Uto VI PRIHOHSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Stev. 81 (1769) Poštnina plačana v gotovini - v / Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 6. aprila 1951 Cena 15 lir Ob desetletnici napada na Jugoslavijo lll°nS-0Vans^ na.rod!so tedai dokazali, da so za ohranitev miru na Balkanu, toda ne za ceno svoje svobode in neodvisnosti gres OF v Ljubljani bo od 26. do 28. aprila - Etbin Kristan bo letos obiskal Jugoslavijo - Zopet 11 Bolgarov pribežalo v FLRJ H^,RAD‘. \ " Jutrišnja * obfavlja uvodni Ha. f. onJV€Zi Z deseto obletnico Ite ko 50 Nemčija, Mgdj. °dzarska in Bolgarija Kla ]uJ^OOSlc'Vli^ m k° je btoJlT*mmtaka Prestoinica I “o bombardirana, V Clanku Poudarja «Po-j’?® 50 jugoslovanski na- t^bipolcdzali, da so za b ne z na Balkanu, to- 0~n° svofe svobode in ‘S dne šo^iT00 zgoiovin- ijujtoZ; kapitulaciji, je z »iftič,* “^a surno Komu-k KmiiS® Jugoslavije ki Svoie življenje 14 # altih 7°'se ^ umakni- Jei0Bttti n. p° iieffaio' začele so io ,e ; tiskarne, širili ^ ditif! afc' in T0^s,oa odwgla Ja je krepila orrgamiza-Ursila Pripravi o^uje. Ljudstvo je vede. ^Prave za dvi- %in^ino Pdrtifr ostala z Im a °a edino ona vodi. Sat, tudi. da se je ° " PCd pritiskom 7*ih vlada žuhtev obrnila na so-5 fcdr V 20 sklenitev pak- l'«iou3e *°vjetsko vlado do-kka^° n>eug°den položaj. ,Q vlada se m hotela H ,t ltlerhi. toda tudi ni VjmI ”a He,c naičin mimo Ja jugoslovanskih na-* nji teriw s0 stali ob stroja" svobodoljubni narodi. vtedg je tedaj pcsta-'jSifu1' 36 vključi v pakt 0 nevtralnosti. Ona J vseeno pristala, da !,i. Se J3a,°t o prijateljstvu ^ S if nevtralnost ne ome-\ Z^l^šno obzirnostjo je V rf" ® tedaj postopala v % ,b. tretjega Reicha — difca, — se uidi {g kbil. * da jp yn 3*. Se *cot,la pafc]^an P0(iPisa. čeprav je Sln™«**n ^le 6. aprila K zahtevala, da se Pdktu datum 5. apri- J‘noči Sa On, -a je to storila !Hja Pldda Reicha ne bi ttla V , n členila pakt z katero je Nemčija v Ve^1 5^ju. r H "n ! Pa-kta z ZSSR lanski?’’ ob^vllena v ju-ifr je ij dnevnih Ustih, barti* Pe°grad tisto jutro Jj#ei . a11' Na ta način ni uik u*1^ imeti v tistih a r$nega pomena. ‘hrršji^Hlot Gatung, član 1- odbora norveške fci.javili6 /a Pomoč Evropi, h Hov j 130 pomoč treh jSejjj dolarjev, katero je )l!!So»lavoidala na razpolago JHe. ’ kmalu poslana iz »u t>rf J ?0spa Ber§lot ie ■ tla k- kratkim v Jugosla-Hltvi bila navzoča pri PtVe pošiljke v Ju" goslaviji, ki s0 jo norveški dr. Žavljani nabrali od prostovolj-nih prispevkov. Ta prva pošiljka znaša 13 vagonov raznih potrebščin v skupni vrednosti 500.000 norveških kron. V svrho odstranitve hudih posledic lanskoletne suše je prejela Jugoslavija pomoč in kredite iz številnih držav, ki so se pokazali zeljj koristni. Brez dvoma so dale največjo pomoč ZDA, kj znaša skoro 200 milijonov dolarjev, pri čemer je všteta pomoč vlade ZDA in organizacije CAR kakor tudi pomoč privatnih oseb. Anglija Pa je s svoje strani doslej odobrila kredit okrog 5 milijonov funtov, a vprašanje nove pomoči se bo proučevalo še na. dalje, V Beogradu je imela ugoden odmev vest, da bodo prišli letos številni jugoslovanski izseljenci iz Amerike na obisk v Jugoslavijo. Med drugimi bo prišel tudi stari delavski voditelj in slovenski pisatelj Etbin Kristan, ki bo p0 letu 1914 prvič videl staro domovino. Prišel bo tudi mladinski pev. ski zbor iz Clevelanda, ki ga sestavljajo otroci slovenskih iz. seljencev, ki so vsi rojeni v Ameriki. Prva skupina bo prišla iz New Yorka 20. maja t. 1. Od 26. do 28. aprila bo v Ljubljani III. kongres OF slovenskega naroda. Prvi dan bo posvečen proslavi desetletnice OF, naslednja dva pa bosta de-lovna dneva. Dnevni red kongresa bo naslednji: Otvoritveni govor bo imel