageljni so tradicionalni okras naših domov in so nekdaj krasili vsako hišo. Danes jih nadomeščajo druge vrste balkonskih rastlin, a tudi nageljni se še najdejo, največkrat na kmečkih hišah ali kaščah.
S še posebej gosto cvetočimi nageljni se letos ponašata Francka in Franc Prepadnik iz Radu-he. Lani posajena korita z rožami so letos polno zacvetela in so lahko v ponos lastnikoma manjše kmetije v Raduškem vrhu. Posebnega nasveta, kako vzgojiti tako lepe rastline ni, najverjetneje je ljubezen do cvetlic in skrb zanje brez škropiv in »visokozvenečih« gnojil kar dovolj.
ŠMS
Mladi pevci z Rečice ob Savinji so v Solčavi pripravili nepozaben večer. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015 11
Organizacije
23. SOLČAVSKI DNEVI
Jagrske štorije in Solčavske obšisti nasmejale
občinstvo
Na Solčavskem so letos 23. turistične dneve popestrili z rekreativnimi dejavnostmi, kulturnimi in zabavnimi dogodki, na svoj račun pa so prišli tudi ustvarjalci. Otroci so lahko domišljiji pustili prosto pot v petek in soboto na ustvarjalnih delavnicah.
»JES PA VEM ZA ENO ZGODBO ...
JAGRSKO«
Tako so naslovili sobotni večer pripovedništva, ki so ga pripravili v lovskem domu. Slišati je bilo
smejali občinstvo. Za obiskovalce so pripravili tudi divjačinski golaž.
SEJEMSKI VRVEŽ
Na priložnostni tržnici na prireditvenem prostoru v Solčavi so obiskovalci lahko poskusili sesti za kolovrat in spresti kak centimeter volnene nitke. Ljubitelji kulinari-ke so se lahko oskrbeli z dobrotami solčavskih kmetij. Kupiti je bilo mogoče različne okrasne in uporabne izdelke za dom iz lesa in drugih materialov, si ogledati vezenje
Marjeta Majnik je prikazala vezenje na filcane copate.
Obiskovalci so lahko kupili različne okrasne in uporabne izdelke za dom iz lesa in drugih materialov.
mogoče veliko zgodb iz naše doline, mnoge med njimi imajo mesto v knjigi Jožeta Vršnika - Robanovega Joža Preproste zgodbe s Solčavskih planin. Nekaj so si jih pripovedovalci »izposodili« iz zbirke Gori, doli, sem in tja, vse pa so imele skupni imenovalec - štorije lovcev ob njihovih podvigih. Pri tem so pripovedovalci spretno izkoristili razstavljene eksponate in na-
Franc Pahovnik (levo) je poleg lesenih iger ponujal tudi druge izdelke lastne izdelave.
Logarski dolini do slapa Rinke, v Solčavi so se bolj korajžni lahko spustili po jekleni vrvi nad Savinjo, za ljubitelje adrenalinskih športov pa so organizirali soteskanje v slapu Cuc in vožnjo z raftom ter kajakom. Na kmetiji Gradišnik v Matko-vem kotu so streljali z lokom.
SOLČAVSKE OBŠISTI
Za obilo smeha so poskrbele Solčavske obšisti - zabavno rekreativna igra, v kateri sta tekmovalca morala pokazati veliko mero spretnosti in preizkusiti mrzlo Savinjo. S prireditvenega prostora sta namreč »splavarja« morala preteči do Zadružnika, kjer sta ju čakala »jamška« (hloda), ki sta ju morala preplaviti po Savinji preko jezu, pod njim pobrati ribo, nato pa se povzpeti nazaj na suho.
Da bi preprečila kakšno zahrbtno
bolezen, sta svojo notranjost »razkužila« s »katurocem« in odhitela do prostora, kjer sta z amerikan-ko (ročno žago) odrezala 1,7 kg težak »knutl« (kos debla). Po opravljeni nalogi sta tekmovalca morala teči nazaj na štart, kjer sta dobila malico - žlico sirneka in odhitela do hiške, kjer je čakala mladenka. Naloga je bila opravljena, ko se je tekmovalec povzpel po lestvi in poljubil dekle.
Med šestimi tekmovalnimi pari sta bila najuspešnejša Lovro Vršnik in Jure Funtek. Omenjena dvojica se je tudi najbolj približala teži, ki jo je zahtevala naloga, saj sta odrezala 1,9 kg težak kos lesa. Za zabavo so poskrbeli domači godci z narodnimi in ponarode-limi napevi.
Tekst in foto: Marija Šukalo
na filcane copate Marjete Majnik, mnogi pa so se sproščali ob lesenih igrah Jureta Poličnika ali Franca Pahovnika. Tisti, ki jih je zanimalo, kako nastane oglje, so se podali v Logarsko dolino, kjer so zakurili oglarsko kopo.
REKREACIJA ZA VSE GENERACIJE
Organizatorji so poskrbeli tudi za rekreacijo za vse generacije. Pripravili so namreč pohod po
Tekmovalca sta morala z amerikanko (ročno žago) odrezati kos debla, ki naj bi bil težak 1,7 kg.
I
12
Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015
Zgodovina in narodopisje

Spomini na nekdanje drvarje (21)
Piše: Aleksander Videčnik
PROTESTNI POHOD NA GORNJI GRAD
Med delavci je zavrelo! Zavlačevanje urejanja mezdnih vprašanj na takratnem sreskem načelstvu v Gornjem Gradu je delavce do kraja razburilo. Že večkrat se je zgodilo, da ta urad, kljub zakonskim obvezam, ni storil, kar bi po svoji dolžnosti moral. Skratka, odnos oblasti je bil vseskozi površen do urejanja mezdnih vprašanj. Tako se je izvajanje mezdnega sporazuma iz leta 1938 po nepotrebnem zavlačevalo v škodo delavcev. Potrebno ukrepanje uradnikov v Gornjem Gradu so delavci zaman čakali kar leto dolgo.
Tik pred drugo vojno so se cene življenjskih stroškov hitro in po tekočem zviševale. Draginja je bila na višku. Plače delavcev tako niso zadoščale za ustrezno življenje zaposlenih lesnih delavcev. JSZ je sicer opozarjala uradnike sreza Gornji Grad, a žal zaman.
Ko so organizirani delavci v dolini spoznali, da morajo sami storiti vse, kar bi lahko pripeljalo do ureditve plač, so leta 1941 organizirali protestni pohod v Gornji Grad. Tam so pričakovali sprejem pri sreskem načelniku. Želeli so mu predočiti težave, s katerimi se srečujejo po krivdi ravnanja njegovih uradnikov. Razočaranja je bilo veliko, gospod načelnik se je preprosto skril in ni želel stopiti pred delavce. Verjetno se je ustrašil razburjene množice delavcev.
O SLOVENSKIH ŽAGAH
Delavska zbornica v Ljubljani je leta 1939 naročila raziskavo na temo Delovne razmere našega gozdnega delavstva. To strokovno delo je opravil njihov izvedenec za gozdarstvo in lesno predelavo inž. Alojz Žumer, ki je vključil v to študijo tudi tehnično stanje žag in njih zmogljivost na slovenskem območju. Med drugim je zanimiva njegova opredelitev posameznih del lesnih delavcev:
»K drvarjem bi šteli še tesače in pa splavarje po Savinji in Dravi. Popolnoma pa kaže za sedaj ločiti od drvarjev žagarske delavce in delavce, zaposlene v lesni industriji, ker so ti po značaju dela in ureditve njihovega položaja že iztrgani iz prvotnega drvarskega dela. Posebno poglavje pri slednjih pa tvorijo še žagarji na primitivnih ve-necianskih žagah, glede katerih bo težko v socialnem oziru doseči šablonsko izboljšanje, ker je ve-
dolini. To je glede na razvoj tehnologije žagarske stroke zelo zanimivo pričevanje. Po njegovih ugotovitvah so bile žage pri nas pretežno zastarele, delo na njih težko in zamudno, zaslužki pa zaradi tega slabi.
Karl Brezovnik - Lipičnik iz Bočne, nekdanji žagar, se je spominjal dela na žagah in njihove tehnične opremljenosti takole: »Kmečke žage so na sploh slabše od tistih, ki so jih postavljali obrtniki in
Inž. Alojz Zumer, ravnatelj veleposestva Marijingrad s sedežem v Nazarjah (levo), z bratoma Nikom (v sredini) in Srečkom, sedi Jože Celinšek.
čina teh obratov le preveč zastarela in nezmožna konkurence. Zato kaže te žagarje obdržati v kategoriji drvarjev.«
KAKŠNE SO BILE ŽAGE?
