Kongres Kristusa j&ralja. Število škofov in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki se bodo udeležili kongresa, je zadnji čas zopet naraslo, zlasti iz krogov jugcslovanskih škofov. Obeta se veličastno cerkveno slavje. Govori, ki bodo govorjeni na kongresnih prireditvah, bodo veljali proslavi Kristusa Kralja in razširjanju ideje Kristusovega kraljevanja med sedanjim človeštvom, osobito med krščanskimi verniki. Posebnost kongresa bo španska razstava. To je razstava o komunističnih lažeh in propagandi, ki so jo komunisti delali za svojo satansko stvar v mučeniški Španiji. Ta razstava bo gotovo ena največjih zanirnivosti na kongresu. Posebna privlačnost na kongresu bodo tudi polnočnice, ki se bodo vršile v noči od sobote, 29. julija, na nedeljo, 30. julija, po vseh ljubljanskih cerkvah. Kar se tiče prijav za udeležbo na kongresu, je 15. julij dolcčen kot termin teh prijav. Poželjno je posebno, da se kongresa udeleži v čim največjem številu mladina, kateri je na kongresu določen poseben dan, in sicer sobota, 29. julija dopoldne. Na vseh kongresih katoliške misli je bil do sedaj mladinski nastop najprisrčnejši in najbolj slikovit. Slovenska mladina ne sme zaostajati za mladino drugih katoliških narodov. Slika, ki jo nudi nastop mladine, ni samo trenutno učinkovita, marveč povzroča pri starejših udeležencih trajen vtis samozavesti in zaupanja v bodočnost. Zelo je tudi želeti, da pride na ljubljanski kongres čim več narodnih noš. Pokažimo tujcem svojo prelepo narodno nošo, kajpada samo pravo in pristuo brez navlak in pridatkov! Z Ijubljanskega kongresa na Brezje. Ker so mnogi izmed štajerskih Slovencev, ki se bodo udeležili kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani, izrazili željo, da bi ob tej priliki tudi mogli poromati na Brezje, se je v Ljubljani poskrbelo za to, da se bo ta želja uresničila. V to svrho se je sestavilo v Ljubljani vodstvo romanja, katero je naprosilo gg. župnike v lavantinski škofiji, da so preteklo nedeljo po cerkvah oznanili to romanje. štajerski Slovenci se bodo peljali v soboto zvečer z večernimi vlaki, katerih vozni red bo še pravočasno objavljen, pridejo zjutraj v Ljubljano, se udeležijo kongresa v Ljubljani in zvečer okrog pol sedmih se odpeljejo naprej na Brezje. Po dohodu na Brezje bo pridiga in pete litanije z rimsko procesijo. Drugo jutro bodo sv. maše od štirih naprej. Ob določeni uri bo slovesna služba božja s pridigo. V ponedeljek zvečer bo vsak lahko doma. Glede vlakov, vozne karte, kje in kako jo bo treba kupiti, bodo pojasnila objavljena pravočasno. Za izlet na Bled bo tudi še prilika. — Vse priiave, ki jih dobijo gg. župniki, bcdo isti poslali na odbor v Ljubljano, n>skar bo odbor v Ljubljani sestavil prijave za Ljubljano in za Brezje. Treba pa se je prijaviti takoj. Če bi kdo hotel že prej v Ljubijano, lahko gre, ob določenem času pa se bo pridružil romarjem na Brezje. Drugih legitimacij ne bo, kakor samo te, ki so za kongres v Ljubljani, torej tudi ne več stroškov, razen za vlak za progo Ljubljana—Otoce. PjTevidaost pri sprejemu jndov. Čim bolj se širi po svetu protijudovsko gibanje, tem več judov se oglaša za sprejem v katoliško Cerkev. To se dogaja zlasti na Poljskem, kjer je število judovskega prebivalstva izredno visoko. Radi tega so izdali poljski škofje, osobito nadškofa v Varšavi in Lavovu ter škof v Przemyslu posebne odredbe za duhovništvo, kako postopati z judi, ki želijo biti krščeni. škofje priporočajo previdnost do skrajnosti. Upravičen je namreč sum, da vseh judov, ki želijo danes preiti na katolicizem, ne vodi čisti namen, kakor to potrjuje izkustvo. Zato nalagajo1 škofje svojim duhovnikom, da morajo v vsakem posameznem primeru priti do pre pričanja o čistosti namena, o temeljiteir. znanju krščanskega nauka in tudi o tem, ali se kandidat krsta udeležuje med časoir priprave vaj pobožnostj. Čas priprave naj traja vsaj šest mesecev, radi kontrole jc treba voditi posebno knjigo za katehument (pripravnike na zakrament sv. krsta). Vec ta čas mora katehurnen biti pod nadzor stvom duhovnika, ki čuva nad njagovo pripravo in se more v to svrho poslužiti tui:'". drugih oseb, n. pr. katoliških redcvnic, akc gre za ženske katehumene. Španslia komuiifetinja — profesorics brezboštva. V španskem komunizmu je zavzemala poleg moških vodičeljsv med ženami prvo mesto Dolorcs Ibaruri, imeno oana La Pasionaria. Strastna govornic:. na shodih se je pred in med državljansk-c vojno odlikovala s svojim neukrotljivic. hujskanjem. Njene zas!uge za raziirjev?nje brezbožtva so bile tolike, da jo i~ osrednja organizacija ri^.skih brezbožniko. osrečila z laskavim naslovom »čaatneg . brezbožnika«. Ob koncu državljanske vo;: ne je kakor drugi rdsčkasti voditelji tu' . dična Dolores pobegnila. Odlcčila se je, d.^. bo s svojo navzočnostjo osrečevaia Rusijo, kamor je prispela sredi spomladi. In da ne bo brez dela in jela, ji je osrednji svet brezbožniške zveze v Moskvi oskrbel mesto profesorice za evropska brezfcožniška vprašanja. Ker je za Španijo rešil to vprašanje general Franco, bo Dolores Ibaruri morala svoja brezbožniška opazovanja osredotočiti okoli drugih držav.