predsednik OF Josip Vidmar, sledili bodo po. zdravi gostov, slavnostni govor bo imel Boris Kidrič, Edvard Kardelj pa bo imel poročilo Pod naslovom: «Deset let ljudske revolucije«. Nato bo podal tov. Miha Marinko politično poročilo o delu OF med drugim in tretjim kongresom. Organizacijsko poročilo bo podal Marijan Brepelj, ki bo obrazložil tudi predlog novega statuta. Poročilo o finančnem poslovanju pa bo podal Zoran Polič. Nato bodo volitve glavnega in nadzornega odbora. Na koncu bodo razglašeni rezultati tekmovanja na čast desete ob-letnice OF ter razdelitev nagrad. Kongresa se bo udeležilo 750 delegatov. Kot poroča današnja »Ljudska pravica# smatrajo člani OF, da je ena izmed naj lepših pri- prav za kongres ta, da bi v tem času zbrali čim več prispevkov za zgraditev slovenskega KULTURNEGA DOMA v Trstu. V mnogih krajih se že ustanavljajo odbori, ki zbirajo prispevke. Te dni je pribežalo še 11 bolgarskih državljanov v Jugoslavijo. Vsi so pripovedovali, da so se odločili za beg v Jugo. slavijo zaradi neznosnega terorja, ki ga izvajajo policijski agenti v bolgarskih mestih in vaseh. Begunci pravijo, da je ta teror najhujši v obmejnih krajih. Kot ostali Bolgari, ki so v zadnjem času pribežali v Jugoslavijo, pripoveduje tudi ta skupina beguncev o vojaških pripravah v bližinj bolgarsko • jugoslovanske meje. RADE RADOVIČ NAMESTO REDNE SEJE KOSILO PRI GROMIKO Tudi na dveurnem razgovoru po obedu se namestniki niso približali svojemu cilju PARIZ, 5. — Namestniki se danes niso sestali na plenarni seji v «Rožnati paiači«. Namesto tega so se zbrali na kosilu pri Gromiku, vsak samo z enim pomočnikom, nato Pa so se več kot dive uri 'pogovarjali med kavo in likerji. Dve uri razgovorov brez prevajalcev (vsi so govorili angleško) pomeni vsaj dvojen čas ene običajne seje, kjer vsak govor prevajajo v dva jezika. Na konferenci je postala že tradicija (dn dolžina konference dovoljuje, da se tradicija spoštuje), dia s® vsakokrat, kadar eden izmed delegatov povabi svoje kolege na kosilo. po jedli razplete razgovor, ki napravi nepotrebno kasnejšo redno sejo. Vsakokrat gojijo tisti, ki niso bili povabljeni, velike upe v uspeh takih manj vezanih razgovorov. Toda tudii tokrat, kot že dvakrat poprej (22. miarca je priredil kosilo Davies, 29. marca pa Je-ssup) se ti uipd niso izpolnili. Diplomatilčni urednik a- Truman odklanja izjave o možnosti bombardiranja Mandžurije Ha tiskovni konferenci je predsednik govoril o pravkar sprejeti resoluciji v senatu - Ivov/ih šest milijard za oborožene sile WASHINGTON, 5. — Na svoji današnji tiskovni konferenci je predsednik Truman prečital izjavo, v kateri pravi, da je sprejem resolucije o pošiljanju ameriških čet v Evropo v ameriškem senatu nov dokaz. da ostanejo ZDA odločno na stališču podpiranja atlantskega pakta. «Sprejem te resolucije«, poudarja Truman, «potrjuje temeljno načelo naše zunanje politike; varnost ZDA je tesno povezana z varnostjo drugih svobodnih držav. Odobritev imenovanja generala Eisenhowerja dokazuje, da ni nikoli bilo dvomov o tem, da bodo ZDA dale svoj dop*inos pri ustvaiitvi evropske sile za obrambo. Naša glavna naloga je sedaj nadaljevati pri spopol-njevanju naše lastne sile in pomagati graditi sile svobodnega sveta, kar je treba izvesti s sodelovanjem izvršilne in zakonodajne oblasti vlade«. Truman je odklonil vsakršno mnenje p izjavi predsednika predstavniškega doma Sama Rayburna, ki je zatrjeval, da se zbirajo v Mandžuriji velike sile in da niso sestavljene izključno iz kitajskih vojakov. Truman je dejal, da je nevarnost tretje svetovne vojne sedaj enaka, kakor je bila v zadnjih petih letih, toda ne večja, kakor je izjavil Raybum. izjavil je dalje, da je ta