Vemo, da je bil inž. Alojz Žumer v obdobju, ko je bil vsesplošno priznan strokovnjak in izvedenec tako pri Delavski zbornici v Ljubljani kot tudi pri tedanji banovinski upravi za Dravsko banovino v Ljubljani, tudi ravnatelj škofijskega posestva v Zgornji Savinjski dolini s sedežem v Vrbovcu. V tridesetih letih je v svojih raziskavah objavil tudi svoje poglede na žage v naši
lesni trgovci. Pa tudi med slednjimi so bile občutne razlike. Žagarji smo rekli, da radi delamo na »močnih« žagah, to je pomenilo tiste, ki so zmogle več, kar pa je bilo v glavnem odvisno od tehnične izvedbe in njenih naprav.
Med nami so bile znane »triber-ce«, ki so imele za prenosno gred od vodnega kolesa na pogonsko kolo (kamprad) neke vrste osovi-no »presico«. Pogonsko kolo je bilo zobato in je imelo 81 zobcev. To so bile dobre žage s številnimi obrati in na njih se je uspešno delalo, če so bile vodne razmere primerne. Si-
cer so te vplivale na vse vrste vodnih žag! Poznali smo tudi »vreten-ke«. Značilno zanje je bilo manjše vodno kolo (vreteno). Takšna žaga je imela manj obratov, vendar je bila tudi med »močnimi«.«
Vodo na vodna kolesa so dovajali v žlebovih. Za vretenko je bil značilen žleb, nameščen neposredno pred vretenom. Imenovali so ga »strmec« in od njegovega naklona je bila odvisna moč vode na pogonskem delu žage. Pri žlebovih v teh žagah je bil še »zglavnik«, to je iz bukovine narejen polkrogli del, nameščen kot pregib med glavnim žlebom in strmencem, ki se je dal v nagibu ustrezno naravnati.
Vretenke so imele še posebno natančno izdelan bukov žleb »ko-ritnik«, ki je bil nameščen pod samim vretenom zelo tesno, saj je bila od tesnosti odvisna izkoriščenost vodne sile. Kolikor je mogoče stanje ponazoriti, je šlo le za nekaj milimetrov vmesnega prostora, pač toliko, da kolo ni drsalo ob ko-ritniku.
Treba je pripomniti še to, da so žagarji rekli, da voda »udira« po strmencu. Izrazje je lepo in le malo je v njem tujega. Seveda so bile vodne sile na samo žago že takrat zelo različne. Ponekod so imeli prenosne jermene in razne druge oblike izvedb.
Prva turbinska žaga je bila v Za-dretju postavljena leta 1937 in to pri Stanku Žmavcu v Bočni. Imela je 9-metrski padec vode in je lahko zmogla 5 konjskih moči. Seveda ni sodila med najmočnejše tovrstne turbine, ki jih je izdeloval Šnai-der iz Škofje Loke.
Leta 1939 so pri Antonu Levarju - Erjavcu v Bočni postavili turbinsko žago z močjo 16 konjskih sil, ki je bila takrat v Zadretju najmočnejša. V tistem času so ob Savinji že delale močnejše turbinske žage, tako so v Varpolju pri Žuntarju imeli 30 konjskih sil močno žago.
To so danes več ali manj zgodovinski podatki, ki jih je zbral inž. Alojz Žumer, so pa zelo zanimivi in jih je treba ohraniti, ker so dokaz, kako so naši predniki sledili tehniki žagarstva in uspešno konkurirali nekaterim drugim območjem na Slovenskem, ki so slovela po zelo razvitem žagarstvu.
Konec.
Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015 13
Nasveti, Oglasi

Malinjak - Rubus idaeus
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
Malinjak je grmovnica s sadeži, ki so rdeče barve, imenujemo jih maline. Maline so sestavljene iz drobnih jagodic. Grmiček ima bodice, ki so sicer majhne, lahko pa nam zelo otežijo obiranje malin. Ta grmiček raste po vsej Sloveniji.
V gozdovih rastejo maline, ki jih imenujemo divje maline. Te so bolj drobne kot gojene. Gojili so jih že v obdobju antike. Danes poznamo veliko vrst, sort in medvrstnih križancev. Ločimo jih na enkrat in dvakrat rodne maline. Ponavadi ljudje posežejo po dvakrat rodnih sortah, saj so najbolj priporočljive in enostavne za gojenje.
SORTE ENKRAT RODNIH MALIN
Cvetne zasnove nastavijo na poganjkih, ki so zrasli v tekočem letu. Naslednje leto zacvetijo in rodijo. Ločijo se poletne in jesenske sorte. Znane so tudi sorte enkrat rodnih malin, ki jih spomladi do osnove porežemo in rodijo jeseni istega leta, na rozgah, ki so zrasle v tekočem letu.
SORTE DVAKRAT RODNIH MALIN
Gojimo jih tako, da se jih že jeseni poreže do tal. Drugo leto spomladi odženejo močne rozge, ki začnejo zoreti julija in zorijo vse do jeseni. Lahko pa se odločimo, da imamo prvo obiranje junija in drugo od avgusta dalje. V takem primeru pustimo v nasadu nekaj najbolj debelin rozg. Na njih spomladi odženejo rodni poganjki. Rozge naj se razredčijo na 8-10 rozg na dolžinski meter.
SORTE MALIN
Ločimo jih po barvi plodov, po času zorenja in po tem, ali so sorte s trni ali brez njih. Rdeče maline so najbolj prepoznavne in jih poznamo ogromno sort. Najbolj pripo-
ročljive in razširjene sorte enkrat rodnih malin so: Willamette, Glen Ample in Tulameen. Pri dvakrat rodnih sortah velja omeniti sorto Autumen Bliss, ki je odporna na mraz in zelo rodna. Priporočljive so tudi sorte dvakrat rodnih malin Hentage in Polka.
Rumene maline so mutanti rdečih in črnih malin. Črne maline so avtohtone v Severni Ameriki. So zelo bujne rasti in poženejo dolge poganjke. Zelo okusna je sorta Black Juwel. Vsebujejo veliko antioksi-dantov.
dar je potrebno izrezati vse do osnove. Iz štrcljev zraste preveč šibkih poganjkov. Dvakrat rodne maline gojimo tako, da jih spomladi ali jeseni porežemo do tal. Tako bodo na novo zrasli poganjki močnejši in bodo bolj rodili.
SAJENJE MALIN
Sadimo jih spomladi ali jeseni. Sadijo se nekoliko globlje (5 cm), da se bolje obrastejo z močnejšimi rozgami. Po sajenju jih je potrebno obrezati do osnove. Sadike malin si lahko vzgojimo sami, saj tvo-
Vijoličaste maline so križanci med črnimi in rdečimi sortami. Oranžne maline so zastopane v manjšem številu. Zanimiva je sorta Autumn Amber, ki ima rozge brez trnov.
Omenimo še japonsko divjo malino, ki je sorodnica malin. Manjši plodovi se razvijejo na močnih in trnatih rozgah. Zori od julija do avgusta.
REZ MALIN
Za ohranjanje rodnosti in zdravstvenega stanja malin je pravilna rez zelo pomemben ukrep. Rodni les malin se tvori na poganjkih tekočega leta ali na enoletnih rozgah oziroma poganjkih. Režemo jih lahko jeseni, vendar je še bolje, da jih spomladi. Takrat lažje določimo, kateri poganjki so suhi, poškodovani ali pozebli.
Enkrat rodne maline navadno tvorijo plodove na lanskoletnih rozgah. Izjema so sorte, ki rodijo v tekočem letu jeseni. Po zorenju se cvetne vejice posušijo, zato jih iz-režemo. Potrebno je redčenje prevelikega števila poganjkov, ki iz-raščajo iz osnove in delajo gnečo v nasadu malin.
Jeseni, ko odrežemo rozge, ne puščamo čepov ali štrcljev, ven-
rijo številne koreninske odganjke, ki jih lahko jeseni uporabimo kot mlade sadike. Pogosto se uporablja način grobanja. Poganjek v času mirovanje jeseni pritrdimo v plitek jarek in ga zasujemo z zemljo. Ta zasut poganjek bo odgnal številne korenine in poganjke, katere naslednje leto razrežemo in razsa-dimo. Maline lahko razmnožujemo tudi s potaknjenci.
PODNEBJE IN TLA
Maline so rastline, ki imajo rade gozdne in sončne robove. Ne sadimo jih v senco in polsenco, ker bodo plodovi tam slabši in tudi rodnost ne bo dobra. Malinam
izberemo sončen in dobro zračen prostor. So odporne na mraz. Rade imajo humusno zemljo, zato jih posadimo na dobro pripravljena vrtna tla. Pred sajenjem dodamo zrel kompost in tudi malo šote. Vsako leto jih dognojujemo s primernimi gnojili.
