F. Puncer: $1« 'ko omsekov nar od smoi Slovenei smo imeli skoro v vseh časih narodnega življenja velike voditelje, ki so z veščo roko kazali ljudstvu pravo pot. Na splošno smo se svojim zaslužnim velikanom izkazali tudi hvaležne, postavili smo jim spomenike, še bolj kakor v kamnu — v srcih, ohranili smo njihove nauke kot sveto narodno izročilo. Tako lepega spomina v svojem narodu pa še doslej med Slovenci nihče ni zapustil kakor škof Slomšek. »V večnem spominu bo pravieni« — te besede svetega pisma naobrača nanj v začetku svoje knjige njegov prvi živIjenjepisec Kosar in nadaljuje: »Izvršil je dela, ki ovijajo njegovo ime z nesmrtno slavo.« — »Njegovo ime je v slovenskem narodu za vsele.i zapisano z zlatimi črkami«, piše drugi življenjepisec Medved. In na drugem mestu zatrjuje: »Slomšekova dela se bodo vselej lesketala v slovenski zgodovini; zapustila so sled, ki ostane neizbrisna v narodnem življenju.« In njegov zadnji življenjepisec prelat Kovačič. ki se je z veliko ljubeznijo posvetil proučavanju njegove osebe in dela, je zapisal: »Njegov spomin še ni umrl in ne bo umrl.« Tako sodijo o njem oni, ki so študirali njegovo življenje, a popolnoma enako misli naše Ijudstvo, ki čuti, da Slomšek ni samo največji, ki je doslej izšel iz njega, ampak da mu je tudi zavetnik in priprošnjik pri božjem prestolu. Zato visi Slomšekova slika na častnem mestu, s cvetjem okrašena že skoro po vseh naših domovih. Nanjo se z zaupanjem ozira slovenski človek, kadar se zgrne stiska na njegovo življenje, v njem tudi čedalje bolj vidi utelešeno pravico svojo in svojega naroda do dostojnega življenja. Tako se uresničujejo Ko- sarjeve besede: »Slomšek še vedno raste in bo rasel, dokler ne zraste iz njega svetnik božji, ki ga bomo častili na oltarjih.« V današnjih res težkih časlh nam je misel na našega Slomšeka posebno korii3tna. Ko vsemogoče sile butajo ob naš mali narod, hoteč ga potopiti v svoje nenasitno hlepenje po moči in oblasti" je globoka in živa aarodna zavednost, ki nam jo je mel prvimi budil škof Slomšek, skoro edina, a najuspešnejša obramba. »Bratje, ne pozabimo, da smo Slovenci!« Tako je klical vladika Slomšek Slovencem pred sto leti. Bratje, ne pozabimo, da smo Slovenci! — nam kliče tudi danes — iz svojega groba. Ali se nam ne zdi, da kakor zvest graničar na straži počiva v obmejnem Mariboru ? Zmaterializiran — v tostranost obrnien svet nam prišepetava, da sta vera in cerkev največja prevara v zgodovini in nam oznanja drug evangelij. Uživanježeljnost razbiia krščanske družine, sistematično ruši v slovenski mladini smisel za pošteno in k Bogu usmer- jeno življenje. Alkoholizem zastruplja dušno in telesno narodovo zdravje. Oh, saj srao prav za prav že kar zreli, da nas zadene sodba, kakor je zadela toliko narodov! Ozrimo se na Slorašekovo podobo! On nas drugače uči. »Sveta vera bodi vam luč!« Nihče drugi: ne komunizem, ne fašizem, ne užitki in st.ra.sti, ne alkohol! Vstanimo in vrzimo iz sebe duš^e h^erp.e. ki se zgrinja na nas! Zavedimo se, da smo Slomšekov rod in prosimo Boga naj n?.-i ga skoro postavi za svetilnik — nn r>a bo iro?ii za nas, da bomo iz nevibte, ki div>! n'"-ng nas, srečno izšli v novo in lepo bodočnost!