nevarnost obstajala, tudi ko so ZDA uvedle zračni most v Berlinu, ko se je začel izvajati program pomoči Grčiji in Turčiji in potem, ko so severni Korejci napadli Južno Korejo. Ta položaj je še vedno na Koreji, toda posveča se mu vsa potrebna pozornost. Dalje je Truman odklonil odgovor na vprašanja o govoricah, da je bil general Mac Arthur pooblaščen bombardirati kitajske baze v Manžuriji. Znano pa je, da so ameriški voja-ški voditelji dali jasno razume- ti, da bi letalstvo OZN bombardiralo kitajske baze. če bi tl začeli velike letalske operacije na Koreji. Na vprašanje o njegovem morebitnem potovanju v Pari;, je Truman izjavil, da za sedaj nima namena napraviti tega potovanja. Napovedal je tudi, da ga bo Churchill obiskal v Beli hiši, ko bo prišel v ZDA. Kakor je znano, je Harold Stassen povabil Churchilla, naj bi govoril 8. maja na univerzi v Pensilvaniji. Danes je Truman zahteval od kongresa dodatnih 6 milijard in 422 milijonov dolarjev za oborožene sile. Ta znesek bo določen za delno kritje izdatkov programa za zvišanje oboroženih sil na 3,462.000 mož do 30. junija. Republikanski voditelj Joseph Martin je danes v predstavniškem domu med debato o načrtu zakona za obvezno vojaško službo izjavil, da je vprašal gen. Mac Arthurja za mnenje o umestnosti uporabljanja kitajskih nacionalističnih čet na Koreji in da se je Mac Arthur o tem ugodno izjavil. Kakor že javljeno, je ameriški senat sinoči z 69 glasovi proti 21 dokončno sprejel resolucijo o pošiljanju ameriških čet v Evropo, o katerih so že nekaj tednov razpravljali. Resolucija pooblašča pošiljatev štirih divi. zij v Evropo dodatno k dvema, ki sta že v Evropi. Hkrati pa je senat izrazil mnenje, da bo moral predsednik Truman v primeru, da bi hotel poslati v Evropo še nadaljnje čete, zahtevati posebno odobritev kongresa. Toda resolucija je samo izraz mnenja senata in nima zakonske veljave; je samo svetovalnega značaja. V predsedništvu senata pa je bila položena druga resolucija, katere besedilo je podobno pravkar onemu odobrene reso- lucije in o njej naj bi razpravljal predstavniški dom. Domnevajo, da ne bodo še začeli pošiljati čet v Evropo, dokler se še predstavniški dom ne izreče o tem. \ o r 91« Bogd a no v lca ^ff.otvoril splošno de-/(v . em kongresu uni- 8ibanja za ustanovi-■X? it,konfederacije za iVtik 0 ie govoril kot % X, jugoslovanskega na-jjHi a komiteja za obram- je delegatom iz S tv°iei^se*'ib držav, ki ima-sodelcv. ,pr.°gramu borbo za NkHodi ^nje m prijateljstvo H,govoril zlasti o konflii 0 vPT«šanju Sl H oh?Wlvraclie in ° Sm- le. ~rraiT>be miru. Pou-rhSiiHbo? s<>. jugoslovanski r Jul i m; ' zainteresirani pri KK« rU na svetu in da gtf ha3b3a,.ena ^ tistih dr-SohHhost n€P°SVadno ob-* le J?apada ‘n vojne. SSlS »i£?“daril nadalje, ISo Hcijl i ul® za svetovno SjitaJlo miiif, ,a Predstavlja PraltVkat«i Pa l«: ds ev VmV. a sredstva za kHry,,?Haja K^ Deial je da-k, in H element0* tivomy zel° Ma?a je SS* *a to - OZN > ka V5«o je no, da giba- »kžS«te ES1 to'ter vsa V£epl,0 Isti smoter, mo- JjNfU, 1* — - Pana-se je 0brambruUCU0 jo včeraj odobril odbor za politično in vojaško sodelovanje. Resolucija izraža mnenje, da sedanji svetovni položaj zahteva pozitivno pomoč ameriških republik za izvedbo kolektivne obrambe na ameriškem kontinentu ob sodelovanju OZN, da se prepreči napad v drugih delih sveta. Resolucija priporoča, naj vsaka od ameriških republik takoj prouči svoje vire in določi, kakšne ukrepe lahko pod-vzame. da prispeva k obrambi kontinenta in k naporom kolektivne varnosti OZN. Vsaka oa ameriških republik bo morala posvetiti posebno pozornost razvoju in vzdrževanju v okviru svojih oboroženih sil določenih elementov, ki bodo lahko razpoložljivi: 