Maline slabo prenašajo visoko podtalno vodo, kar je za njih skoraj vedno usodno. V tem primeru jih posadimo na grebene, tako onemogočimo gnitje korenin.
OPRAŠEVANJE
Maline so samoplodne, priporočeno pa je sajenje različnih sort zaradi navzkrižne oprašitve, kar lahko poveča pridelek. Oprašujejo jih čmrlji in čebele. Sodijo med medo-nosne rastline, zato so koristne čebelarjem.
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Pri boleznih velja omeniti suši-co malin. Ta glivična okužba prizadene grme še pred zorenjem, zato je najbolje okužene rozge odstraniti iz nasada in zažgati. Na plodovih se pojavi siva plesen. Na listih opazimo tudi rjo. Prisotno je tudi odmiranje in venenje malin.
Pogosti škodljivci malin so ma-linar, uši, pršice in gosenice. Nadležne so tudi stenice, saj puščajo značilen vonj na plodovih. Ti zaradi tega vonja niso uporabni.
UPORABA
Jemo sveže, izdelujemo mali-novec, kuhamo marmelado, lahko jih tudi zamrznemo. Maline so zdravilne, delujejo kot odvajalo, pomagajo pri težavah z ledvicami in mehurjem, kožo naredijo mehko in prožno.
Zahvala
Turistično društvo Naš kraj in Klub zgornjesavinjskth študentov se iskreno zahvaljujeta Občini Ljubno in vsem sponzorjem za pomoč pri izvedbi 55. Flosarskega bala in 13. Fiosfesta. Hkrati bi se radi zahvalili tudi vsem društvom, ki so nam pomagali pripraviti bogat program, vsem posameznikom, ki so dali svoj prispevek in vsem vam, ki ste nas obiskali ter nam tako pokazali zaupanje in podporo za naš trud.
Hvala in se vidimo na 56. Flosarskem balu.
14 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015
Organizaciuje, Ljudje in dogodki
LIKOVNA KOLONIJA GORNJI GRAD - MOJ KRAJ
Osrednji lik ustvarjanja - katedrala
V vrtcu Gornji Grad so v juliju organizirali prvo likovno kolonijo za otroke skupin Ježki in Zvezdice. Na koloniji je sodelovalo preko trideset otrok, ki so pod mentorstvom likovnega pedagoga Jurija Repenška ustvarjali dva dni. Glavni motiv je bila gornjegrajska katedrala, poleg tega pa so risali še druge motive in kiparili vodnjak pred katedralo. Razstava del je bila v avli kulturnega doma odprta v času Čebelarskega praznika.
Pri ustvarjanju so otrokom pomagale vzgojiteljice in Vesna Mlačnik je ob otvoritvi razstave poudarila, da je likovno izražanje za predšolske otroke zelo pomembno. Otroci preko slike komunicirajo, izražajo svoje misli in svoj svet. Ob risanju se sproščajo, opazujejo, razmišljajo, razvijajo ustvarjalnost in značajske lastnosti. Mlačni-kova je še dodala, da majhni otroci rišejo tisto, kar poznajo in vedo, šele kasneje, kar vidijo, pod strokovnim vodstvom pa je pri njihovem ustvar-
ORATORIJ V LEPI NJIVI
Na razstavi je o prvi likovni koloniji spregovorila vzgojiteljica Vesna Mlačnik. (Foto: ŠMS)
Otroci spoznavali zgodbo Dominika Savia
Zadnji teden v juliju so leponjivski animator-ji pripravili že petnajsti oratorij za predšolske in šolske otroke. Naslov letošnjega oratorija, ki se ga je udeležilo dvajset otrok, je bil Hočem biti svet.
Oratorij je široko vzgojno prostočasno dogajanje, ki od leta 1988 poteka v mnogih slovenskih župnijah. Za nekaj dni združuje med seboj otroke, mlade in odrasle, udeležence, animator-je in njihove voditelje. Oratorije povezuje glavni junak, ki se v obliki zgodbe predstavi udeležencem. Letošnji junak je bil Dominik Savio, ki je zavetnik otrok in ministrantov. Otroci so preko odigrane predstave izvedeli vse o njegovem kratkem življenju, ki je bilo polno številnih doživetij.
janju opaziti občuten napredek, kar je bilo opaziti tudi na razstavljenih slikah.
In zakaj so se lotili slikanja gornjegrajskih znamenitosti? Zato, ker so s tem želeli že otrokom v vrtcu spodbuditi ljubezen do domačega kraja. Le-ta se namreč lahko na takšen način rodi že v otroških letih in ostane za vse čase.
ŠMS
KMETIJSKI PRIDELEK IZ ŠENTJANŽA
Slonji česen -prava atrakcija
Kmetovanje je današnje dni drugačno kot nekoč. Pridelki na njivah se množijo in presegajo nekdanji vrstni izbor. K nam je, ni znano ali z Vzhoda ali iz Italije, prišel tudi slonji česen. To je velik česen blagega okusa, ki spominja na čebulo. Ni hibrid in ni gensko spremenjen. Kjer je avtohton, ga najdemo v divjini. Potrebuje peščena tla in je manj občutljiv na čebulno muho kot ptujski česen.
Poleg igrane predstave so animatorji otrokom pripravili še različne delavnice, kjer so med drugim izdelovali obeske in okvirje za slike, poslika-vali skodelice in pekli pecivo. Zadnji del vsakega dne je bil rezerviran za igre in aktivnosti zunaj. Animatorji so otrokom pripravili različne igre, kot so iskanje skritega zaklada, maraton družabnih iger ter igro klasje in miši.
Zaradi slabega vremena je bil en dan namenjen gledanju risanega filma. Na zadnji dan ora-torija je potekala sveta maša, kjer so aktivno sodelovali tudi otroci. Poleg petja pesmi so pripravili še številne zahvale, prošnje, uvod v mašo ter uvod v mir.
Primož Vajdl
Udeleženci letošnjega oratorija v Lepi Njivi (Foto: Janja Hrastnik)
Saša Aden ob letošnjem pridelku slonjega česna.
(Foto: Slavica Tesovnik)
V Šentjanžu je zrasel 1,7 metra visoko in glava tehta tudi do 400 gramov. Steblo je debelo kot porovo, veliki cvetovi pa so prava atrakcija za izdelovanje cvetličnih aranžmajev. Še posebno je primeren za juho, zaradi blagosti pa ni primeren za izdelovanje zgornjesavinjskega želodca, pove Saša Aden, ki ga je letos poskusno pridelala.
Zgornje posušene dele Adnova ne zavrže, temveč uporabi za biodinamične pripravke. V Sloveniji ga pridelujejo že na več lokacijah, sicer pa na tržnici dosega ceno evra po stroku. Pravo bogastvo je zanj potrebno odšteti v Angliji, kjer drži najvišjo ceno. Mladi pridelovalki Saši Aden je česen letos odlično uspel, njegova velikost pa je zanimiva atrakcija tudi za najmlajše doma in v soseski.
Slavica Tesovnik
Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015 15
Kultura, Ljudje in dogodki
KOPRSKI POLETNI VEČERI
Mama, ki je umrla dvakrat, »zažgala« na
Martinčevem trgu
Gornjegrajski gledališčniki so sredi julija s predstavo Mama je spet umrla dvakrat gostovali na koprskih poletnih gledaliških veče-
LJUBNO OB SAVINJI
Veselo nedeljsko popoldne
Pri ljubenskem lovskem domu se je zadnjo nedeljo v juliju zbralo veliko obiskovalcev, ki so prisluhnili ljudskim godcem in pevcem. Domači nastopajoči so se sestavili v različne zasedbe, nekaj pa je bilo tudi gostujočih godcev, tisti najbolj od daleč so prišli iz Črne. Sledil je glasbeni večer v organizaciji Društva ljubiteljev lanskega mošta z ansamblom Unikat.
rih. Prvič so se predstavili v družbi najboljših amaterskih gledališč, ki vsak torek zvečer nastopajo na Martinčevem trgu v Kopru. Napolnili so trg in pustili odličen vtis, hkrati pa so si šteli v veliko čast, da so bili med redkimi s strani organizatorja skrbno izbranimi gledališkimi skupinami, ki so dobili povabilo za nastop.
Poletne gledališke večere organizira Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper, ki vsako
leto izbere nekaj najboljših predstav iz vse Slovenije, da popestrijo torkove večere v času poletja. Odziv več kot 250 gledalcev je bil po besedah režiserke Anice Stakne in igralske zasedbe odličen. Pohvale igralcem so kar deževale, medtem ko je Staknetova prejemala čestitke za režijo od uveljavljenih gledaliških režiserjev, kot sta Edita Frančeškin in Peter Militarev, ki sta si predstavo ogledala.