1. za o- brambo kontinenta; 2. da se lahko uporabijo kot edinice OZN. Samo argentinski minister je izrekel nekaj pridržkov o tej resoluciji in izjavil, da je mnenja, da priporočila resolucije ne spadajo med naloge organizacije ameriških držav. Na plenarni seji so. danes o-dobrili tudi resolucijo, ki poudarja,'da so ameriške republike odločene, da ne bodo priznale ali sprejele prenosa ozemelj, ki jih neameriške države imajo na ameriškem kontinentu, drugim državam, ki so izven zahodne poloble. Čilski delegat je javil, da bo predložil pridržke glede ozemlja na Južnem tečaju, ki ga Čile zahteva zase. Argentinski list «La Epoca« piše, da obstajajo na konferenci grožnje proti suverenosti ameriških držav. List kritizira stališče ZDA o vojaških vprašanjih in zatrjuje, da razprava o ustanovitvi vseameriške vojske razkriva prave namene Washingtona do tega kontinenta. Filmski iestival v Cannesu Odnosi z Egiptom na seji angleške vlade Veleposlanik Stevenson bo v soboto nesel v Kairo nove angleške predloge Povečane zlate in dolarske rezerve šterlinškega bloka CANNES, 5. — Začel se je tradicionalni mednarodni filmski festival, ki ga vsako leto prirejajo v Cannesu. To leto je na sporedu 70 filmov, med katerimi je precej kratkometraž-nih. Na otvoritveni predstavi so predvajali ameriški film »Prostor na soncu« («A plače in the sun«), ki je napravljen po znanem romanu Theodorja Dr a i sef ja «Arperiška tragedija«. Kritiki pravijo, da se filmu ni popolnoma posrečilo podati podrobne psihološke študije človeka, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora, pa sam ne ve točno, ali je kriv ali ne. Pohvalijo pa glavna igralca Elizabeth Taylor in Montgomery Ciina, Danes popoldne so na festivalu predvajali nemški film ((Padajoča zvezda« («Der fallen-de Štern«) z Wemerjem Krau-som. Poleg tega so včeraj m danes predvajali več kratkih literarnih dokumentarnih filmov. PAVIA, 5. — Pri vojaških vatah blizu Tlcinskega Jezera je prišlo do eksplozije, ki je ranila 12 vojakov in enega častnika. Vojaške oblasti so uvedle preiskavo. Mac Arthurjeve izjave in novi poskusi za mir LAKE SUCCESS, 5. — A-rabsko-azijska skupina se je danes ponovno sestala z namenom, da izdela nove predloge za mir. .na Koreji.. seda j ko se širijo vesti, po katerih bi bili Kitajci pripravljeni priti -na pogajanja. Na dianašinji sestanek so prišli zopet delegati Filipinov, ki so lani izstopili iz sveta 1 držav. Po sestanku je izjavil indijski predstavnik Rajeshwar De-yal: »Zbrali smo se, da bi izmenjali informacij«. Jutri popoldne se bodo predstavniki te skupine — po izjavah dc-bro obveščenih krogov —■ sestali z Mehikancem Luiz Padilla Ner-vo,v članom odbora za dobre usluge, od katerega bodo poskušali izvedeti o sedanjih naporih odbora, da bi stopil v stiik s pekinško vlado. TOKIO, 5. — Na zahodnem bojišču so čete OZn nadaljevale z Včeraj pričeto ofenzivo severno od' 38. vzporednika na bojni črti dolgi 25 km. Pri tem so čete naletele že včeraj na velik odpor. Cete britanskega Commonwealtha so mogle šele dane? zjutraj prisiliti Kitajce in Severnokorejce k umiku. Tudi na srednjem bojišču so oklopne enote OZN prekoračile danes v velikem številu 38. vzporednik. Naletele so na najhujši odpor, kar so ga doživele v zadnjem tednu. Prodrle so 1.5 km preko reke Puhan severno in severnozahodno od Chunchona. Bolj vzhodno od srednjega bojišča so ameriške čete prekoračile reko, Sojang. Kitajci in Severnokorejci so se močno branili. Ob vzhodni obali. so zabeležili samo aktivnost izvidnic. Poročilo letalskih sil javlja, da so letala že peto noč zapo. redoma opazila velik promet v Severni Koreji. Kakor se ie zvedelo, se je znova pričelo življenje v Seulu, čeprav se