ŠMS
Gornjegrajski gledališčniki so v Kopru dodobra nasmejali gledalce. (Foto: ŠMS)
RADMIRJE
Pevci zapeli domačinom
Mlada harmonikarja z Ljubnega
(Foto: Slavica Tesovnik)
Kot napovedovalec se je izkazal Rok Prušnik, ki je poleg vodenja prireditve v večih sestavih poprijel za bas. Bučen aplavz so si zaslužili Ufi-rovci, ki so v kvartetu, tudi z Prušnikom, zapeli nekaj »srce parajočih« viž. Sicer pa so nastopili solisti in večji sestavi narodno zabavnih ansamblov ter drugi, ki so bili po številu izvajalcev nekje vmes.
Sledil je nastop Kozjancev, ansambla Unikat. Kvartet Ufirovcev je kasneje še enkrat zapel in najbrž jim bo skorajšnje snemanje glasbe šlo dobro od rok.
Na dogodku je bilo poskrbljeno za dobro ponudbo jedače in pijače. O tem, kako je bilo v zaporu, ki so si ga omislili s pomočjo šaljivo resnih policistov, bo potrebno vprašati bivše arestante, če tega še niso pozabili.
Slavica Tesovnik
Po navadi se poje na odru ali za mizo, pod oknom pa je danes težko naleteti na petje. Moški pevski zbor Zarja in ženski pevski zbor Jutro iz Radmirja ter mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno ob Savinji so se zadnjo julijsko sredo zvečer podali na pot po Radmirju.
Radmirci so prepevali od kulturnega doma skozi Zarazbarje do zbirnega prostora pod cerkvijo v vasi, Ljubenci pa so prišli iz spodnjega dela Radmirja do zadnje postojan-
ke pod cerkvijo. Vsi so bili oblečeni v bolj ali manj stare oprave, pesmi pa so bile - od tistih res starih do današnjih bolj umetelnih - vse lepo ubrane.
Vmes so bili popotni pevci postreženi s pijačo in pecivom domačinov. Druženje pevcev in poslušalcev je kraju vdahnilo nekaj dobrega starega duha, ki je v preteklosti povezoval krajane in krojil njihovo kulturno dediščino.
Slavica Tesovnik
Takole so pevci in pevke prepevali med hojo po Radmirju. (Foto: Slavica Tesovnik)
16 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015
Organizacije, Ljudje in dogodki
13. FLOSFEST NA LJUBNEM OB SAVINJI
Edinstven festival s kombinacijo tradicije in zabave
Trinajsti Flosfest, ki ga je Klub Zgornjesavinj-skih študentov organiziral prejšnji vikend, je na Ljubno ob Savinji privabil okrog 3.000 obiskovalcev. Letos so organizatorji poskrbeli za glasbeni spektakel z Alyo, Jeleno Rozga, Big Foot Mamo in glasbeno skupino S.A.R.S.
Za Flosfest že nekaj let velja, da niti dež ne uspe pregnati množice, ki že v petek popolda-ne nestrpno pričakuje nastop najboljših jugo in rock glasbenikov. Tudi letos so organizatorji Flosfest razdelili na dva večera - v petek, 24. julija, sta oder zavzeli Alya in Jelena Rozga, pred-skupina je bila NightFlight.
Organizatorji so se tokrat prvič odločili za organizirano kampiranje, ki je bilo zagotovo eden izmed razlogov, da je bilo prizorišče polno tudi v soboto med dnevnim programom. Najbolj zagrizeni navdušenci nad nogometom v milnici so se že v dopoldanskih urah po spolzki milnici in s čeladami pognali zmagi (ali porazu) naproti.
Čeprav je dež organizatorjem ponagajal tudi v soboto, je bilo večerno vzdušje dokaz, da Flosfest postaja eden izmed pomembnejših festivalov v naši deželi. Kačji Pastirji, Big Foot Mama, S.A.R.S. in nizozemski DJ RKKPCollab so poskrbeli, da se je prizorišče Vrbje treslo do jutranjih ur. Obiskovalci niso skrivali navdušenja nad izvrstnimi nastopi,

Jk




■
Zvezde pop in rock scene so poskrbele, da je bil Flosfest pravi glasbeni spektakel.
(Foto: Marko Sampl)
ki so jih pripravili vsi nastopajoči.
Flosfest je edinstven festival tudi zaradi kombinacije tradicije in zabave. Organizatorji se vsako leto trudijo, da v prireditev vnesejo kanček zgodovine, ki je zaznamovala Zgornjo Savinjsko dolino. Les se je v hribovitih predelih v preteklosti posekal in spravil v dolino ter z Ljubnega ob Savinji s splavarji krenil na pot. Tako so letos v tednih pred Flosfestom mlade ozaveščali o pomenu naravnih danosti, ki jim v današnjem ča-
su posvečamo premalo pozornosti.
Vodja Flosfesta Katja Stradovnik: »Vsako leto se trudimo, da Flosfestu dodamo nekaj več, kar ga naredi posebnega. Predvsem pa se vedno poskušamo držati načela, da je treba obiskovalcem pokazati, v kako lepem kraju živimo in kako zelo pomembno je, da se tudi mladi zavedamo pomena narave, zgodovine in kulture na vsakem koraku.«
NG
23. SOLČAVSKI DNEVI
Od »rožuk« do fosilov in kmečkega orodja
Na letošnjih 23. Solčavskih dnevih so bile na ogled tudi številne razstave. Tako so zadnji julijski vikend na svoj račun prišli vsi, ki jih zanimajo zgodovina, narava, zdravo življenje in ročno-delske spretnosti.
V Centru Rinka si je bilo moč ogledati v filc ujete slike Špele Orešnik. Solčavske filcarke so
Josef Debets je letos zbirko metuljev dopolnil s pušpanovo veščo.
V solčavskem župnišču je
svoje polstene izdelke razstavile v Zadružniku.
V	ateljeju Majnik so se bohotili kvačkani, filcani, vezeni in pleteni izdelki za dom in osebno rabo.
V	solčavskem župnišču je zadišalo po zdravilnih zeliščih. Te je letos po Solčavskem nabrala Barbara Prodnik. Z razstavljenimi zelišči so želeli spomniti, da so si ljudje v preteklosti pri različnih boleznih pomagali z zelišči in iz njih kuhali »rožuke« (čaj).
Občudovati je bilo moč tudi zbirko metuljev, ki živijo v tem delu doline. Zbirko je Josef Debets letos dopolnil s pušpanovo veščo, ki jo je našel sredi julija. Na preteklost so spominjale zgodbe,
dišalo po zdravilnih zeliščih.
zapisane v kamnu - fosilni ostanki, najdeni na Solčavskem, lovski dom je ponujal ogled »naga-čenih« živali.
V gostišču in muzeju Firšt so obiskovalcem predstavili izkopanine o prvem jamskem človeku iz Potočke zijake, spregovorili o ljudskem zdravilstvu v Zgornji Savinjski dolini in obiskovalce popeljali do zdravilnih zelišč v Fidovem gaju. Otroci so lahko uživali v Pravljičnem gozdu pri penzionu Na razpotju, ljubitelji etnografije pa so občudovali kmečko orodje na turistični kmetiji Klemenšek.
Tekst in foto: Marija Šukalo
I
Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015 17
Ljudje in dogodki
LJUBNO OB SAVINJI
Etnografska poslastica za zaključek Flosarskega bala
Zadnje dejanje med številnimi dogodki, ki so bili na programu letošnjega 55. tradicionalnega Flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji, je bila kot ponavadi etnografska po-vorka prvo nedeljo v avgustu. Tudi tokrat je privabila številne radovedneže, ki so na osrednjem lju-benskem trgu imeli kaj videti.
Poleg vsako leto videnih udeležencev povorke, kot so flosarji, ribiči, lovci, starodobniki in še kdo bi se našel, je bil osrednja tematika letošnje povorke les. To največje naravno bogastvo Zgornje Savinjske doline so prizadevni kmetje iz posameznih ljubenskih zaselkov na svojih vozo-
vih predstavili na način, ki je bil za vse obiskovalce tokratnega dogajanja na Ljubnem prava paša za oči. Lahko bi rekli, da je šlo za pristen prikaz poti lesa »od drevesa do strehe« po starem, na roke.
Podiranje dreves s sekiro oziroma ročno žago - amerikanko, spravilo lesa po »rižah«, žaganje na
»martre« (ki je bilo res pravo »mart-ranje« za delavce, ki so to delali), obdelovanje hlodov - tesanje s »plen-kačami«, maklanje, letvenje, pokrivanje strehe s »šiklni« in še kakšno opravilo je bilo moč videti v čudoviti nedeljski zgodbi o predelavi lesa iz časov naših prednikov, ko je bilo delo še kaj vredno in cenjeno.