ie njegovo prebi. valstvo zelo zmanjšalo. Mnogi, ki so zapustili mesto, sp umrli za lakoto ali Pa zmrznili. Številne hiše v mestu so porušene in trgovine so še vedno zaprte, tako da se vrši vsa trgovina na cestah. Najtežje je še vedno vprašanje preskrbe z živili-Riž, ki je najvažnejše živilo Korejcev ima še vedho blazno ceno. Londonski «Daily Telegraph« objavlja danes intervju svojega dopisnika z Mac Arthurjem. General mu je izjavil, da politiki preprečujejo napredovanje sil OZN na Koreji. Glede svoje izjave o 38. vzporedniku je Mac Arthur zatrdil, da se ni on kot vojak vmešaval v zadeve politikov, temveč da so se nasprotno politiki vmešavali v vojaške zadeve. Kot poklicni vojak je sedaj prvič na tem, da se mora boriti v vojni, ki nima določnega cilja, če bi dali proste roke silam OZN, bi mo- gli nasprotnika premagali precejšnjo lahkoto. Južnokorej-ske Izgube znašajo 230.000 mož amčriške pa 60.000 mož. Kitajci nimajo industrije, nimajo gumija, skoraj nič bencina in nezadostna živila. Prav tako se morajo boriti proti precejšnjemu gverilskemu gibanju. Združeni narodi bi morali samo blokirati kitajsko o-balo in razrušiti prometne zveze. pri čemer bi ostala Kitajska brez moči. Ob takih pogojih bi hila ruska intervencija nemogoča. Mac Arthur meni, da na sprotnik pripravlja na Koreji novo ofenzivo z namenom da vrže sile OZN s polotoka. Sedanje napredovanje sil OZN je zakasnilo to ofenzivo, LONDON, 5. — Angleška vlada je danes predpoldne drugič razpravljala o britanskem načrtu za revizijo angleško-tgiptske pogodbe iz. leta 1936. Osnovne črte tega načrta je vlada določila na seji v ponedeljek. Menijo, da se bo sir Ralph Stevenson, britanski veleposlanik v Kairu, lahko vrnil v Egipt že konec tedna in da se bedo angleško-egiptska pogajanja lahko obnovila v drugi polovici aprila. V Foreign Office so predstavniki kategorično odklonili, da bi Anli kav-s-ir, Voli rrT«~m-lo o navodilih, ki jih bo Stevenson nesel v Kairo. Britanska vlada se je morala pri sestavljanju teh navodil ozirati na eni stranii na želje parlamen. ta, ki na splošno nasprotuje koncesijam Egiptu, ,po drugi strani pa na egiptsfco vlado, ki mora tudi upoštevati zahteve svojega javnega mnenja. Fo informacijah, ki jih je bilo mogoče dobit; v običajno dobro poučenih londonskih krogih, se zdi, da je vlada izdelala nekak kompromisni predlog. Ta predlog bi — po teh informacijah — poudarjal, da Velika Britanija v sedanjih medna, rodnih okoliščinah ne more pristati na takojšnjo evakuacijo svojih čet s področja Sueškega prekopa. Ce bi angleška vlada, pravijo v poučenih krogih, sprejela to zahtevo, bi bila v veliki nevarnosti, da padč. Predlog bi pa kljub temu vseboval klavzulo, ki naj bi po angleških namenih pomirila eglptske politične kroge: predvidevala bi možnost evakuacije v času in na način, ki bi ga bilo treba določiti. Vendar izražajo v običajno dobro obveščenih angleških političnih krogih mnenje, da je kaj malo verjetno, da bi se Kairo zadovoljil s to obljubo. Prav tako menijo, da bo Sir Ralph Stevenson sporočil egipt. ski vladi, da Anglija ne more spVejeti egiptskega načrta o enotnosti Ni love doline pod krono kralja Faruka. Britanski predstavnik bo prav tako poskušal doseči od egiptskih obla-sti preklic omejitev, ki so bile pred kratkim upeljane za vožnjo petrolejskih ladij skozi Sueški prekop. Londonski diplomatski opazovalci sodijo, da polaga Velika Britanija v tem trčnutku velike upe v angle-ško-ameriške razgovore v Wa-shingtonu, ki se ne bodo omejili na vprašanje perzijske nafte, temveč bodo obsegali vsa vprašanja petrolejske proizvodnje na Srednjem vzhodu in obram. be tega področja, za katero menijo v Londonu, da ima izredno strateško