Dogajanje se je s povorko z lju-benskega trga preselilo na prireditveni prostor v Vrbju, kjer so zadnjo epizodo letošnjega bala kot vedno v minulih več kot petdesetih letih odigrali flosarji s kratkim spustom s flosom po Savinji in seveda nepogrešljivim flosarskim krstom
»zelenca« med njimi. Ta čast je letos doletela Uroša Krajnca iz Planine pod Komnom, ki je bil ob svojem botru - novem častnem občanu Ljubnega Mirku Strašku - z dobršno dozo precejene Savinje sprejet v družbo pravih ljubenskih flosarjev.
Da je bilo vzdušje ob koncu »ba-
liranja« resnično prešerno, predvsem pa domače, kot se za lju-bensko etnografsko prireditev spodobi, so s koncertom poskrbe-
li legendarni Fantje z vseh vetrov na čelu z Ljubencem iz Dolenjske Francem Kramerjem.
Tekst in foto: Franjo Atelšek
Flosarskega krsta je bil letos deležen Uroš Krajnc iz Planine pod Komnom.
18 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015
Organizacije, Ljudje in dogodki
LEA MAROLT SONNENSCHEIN
Po osupljivo uspešnem študiju
poslovnih vodah
Mozirjanka Lea Marolt Sonnenschein je po gimnaziji ugotovila, da ji študij v domovini ne bo prinesel pravega zadovoljstva, zato je začela iskati informacije o študiju čez lužo. Pri tem ji je podporo nudil Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije s programom Ad Futura.
»Po dolgem raziskovanju sem se odločila za Liberal Arts College. Slednji mi je bil všeč zato, ker dovoli veliko mero svobode pri izbiri predmetnika. Študenti lahko poleg glavne smeri dodajo druge predmete, če se jim zdi, da bodo ti prispevali k njihovi osebnostni in poslovni rasti. Poleg tega pa je velikost razreda dosti manjša - predavanja niso nikoli imela več kot 30 študentov. Ne samo to, tudi odnosi med profesorji in študenti so dosti bolj pristni in prijateljski. Glavna smer študija je bila računalništvo,« je o svoji odločitvi povedala Lea, nato pa predstavila, kako se izobraževanje financira, saj je študij v Ameriki zelo drag.
»Na mojo veliko srečo sem se lahko udeležila predavanja dekana na Grinnell Collegeu o študiju na eni izmed šol, ki sem jih imela na svojem seznamu. Znanstvo z njim je botrovalo vpisu na Grinnell. Uspela sem pridobiti Ad Futuri-no štipendijo in finančno pomoč Grinnell Colle-gea, tako da sem si študij praktično financirala sama. Poleg tega pa sem na šoli tudi delala, da sem lahko pokrila tistih nekaj stroškov, ki so mi za šolnino in za življenje v ZDA še ostali.«
Marolt Sonnenscheinova je študij računalništva dopolnjevala z umetnostjo in glasbo. Izbrala je predmete, kot so tiskana umetnost, slikanje, skladateljstvo in elektronska glasba. Poleg šolskih obveznostih je delala tudi kot tehnološka svetovalka, poučevala je španščino in ustanovila študentsko skupino, Grinnell AppDev, za razvijanje in oblikovanje mobilnih aplikacij. Skupina je pre-
Lea Marolt Sonnenschein v Ameriki »piše« pravo zgodbo o uspehu. (Foto: Marija Šukalo)
rasla v organizacijo, ki je za svoje dosežke prejela 150 tisoč dolarjev podpore za razvoj aplikacij.
Pod vodstvom profesorja in mentorja Sama Rebelskyja je sodelovala v dvomesečni raziskavi in februarja lani rezultate predstavila na SI-GSCE konferenci za napredek v izobraževanju informacijskih in računalniških ved. Kot obetavna študentka je dvakrat dobila štipendijo za udeležbo na Grace Hopper Conference, konferenci za ženske na področju računalništva in informatike. Prav tako je dvakrat zapored prejela Applo-vo štipendijo za obisk največje konference za programerske razvijalce na svetu - WWDC.
»WWDC poteka v San Franciscu. To štipendi-
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Orhan Pamuk: Tiha hiša
Zgodba nas popelje v majhno ribiško vasico blizu Is-tanbula v času pred turškim vojaškim udarom leta 1980. Fatma, devetdesetletna vdova lokalnega zdravnika, pripravlja vsakoletno družinsko srečanje s svojimi vnuki. Ti so vsa družina, ki ji je ostala, saj srednje generacije pravzaprav ni več. Razlog je v genu nenadne smrti, ki ga ima celoten klan in zaradi katerega ima Fatma v oskrbi tri grobove na vaškem pokopališču.
Pripovedovalci se iz poglavja v poglavje menjavajo, skozi njihovo pripoved pa bralec spozna čudaško družino in njene sosede. Zgoščena zgodba je bogata s premisleki o zgodovini, religiji, spominu, razredni delitvi in politiki.
w	■ v v
čez lužo ze v
jo dobi le dvesto posameznikov, prijavi pa se jih več tisoč, zato sem bila kar počaščena, da so me izbrali,« je povedala Lea, ki je bila izbrana tudi kot ena izmed petih obetavnih štipendistk. O njihovi življenjski poti je Applov oddelek za odnose z javnostmi posnel video. Letos je imela celo priložnost spoznati Applovega direktorja, Tima Cooka.
Maja je s fantom začela delati na projektu Pre-sevent, aplikaciji, ki naj bi laikom približala predsedniške volitve 2016 v ZDA. Poleg tega sodeluje z Nejcem Žorgo pri izdelavi predmetnika za učenje programerskega jezika Swift, za izdelavo iPhone aplikacij. Slednji bo namenjen predvsem začetnikom - v osnovnih in srednjih šolah.
Kljub temu, da je mlada Mozirjanka v Ameriki zaključila s študijem, tam ostaja še naslednji dve leti. Avgusta letos začne delati kot razvijalka iOS aplikacij pri enem od ameriških podjetji. Želi si namreč nabrati čim več izkušenj na svojem področju, preden se vrne domov. Ker pa medtem želi ohraniti tesne stike z domovino, bo pridobljeno znanje s pridom izkoriščala pri sodelovanju z različnimi slovenskimi podjetji in posamezniki.
Marija Šukalo
KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE
Ustvarjalne delavnice za otroke
Poletje je čas počitnic, sonca, morja in veselja na obrazih otrok. Ker pa je otrokom hitro dolgčas tudi med počitnicami, so se v Kulturnem društvu Nazarje odločili popestriti vsaj delček le--teh, zato organizirajo druženje na ustvarjalnih delavnicah.
Od ponedeljka, 10. avgusta, do četrtka, 13. avgusta, se bodo srečevali v prostorih kulturnega doma med 17. in 19. uro. V ponedeljek bodo risali na kamne in jih barvali s tempera barvicami, torek bodo namenili ustvarjanju poletnih izdelkov iz različnih materialov, v sredo se bodo igrali s slanim testom in školjkami, v četrtek pa se bodo skozi družabne igre, kot so enka, človek ne jezi se, sestavljanke, gnilo jajce in še in še, tudi bolje spoznali. V petek, 14. avgusta, se bodo zbrali že ob enajstih dopoldne in si v dvorani na platnu ogledali risanko.
Vabijo vse šolske in predšolske otroke, ki si želijo počitnice popestriti ustvarjalno in zabavno, da se jim pridružijo. Ustvarjalne delavnice bodo v vsakem vremenu.
Irena Budna
Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015 19
Organizacije, Ljudje in dogodki
PLANINSKI DOM NA MENINI ŠE LETOS V NOVI PREOBLEKI
Gornjegrajski planinci bodo spet »pljunili v roke«
DRUŽENJE Z LJUDSKIMI GODCI V VRBJU
v I •	v	I V
Družabni večer za vse občane
Planinski dom na Menini bo še to jesen dobil novo, svežo podobo in sodobnejšo čistilno napravo.
(Foto: Jože Miklavc)
stilne naprave. Za opravljena dela pri urejanju notranjosti doma v letih 2011-2013 gre priznanje članom in vodstvu PD Gornji Grad, zlasti za veliko število ur prostovoljnega dela.
V prihodnosti nameravajo gornjegrajski planinci za dom na Menini pridobiti certifikat Oko-
lju prijazna koča, ki ga podeljuje Planinska zveza Slovenije (PZS), v začetku letošnjega leta pa so od PZS že prejeli certifikat Družinam prijazna koča.
Jože Miklavc
Priljubljen dom planincev na Menini, ki privablja na stotine pohodnikov tako iz domačih logov kot iz tujine, bo z letošnjo prenovo zunanjosti postal še lepši in funkcionalnejši v neokrnjenem okolju gozdov in pašnikov te zelene planine. Podjetni člani vodstva Planinskega društva Gornji Grad so se po triletnem prenavljanju notranjosti in po enoletnih pripravah odločili dokončati celovito obnovo objekta ter ekološko sanacijo.
Kot so se pogodili z izvajalci, se bodo dela pričela 17. avgusta. Gradnjo čistilne naprave, zidarsko-fasaderska dela in tesarsko-mi-zarske storitve bodo izvajali Komunala Gornji Grad, Mizarstvo Branko Krznar in Zidarstvo Jože Zaleznik.
V lanskem letu so pri društvu imenovali gradbeni odbor, naročili projekt pri izbranem arhitektu Mihu Kajzlju in uspešno kandidirali na razpisu Fundacije za šport, ki bo do polovice sofinancirala 60 tisoč evrov vreden projekt. Po besedah gospodarja objekta Iva Šinkovca, domača občina ne prispeva nobenih investicijskih sredstev, kar vodstvo Planinskega društva Gornji Grad odkrito žalosti.
Projekt, ki bo predvidoma zaključen do jeseni, zajema preureditev stopnišča z vhodom v dom, izolacijsko fasado iz macesnovine in obnovo či-
Na Ljubnem ob Savinji je že vrsto let tradicija, da se na večer po občinski proslavi novi in bivši občinski nagrajenci, župan, člani občinskega sveta in občani družijo z ljudskimi godci. Na srečanju za pogostitev poskrbijo članice društva Komen.
Tudi letos so se pod šotorom na priredit-
venem prostoru v Vrbju zbrali številni, ki so čestitali nagrajencem in se zavrteli ob zvokih glasbe domačih godcev. Na odru se je predstavilo staro in mlado, zasedbe so si delile člane in dobre volje ni manjkalo dolgo v noč.
ŠMS
PLANET SIOL.NET
Glasovanje za naj planinsko kočo 2015
Na spletnem portalu Planet Siol.net so skupaj s Planinsko zvezo Slovenije pripravili izbor za naj planinsko kočo 2015. Obiskovalci portala lahko izbirajo med 59 predlaganimi kandidatkami, med katerimi so tudi Dom planincev v Logarski dolini, Frischaufov dom na Okrešlju, Koča na Loki pod Raduho, Koča v Grohotu pod Raduho, Planinski dom I. Štajerskega bataljona na Čre-ti, Mozirska koča na Golteh in Dom na Menini.
V	Sloveniji je več kot 170 planinskih koč, zavetišč in bivakov, ki dajejo zavetje in pomagajo obnoviti energijske zaloge, ki v hribih običajno poidejo še hitreje kot v dolinah. V prvem krogu so organizatorji izbrali 59 planinskih koč, ki so opremljene s certifikatom Družinam prijazna planinska koča ali s certifikatom Okolju prijazna koča, ali pa imajo vgrajene čistilne naprave.
V	drugem krogu, ki bo potekal od 11. avgusta do 6. septembra, bo mogoče glasovati le še za eno od desetih planinskih koč, ki bodo v prvem krogu glasovanja dobile največ glasov. Naj planinska koča leta 2015 bo postala tista, ki bo na koncu zbrala največ glasov.
KF
Med prvimi so se na plesišču »z boljšimi polovicami« zavrteli župan Franjo Naraločnik, častni občan Mirko Strašek in občinski svetniki. (Foto: ŠMS)
Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015 20
Šport
15. NOGOMETNI TURNIR IPAVEC-GREGORC V SOLČAVI
Zmaga Anzi baru, v ražnčbalu pa je slavilo Najboljših 5
V	okviru Solčavskih dnevov so predzadnji petek v juliju na svoj račun prišli ljubitelji nogometa. Športno društvo Solčava je namreč v spomin na svoja preminula člana pripravilo memorialni turnir Ipavec-Gregorc. Sodelovalo je osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini.
V	prvem polfinalu so se domačini pod imenom Anzi bar pomerili z Netopirji iz Šmartnega
pirji. Slednji so bili bolj precizni in Struge pustili na nehvaležnem četrtem mestu.
RAŽNČBAL
Sobotno popoldne je bilo v Solčavi namenjeno bolj smešni igri, ki jo imenujejo ražnčbal. Gra za igro, podobno namiznemu nogometu, le da igrajo živi igralci, ki so pritrjeni na prečne drogove, kar jih ovira pri gibanju in brcanju.
Ekipa Anzi bar je v finalu premagala Gostilno pri Kumru in se zasluženo veselila turnirske zmage.
(Foto: Marija Sukalo)
SMUČARSKI SKOKI ZA POKAL FLOSARJA
Mladi upi prikazali lepe in dolge skoke
Prvo avgustovsko soboto je na skakalnici na Ljubnem ob Savinji potekala tekma v smučarskih skokih, na kateri je nastopilo več kot štirideset članov mlajših selekcij različnih smu-čarsko-skakalnih klubov oziroma društev. Letos so poleg skakalcev iz Slovenije prvič sodelovali tudi mladi skakalci iz Avstrije, Srbije in Ka-zahstana.
Tekmovalci so se pomerili v šestih različnih kategorijah. Dečki in dekleta do devetega leta starosti so tekmovali na 10-metrski napravi, do desetega in enajstega leta na 26-metrski napravi, do trinajstega in petnajstega leta pa na 45-metrski napravi.
Mladi skakalci in skakalke so navdušili gledalce ob ljubenski skakalnici. (Foto: Primož Vajdl)
Po dveh serijah sta se zmage med najmlajšimi veselila Mai Zakelšek (SD Vizore) in Tinkara Žehelj (SSK Ljubno BTC), ki sta bila boljša od Tea Krivca (SK Predmeja - Otlica Kovk) in Alje Pre-ložnik (SD Vizore) na drugem ter Anžeta Brecla (SSK Velenje) in Ele Krapež (SK Predmeja - Otli-ca Kovk) na tretjem mestu.
Med desetletniki je bil najdaljši Ožbej Va-čovnik Kotnik (SD Vizore), na drugem in tretjem mestu sta mu sledila Mark Volovšek Murko (SSK Ljubno BTC) in Matic Preložnik (SD Vizore). Pri dekletih do enajstega leta so se na prvih treh mestih zvrstile Kaja Toplak (SSK Velenje), Katarina Pirnovar (SK Zagorje) in Tinkara Mlekuž (SK Zagorje).
Med trinajstletniki so prva tri mesta osvojili Julijan Smid (Ski Zunft Velden), Lovro Peitl (SK Zagorje) in Samuel Lev (Ski Zunft Velden), med petnajstletniki pa Filip Vranc (SSK Ljubno BTC), Marsel Lihteneger (SSK Ljubno BTC) in Karlo Vo-dušek (SSK Ljubno BTC).
Primož Vajdl
ob Paki in jih premagali, v drugem polfinalu pa so Strugam nasproti stali nogometaši ekipe Gostilna pri Kumru z Ljubnega ob Savinji, ki so si priigrali zmago in s tem nastop v finalu.
Solčavani so v finalnem obračunu uspeli izkoristiti prednost domačega terena in z rezultatom 3:1 premagati ljubenske »gostince«, ki so se morali sprijazniti z drugim mestom. Pri streljanju prostih strelov, ki so odločali o uvrstitvi na tretje mesto, so se pomerili nogometaši Strug in Neto-
Nogometaši so se trudili z različnimi akcijami, katerim pa pogosto ni botrovalo nogometno znanje temveč le gola sreča in sinhrono gibanje igralcev ob istem drogu. Pet sodelujočih ekip je medsebojne obračune ne glede na to vzelo športno resno. Po sistemu »vsak z vsakim« je bilo odigranih deset tekem, največ sreče pa so imeli Najboljših 5. Za njimi so se na drugo mesto uvrstili Veterani, do tretjega mesta pa so se prerili Buldožerji.
Marija Šukalo
Ražnčbal je igra, podobna namiznemu nogometu, le da igrajo živi igralci, ki so pritrjeni na prečne drogove. (Foto: Marija Sukalo)
Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015 21
Šport, Organizacije
LJUBNO OB SAVINJI
Tretjič zapored najboljši kegljati iz Črne
Preko dvajsetkrat so se ljubitelji kegljanja v času Flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji že pomerili v podiranju kegljev. Sprva so tekmovale po štiri ekipe, zadnji dve leti pa je število ekip naraslo na šest. Predsednik Kegljaškega kluba Ljubno Slavko Ermenc je v tamkajšnjem kegljišču v sredo, 29. junija, skupaj z ekipo, zagotovil vse potrebne pogoje za izvedbo tekmovanja.
Zmagali so tretjič zapored kegljači iz Črne.