važnost. Angleška parlamentarna delegacija, ki je obiskala Izrael na vabilo izraelske vlade, je danes vrnila v London. Po uradnih podatkih so sebri. tanske rezerve v zlatu in dolarjih zvišale v prvih treh mesecih leta 1951 na 3.758.000.000 dolarjev, kar je skoraj trikrat toliko kot Pa njihovo najnižje stanje preb devalvacijo funta štenlinga. Ta številka vsebuje tudi rezerve vseh dežel šterlinškega bloka. Zvišanje v prvem trimesečju tota 1951 znaša 458 milijonov dolarjev, od česar odpade 98 milijonov na nakazila iz Mar. shallovega načrta, odobrena še pred koncem leta 1950. ko se je Anglija prostovoljno odpovedala pomoči ECA. Te številke je naznanil v parlamentu finančni minister Hugh Gaitskell, ki se pripravlja na debato^ o proračunu, ki ga bo predložil zbornici v torek. Kot je Gaitskell že sporočil, izkazuje letni obračun aktivni saldo za 720 milijonov funtov šterlingov v davčnem letu, ki se konča 31. marca, prihodnje lelto pa se obeta manj rožnato. Gaitskell je izjavil v spodnji zbornici, da izvira stalno naraščanje zlatih rezerv iz velikih zaslužkov v dolarjih v deželah šterlinškega bloka. Mnogo dolarjev je zaslužila zlasti jugo-zahodna Azija s kav. čukom in kositrom. Anglija sama na ie v dolarjih še vedno deficitna. Dodal je, da je to verjetno za delj časa zadnji tri. mester, v katerem uživa šter-linški blok tako ugoden polo. žaj glede rezerv v. zlatu in dolarjih. 2e v svojem zadnjem pregledu gospodarskega položaja ie Gaitskell naznanil, da bo oborožitev močno prizadela tudi te rezerve. Oa konca leta 1945. ko je šterlinški blok imel zlate in dolarske rezerve za 2.476.000 000 dolarjev, je bil blok v stalnem deficitu vse do začetka leta 1950, ko se je položaj začel po. pravljati. Vendar znaša skupni dolarski deficit šterlinškega bloka od leta 1945 7.116.000.000 dolarjev, ki je bil pokrit s 3-750.000.000 dolarii ameriškega posojila, z 2.737.000.000 dolarji Marshallove pomoči in z 1.904.000.000 dolarji iz Kanade, Južne Afrike in dotacije Med. narodnega monetarnega sklada. genoij« AFP pravi, v svojem komentarju, da sta obe stališči, ki sta se izkristalizirali že takoj po začetku konference, tako točno določeni, da je treba kaj več kot diobro kosilo, da se poruši zid, ki inči predstavnike Moskve in zahodne delegate. Gromiko želi, nadaljuje isti komentar, omejiti dnevni red četvorne konference na dve sami vprašanji, kj Moskvo zelo zanimata: prepoved oborožitve Nemčije in pa obvezno in enakomerno zmanjšanje oborožitve štirih velesil, ini samo teh. Ce že teden dni omenja predvsem druga vprašanja (atlantski pakt. Trst, denacifikacija, vojni zločinci, itd.) je io samo zato. da bi lahko kaj postavil proti zahtevam zahodnih delegatov (balkanske mirovne pogodbe, oborožitev moskovskih satelitev), in pa, da bi imel, če potrebno, kje kaj popustiti, da bj izsilil popuščanje tudj na nasprotni strani. Pod to taktiko, nadaljuje komentar, ki se okorišča z mešetarjenjem z določe. nim ciljem poenostavitve dnevnega reda. čutijo zahodni delegati prisotnost skrite ruske želje, to je, da bi jim'preprečila vsak snirehodi na področja, kier se ZSSR čuti šibko (m da bi jim obenem zvezala roke s p!sano obvezo (in tudi dnevni red je nekaj napisanega), ki bi zadostovala, da se zavleče, če žp ne prepreči, njihov napor za oborožitev. Kar se tiče današnjega razgovora, pravijo v zahodnih kro. gih edino to, da je morda dala vsakemu posameznemu udele. žencu nove elemente o namenit, sobesednika. «Gre za ta je izja. vil eden izmed njih. da je treba prebaviti ne le Gromlko-vo kosilo, temveč tudi njegove razlage«. Prihodnja seja namestnikov bo verjetno že v petek dopoldne v ((Rožnati palači«. Omeien angleški izvoz v sovjetski blok LONDON, 5. - V dobro obveščenih krogih pravijo, da bodo od ponedeljka 9. aprila močno omejili angleški izvoz kavčuka in drugih strateških surovin v dežele sovjetskega bloka, vključno Kitajske. Za vsak tak izvoz bo potrebno posebno dovoljenje. TRST, 5. — G. W. J. Sullivan, ki je bil pet let britanski politični svetovalec pri Zavezniški vojaški upravi in ki je pred nekaj meseci zapustil naše mesto, je imenovan za opolnomočenega ministra v Romuniji. Ob kongresu KPI Ze v MiUrnu je pred nekaj dnevi Palmiro Togliatti javno povedat, kaj je pravzaprav prinesel s auojepa moskovskega zdravljenja. Kot smo že poročali, gre za ponudbo kpminfor. rnistov De Gasperijevi vladi, naj spremeni svojo zunanjo politiko, t, j., naj dopusti, da hi italijansko zunanjo politiko uredila vlada ZSSR. To je To. gliatti ponovil tudi v svojem poročilu v torek na kongresu KPI, ko je dejal, da je pripravljen s svojimi 2,600.000 člani podpreti vlado, če utemeljilo spremeni svojo zunanjo politiko in preneha sodelovati pri pripravah na imperialistično vojno«. To je prva moskovska parola na tem kongresu. Druga pa je tale: «Zlasti smo naklonjeni novi veliki -iniciativi partizanov miru, da organizirajo, da se ljudske sile izrečejo za sklenitev pakta med petimi velikimi silami, ki naj reši mir za celo zgodovinsko razdobje». Vgeraj .pa je Scoccimarro, vidni voditelj KPI, na istem kongresu izjavil, da ne izključuje vsake možnosti skupne akcije z italijansko buržoazijo, s katero bi italijanski komin. formisti vodili «realno politiko, t. j. takšno politiko, ki bi se izognila pretirani doktrinarski zaostritvi s strani kominfermi-stov in ki ne bi podcenjevala protislovnih manifestacij, ki jih zbuja tudi izven atlantske, ga pakta komin formize m ». Tudi vsi ostali govorniki ko-minformovskega kongresa v Rimu so govorili v tem smislu — med njimi tudi Longo — in vsem je bila v njihovih govorih takorekoč vsaka druga beseda mir — mir —. Predvsem je glede tistih To-gliattijevih 2,600.000 organizacijski sekretar KPI že včeraj v svojem organizacijskem poročilu, dejal, da »ta številka v državi ne šteje toliko, kolikor bi mogla. Temu pa je vzrok dejstvo, da mnoge člane ne vodi točno poznavanje ciljev stranke, in pa dejstvo, da obstaja določena razdrobljenost in slaba organizacijska enotnost«. Secchia je še dodal, da je v tovarniški h celicah KPI organizirani h samo 416.000 delavcev, medtem ko je izven vsake politične stranke še na sto tisoče delavcev, «pri čemer seveda ni niti omenil delavcev, ki so organizirani v Saragatovi PSL1 in v Romitovi PSU in drugod. Glede nenehnega govoričenja o miru pa je nedavno neki ruski akademik napisal celo knjigo, v kateri dokazuje, da imperialisti, ko pripravljajo vojno, navadno največ govorijo o miru, Ce pomislimo na tistih več kot dve sto sovjetskih divizij, ne vštevši pri tem satelitskih oboroženih sil, lahko rečemo, da se moskovska birokratska kasta odlično poslužuje istih metod, ki jih ugotavlja glede imperialistov omenjeni sovjetski akademik. Kako se namreč strinja kričanje o miru meh kominfor-mevskih voditeljev širom po Evropi z vsem tistim, kar z dejanji počenja n. pr. samo sovjetski delegat Gromiko na konferenci namestnikov v Parizu, da ne NACBT VOLILNE REFORME sprejet t francoski skupščini O načrtu mora razpravljati še senat - Auriolov prihod v Kanado in njegov govor v tamkajšnjem parlamentu PARIZ, 5. — Danes popoldne je francoska narodna skupščina z 263 glasovi proti 251 sprejela načrt volivne reforme, katerega posamezni členi so bili že sprejeti pred petnajstimi dnevi. Odobreni načrt nadomešča proporcionalni sistem iz leta 1946 in uvaja večinski sistem z enkratnim glasovanjem, spo-polnjenim z vezanimi listami (prehodna koalicija