Pet moških ekip že tradicionalno popestri ženska ekipa iz Šoštanja. Na koncu so vsi tekmovalci prijateljsko sedli za mizo. Podelitev prehodnega pokala je pripadla podpredsedniku Kegljaškega kluba Ljubno Janezu Orešniku, Paul Orešnik pa je vsem čestital v imenu turističnega društva.
Na kegljaškem tekmovanju se je pomerilo pet moških in ena ženska ekipa. (Foto: Slavica Tesovnik)
LOVSKA ZVEZA SLOVENIJE
V ekipi evropskih prvakov tudi Zgornjesavinjčana
Ekipa Lovske zveze Slovenije je sodelovala na 8. evropskem prvenstvu v kombinacijskem streljanju, ki je v začetku julija potekalo v češkem kraju Pisek. Udeležilo se ga je 184 tekmovalcev iz trinajstih držav. Med udeleženci sta bila tudi Zgornjesavinjčana Miha Finkšt in Dušan Žehelj.
Člani ekipe so dosegli najboljši rezultat do sedaj in osvojili naziv evropskih prvakov v streljanju glinastih golobov. Za njimi so se uvrstili člani avstrijske ekipe, tretji pa so bili Slovaki. V kombinaciji glinastih golobov in risanice so Slovenci
Pokal je šel spet v Črno, drugo mesto je osvojila ekipa Kegljaška kluba Ljubno, tretji so bili kegljači ekipe Rore, četrto mesto je pripadlo Ženskemu kegljaškemu klubu Šoštanj, peta je bila ekipa Šinti, na šestem mestu pa so pristali mladinci.
Nad tekmovanjem in rezultati je bdel tajnik Kegljaškega kluba Ljubno Blaž Kramer. Drugou-vrščeni Ljubenci so nagrado podarili zmagovalcem, kar je še pripomoglo k dobremu vzdušju pri druženju po tekmovanju.
Slavica Tesovnik
BINETOV MEMORIAL NA LJUBNEM OB SAVINJI
Ribiči so se pomerili v muharjenju
zasedli tretje mesto. Zmaga je odšla na Finsko, drugi so bili Čehi.
Med posamezniki v kategoriji open je Miha Finkšt s 750 krogi zasedel 23., Dušan Žehelj pa s 712 krogi 93. mesto.
Sredi meseca je selektorja in člane ekipe sprejel predsednik Lovske zveze Slovenije Srečko Felix Krope. Udeležencem je čestital in se jim zahvalil, da so ime Slovenije in nacionalne lovske zveze tako uspešno zastopali na evropskem nivoju.
Benjamin Kanjir
Ekipa Lovske zveze Slovenije je najboljša v Evropi v streljanju glinastih golobov. (Foto: BK)
Čeprav je Binetov memorial tekmovanje, med ribiči prevladuje sproščeno prijateljsko vzdušje.
(Foto: Primož Vajdl)
Prvo soboto v avgustu je na Ljubnem ob Savinji potekal Binetov memorial v muharjenju. Člani Ribiške družine Ljubno ob Savinji vsako leto v času Flosarskega bala pripravijo memorialno tekmo v spomin na bivšega predsednika, ki se je udeleži lepo število ribičev.
Tudi letos se je Binetovega memoriala udeležilo več kot trideset ribičev iz ribiških družin Ljubno ob Savinji, Mozirje, Velenje, Šempeter in Maribor. Tekmovanje je potekalo v dveh delih, ki sta trajala po eno uro. V vsakem je moral vsak ribič ujeti tri ribe, katerih dolžine so se seštevale. Zmagovalec je tako postal ribič, katerega skupna dolžina ulovljenih rib je bila največja.
Največ znanja in sreče pri ulovu je imel Edo Januš, ki je dosegel dolžino 237,4 centimetra. Na drugem mestu mu je sledil Miroslav Žaberl s 196,6 centimetra, na tretjem pa Rajko Orač z 182,1 centimetra.
Primož Vajdl
22 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	MOTORIST PADEL IN SE POŠKODOVAL
Solčava: 31. julija v popoldanskih urah se je v Solčavi zgodila prometna nesreča, v kateri se je poškodoval voznik motornega kolesa. Ker je vozil preblizu desnega roba vozišča, je zapeljal na bankino, izgubil oblast nad motorjem in padel. Voznik, državljan Slovaške, se je pri padcu telesno poškodoval in bil odpeljan na zdravljenje v bolnišnico.
•	VLOMILEC V LOKALU
Mozirje: V noči na 1. avgust je neznani storilec skozi vrata vlomil v gostinski lokal v Mozirju in ukradel denarnico z menjalnim denarjem.
•	POBEGNIL S KRAJA TRČENJA
Gornji Grad: 1. avgusta je neznani voznik na avtobusnem postajališču v Gornjem Gradu poškodoval tam parkirano vozilo. S kraja je odpeljal, ne da bi lastniku poškodovanega vozila nudil svoje podatke.
•	NI UPOŠTEVAL PRAVIL VARNOSTNIKOV
Ljubno ob Savinji: 2. avgusta so varnostniki na Ljubnem ob Savinji policistom izročili kršitelja, ki na javni prireditvi ni upošteval ukazov varnostnika, pri postopku pa je varnostnika tudi udaril. Zaradi kršitev zakona o zasebnem varovanju so mu policisti izdali plačilni nalog.
•	ONESNAŽENJE CESTIŠČA Z GORIVOM Nazarje-Mozirje: 2. avgusta je ob 9.43 na regionalni cesti Na-
zarje-Mozirje prišlo do onesnaženja cestišča s pogonskim gorivom na dolžini okoli treh kilometrov. Posredovali so gasilci PGD Nazarje in PGD Mozirje, ki so posuli onesnaženo cestišče z vpojnim sredstvom.
•	MED KONTROLO SE JE ODPELJAL DOMOV
Ljubno ob Savinji: 2. avgusta je policijska patrulja na Ljubnem ob Savinji kontrolirala voznika osebnega voznika, ki je med kontrolo s kraja odpeljal. Policisti so se odpeljali za njim in ga poskušali ustaviti, vendar se voznik ni ustavil in je z vožnjo nadaljeval vse do doma, kjer se je policistom tudi fizično uprl. Z uporabo prisilnih sredstev je bil vinjeni voznik obvladan. V postopek se je želel vmešati tudi voznikov sin, ki je proti policistom poskušal naščuvati psa, vendar je ob prihodu druge patrulje od tega dejanja odstopil. Vozniku je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, zoper njega bo podan obdolžilni predlog na Okrožno sodišče v Velenju, njegovemu sinu pa je bil izdan plačilni nalog.
Nikar v žalosti ne tožite, daje ni več, temveč živite s hvaležnostjo, daje bila.
(judovski pregovor)
4. avgusta sta minili dve leti, odkar nas je zapustila naša draga
Marinka NAPOTNIK
17.11.1948 - 4.8.2013
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in tako našo drago Marinko ohranjate v lepem spominu.
Mož Tone, sin Boštjan z družino, Danijela in vsi njeni
Dober, plemenit človek, kije z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.
(Thomas Carlyle)
ZAHVALA
Božji angel je 28.7. k sebi poklical našega dragega moža, atija, ata, zeta, brata in strica
Marjana REMICA
iz Vologa 6.1.1945 - 28.7.2015
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, darovali sveče in za svete maše.
Posebna zahvala velja gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, cerkvenim pevcem in moškemu zboru iz Bočne, praporščakom, govornikoma in igralcu Tišine.
Hvala vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo teti Faniki Melavc za nesebično pomoč v teh težkih dneh. Hvala tudi pogrebni službi Morana.
Vse prosimo, da se ga spominjajo v molitvah in se kdaj ustavijo pri njegovem grobu. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi, ki smo ga imeli radi in ga bomo zelo pogrešali
Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015 23
Za razvedrilo
Cvetke
PO-ZDRAV-NA-DE-SNO!
Na nedavnem sprevodu, ko so Zgornjesavinjski starodobniki dajali duh po naftalinu, pardon, po zažganem olju, smo prvič srečali na treh kolesih tudi zakonca Rakun, Vincenca in Marijo - Markova iz Varpolj z ljubko potomko. Šegavi voznik Vinko si ob srečanju s foto objektivom ni mogel kaj, da ne bi stegnil svoje levice proti desni z nekakšnim strumnim pozdravom. Kaj je s tem zares mislil, nam ni znano, a se bo s časom že pokazalo, saj bodo lokalne volitve že čez tri leta.
DVA VELJAKA - OBA LJUBENCA
Na nedeljski splavarski povorki je znani prevozniški podjetnik s svojim starim a kot novim mustangom peljal na osrednje prizorišče v Vrbje ljubenskega župana Franja Naraločnika in predsednika uprave družbe KLS Mirka Straška. Slednji je bil ta dan boter flosar-skemu zelencu, kar se je zgodilo le dva dni po tem, ko so mu bile s strani občine slavnostno izročene listine o domovinskih pravicah. Sedaj mora kot pravi Ljubenec dobiti še »comn«. Če ga še nima?!
(Foto: JM)
BESEDO, PROSIM!
Radenko Tešanovic, predsednik Turističnega društva Naš kraj Ljubno ob Savinji (levo): »Franci, ali lahko nekaj povem ob zaključku letošnjega Flosarskega bala?«
Franci Podbrežnik - Solčavski, (so)moderator zaključne prireditve Flosarskega bala: »Lahko, če poveš, kaj bo novega na 56. Flosar-skem balu 2016, saj letos smo že vse videli in slišali.«
24 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015
Križanka, Informacije
Av 1 j i		.					m	močen dež s hudim vetrom. treska-njem	številka ena	sl. pesnik (janez, 'pesmi štirih')	ameriški satirik (buchvvald)	raj ko gerič	kar je v nasprotju z razumom	popis potovanja, potopis	kokoš, putka	polifemov tekmec iz grške mitologije
							nemarna ženska									
		v	V i kZSk If P ><v				strokovnjak za energetiko									
							nekd. rus. in poljska igra s kartami za štiri igralce					12. znak živalskega kroga 2 največje it. mesto				
					j		te lica italijanska pevka (raffaella)				kirgiški ljudski ep država v j. afriki					
			mL				1								prikrito norčevanje, posmeh	občinstvo, publika
sestavil: peter uotr	upor velikih razsežnosti proti oblasti		slab sadež, ki odpade. preden dozori	slovenski pisate lj (fran, 1650-1926)	kradljivec veletok v sibiriji				priprava, ki ponazarja gib. lune slikar samouk							
zaprta posoda za zbiranje, hranjenje vode										mesto v rusiji beneški popotnik (polo)						
nosilni gradbeni element, opornik								egipč. bog stvarstva dekle					podzemni hodnik stopnja, veljava, položaj			
rimski cesar, ki je 0 plenil in uničil jeruzalem					pri prava za ogrevanje prostorov am. smučar (ligety)									ožnakaza neznanca sl de5kar na snegu (koširi		
najvišji vrh pirenejev							evropska denarna enota					pozitivna tečajna razlika				
							otoole peter					gradnik, alojz				
grmičast lišaj belkasto sive barve											grobo-zrnaia skrilava metamorf-na kamnina					
prestolnica kraljestva 5emitskih akadcev						španski flam en ko kitarist (de lucia. 1»47-2014)					krvni sorodnik po očetovi strani					
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
MANAS - klrglškl ljudski ep; TELURIJ - priprava, ki ponazarja gibanje Lune; VINT - nekdaj ruska in poljska igra s kartami za štiri igralce;
-s
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): ABSTRAKT, LEVIATAN, ANAT, AN T. VICTORIA. ARNO, GARDA, DIALIZA. LARI, KI, OGREVAČA, BANKAR, GLAVAR, SARDER, OA, ANEMONA, RILA, DREN, NAPONA, LAJ, ENOTEKA, DELTOID, KANAFAS, AKTOVKA V_s
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 33. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2015 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 7. avgust	ob 8.00. Na Volovljeku, Luče 3-dnevni pohod Po mejah občine Luče
	ob 16.00. Pri Gričarju, Luče Nogometni turnir veteranov
	ob 16.00. Šolsko igrišče v Lučah Nogomet na milnici
	ob 18.00. Šolsko igrišče v Lučah Rokometna tekma stari - mladi
	ob 20.00. Kulturni dom Luče Modna revija - Timotej Rosc
	ob 20.30. Terasa Kavarne Lucifer Velenje Koncert Lucienne - evergreen glasba
	ob 21.00. Plaža ob Velenjskem jezeru Koncert Hamo & Tribute to Love
	ob 21.00. Luče Rock žur (Zmelkoow, Happy Band, Prismojeni profesorji bluesa)
	ob 21.00. Pred Hotelom Plesnik Projekcija gorniškega filma Vrh (The Summit)
Sobota, 8. avgust	ob 8.00. Šolsko igrišče v Lučah Turnir v malem nogometu za moške
	ob 9.00. Šolska telovadnica v Lučah Turnir v namiznem tenisu
	ob 9.00. Čebelarski center Luče Dan odprtih vrat
	ob 10.00. Pri kmečki tržnici v Lučah Ustvarjalne delavnice za otroke
	ob 10.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici Turnir v balinanju
	ob 10.20. Terasa hotela na Golteh Borovničev pohod Golte-Smrekovec-Golte
	ob 10.30. Pri Domu kulture Velenje Otroška predstava Čirule, čarule, puf
	ob 13.00. Hočevarjeva njiva v Lučah Vlcersko tekmovanje
	ob 16.00. Košarkarsko igrišče v Lučah Turnir v ulični košarki
	ob 17.00. Luče Družabno popoldne z ljudskimi godci ter pevci ter vlcerske igre
	ob 18.00. Lovski dom v Lučah Otvoritev lovske razstave
	ob 19.00. Pri kmečki tržnici v Lučah Humoristični skeč mladinske sekcije KUD Raduha
	ob 20.15. Pri Juvanovi hiši v Lučah Vrnitev žalik žena in pohod z baklami
	ob 21.00. Luče Zabavni večer z ansamblom Akordi
Nedelja, 9. avgust	ob 7.00. Luče Budnica po vasi
	ob 11.00. Luče Prireditev Od štanta do štanta s prikazom starih običajev in navad
	ob 17.00. Luče 5. Festival nerodno-zabavne glasbe Luče 2015
Torek, 11. avgust	ob 20.30. Atrij Velenjskega gradu Koncert Darje Švajger
Sreda, 12. avgust	ob 18.00. Terasa hotela na Golteh Koncert pihalnega orkestra Zarja Šoštanj
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OPRAVLJAM PLESKARSKA DELA
v notranjih prostorih, barvanje fasad in nadstreškov, starejše tehnike z apnenim beležem ter polaganje knauf sistemov ... Gsm 030/305-570.
Pleskarstvo, Tadej Grudnik s.p., Zadrečka c. 15, Nazarje.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Matej Bider s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče, težke od 100 do130 kg, možna dostava na dom; gsm 031/832-520. Prašiče, najboljše mesne pasme. Možna dostava. Fišar. gsm 041/619-372.
Prodam prašiče od 30 do 200 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam dve telici črno bele pasme, pašni, breji 9 mesecev, dva bikca siva, stara en teden; gsm 041/519507.
Prodam visoko brejo telico, sivka-holštajn, in bikca starega 10 dni; gsm 041/318-442. Prodam teličko čb-ls, staro en teden; tel. št. 58-35-239. Prodam bikca sivorjavega, starega 10 dni; gsm 070/379-065. Prodam teličko simentalko, težko 130 kg; tel št. 58-32-875. Prodam telico simentalko, težko
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni
Prodam lesene gajbice za krompir
ali jabolka; gsm 041/261-265. Prodam bolniško posteljo in invalidski voziček, cena po dogovoru; gsm 031/261-235.
DRUGO - KUPIM
Kupim večje plastične sode s pokrovom; gsm 041/324-409.
NEPREMIČNINE
Oddam opremljeno dvosobno stanovanje v okolici Nazarij; gsm 041/416-809.
Oddam ali prodam, 84 m2 veliko, stanovanje v Nazarjah; gsm 040/255-401.
Oddam stanovanje v Zgornji Savinjski dolini, z možnostjo kasnejšega odkupa; gsm 070/80-8428.
Oddam dvosobno stanovanje v Mariboru dvema študentkama ali študentskemu paru, 5 min od kolodvora, tel. št. 02/251-41-94 med 18. in 19. uro.
Prodam ali dam v najem hišo v Lokah pri Mozirju; gsm 031/831393.
OSEBNI STIKI
Poročiti se želim s dekletom do 44 let; gsm 031/807-376.
150 kg; gs, 031/765-605. ŽIVALI - KUPIM
tip; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
26 Savinjske
novice št. 32, 7. avgust 2015
Oglasi
Fotoknjiga.net
Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed.
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev
je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate-
rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
WWW.
mK
.net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
^ Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovita darilo
Naročniški klub
SAVINJSKE NOVICE
Ugodnosti za naročnike
Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljen) izvod Savmskih novic plačate manj kot pri vaiem prodajalcu iasoplsov.
Brezplačna dostava Savinjskih novic
rta celotnem območju Republike Slovenije,
Dostava na drug naslov
,\1etl dopustom <i I i med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov.
Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osrnrtnii, ¡ah val, malih oglasov in iestitk bralcev.
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic.
Voi na faco&ooku ■
PPM 3M1KEL I ^^ . .
SMIHEIL NAD MOZIRJEM