strank, ki so podpirale skupni program) in s preferenčnim glasom. Proti zakonu so glasovali ko. munisti, golisti in številni poslanci centruma in desnice. Za načrt so glasovali socialisti, večina ljudskih republikancev ter nekateri zmerni, radikali in neodvisni. Kakor je znano, je prav zaradi volilne reforme padla prejšnja Plevenova vlada. V parlamentarnih krogih predvidevajo, da je tudi Queuillova vlada v nevarnosti. Preden postane zakon, mora o tem načrtu 'razpravljati še senat, ki ga bo verjetno temeljito spremenil. Tedaj bo morala skupščina igMl razgovori o perzijski nafti Danes se začnejo angleško-ameriški razgovori o vprašanjih petroleja na Srednjem vzhodu • Položaj na iranskih petrolejskih poljih WASHINGTON, 5. — V ameriški prestolnici se bodo danes začeli razgovori med zastopniki ZDA in Anglije o iranski nafti in o splošnem vprašanju petroleja na Srednjem Vzhodu. Britanski veleposlanik v ZDA, Sir Oliver Franks, se bo razgo-varjal s pomočnikom ameriške, ga zunanjega ministra Mac Gheejem, ki se posebej ukvarja z vprašanji Srednjega Vzhoda in ki se je te dni vrnil z daljšega potovanja po tem področju. Z angleške strani bodo sodelovali tudi zastopniki in strokovnjaki zunanjega ministrstva, finančnega ministrstva, vojnega ministrstva in ministrstva za pogonska sredstva. V ameriških krogih poudarjajo, da je o tej zadevi že bil govor v Londonu, ko se je Mac Ghee vračal s svojega potovanja po Srednjem Vzhodu. Iz Londona poročajo, da je načelnik oddelka za Srednji Vzhod britanskega zunanjega ministrstva, Geoffrey Furlonge, pospešil svoj odhod iz Londona v Washington. Furlonge bo glavni pomočnik veleposlanika Oliverja Franksa na washin-tonskih razgovorih. Washingtonski dopisnik lon- donskega lista. «Daily Telegraph« piše d razgovorih in pravi, da bodo obravnavali tri glavne točke. Te so: 1. Kako vzpostaviti v Perziji stabilnost in preprečiti zmanjšanje zahodnega vpliva. 2. Kako zagotoviti Veliki Britaniji dostop do perzijske nafte in preprečiti vsak poizkus, ki bi hotel spraviti zahodni svet ob to bistveno važno surovino. 3. Preprečiti oslabljenje britanskega gospodarstva, ki bi sledilo zaradi razlastitve lastnine «Anglo-Iranian Company». Poročila iz Perzije pravijo, da se je število stavkujočih na petrolejskih poljih v Kuzistanu zmanjšalo od 12.000 na 9.000. Vladna komisija, ki je bila poslana v Kuzistan, je začela s pogajanji s predstavniki družbe «Anglo-Iranian Oil Compa-ny» in s predstavniki delavcev. Iz Iraka pa poročajo, da se je tam položaj pomiril, odkar je bil objavljen predlog ravnatelja družbe »Irak Petroleum Company» o novi delitvi dobič. ka z iraško vlado. Tudi v Iraku so se v zadnjem času pojavile zahteve po nacionalizaciji naftnih ležišč. še enkrat glasovati o načrtu in takrat bo vlada postavila vprašanje zaupnice. # * * Predsednik francoske republike Auriol je danes s posebnim vlakom prišel v Ottavvo. Na postaji so ga čakali kanadski guverner lord Alexander, ministrski predsednik Saint Laurent in člani vlade, vojaški poveljnik in številne uradne osebnosti. V Kanadi so Auriola sprejeli z vsemi častmi. Auriol je prvi predsednik francoske republike, ki je obiskal deželo, ki je bila svoj čas znana pod imenom «Nova Francija«. Auriola so povabili v kanadski parlament, kjer mu je pred. sednik vlade Saint Laurent izrekel dobrodošlico. Poudaril je tudi, da bo Kanada napravila vse mogoče, da se prepreči nova vojna, ne bo pa opustila pravice do lastne obrambe ter se ne bo nikoli izognila dolžnosti braniti tiste, ki so bolj neposredno podvrženi nevarnosti. Predsednik Auriol je v odgovoru poudaril potrebo organiziranja regionalnih obrambnih paktov in dejal, da je atlantski pakt močna vez med Evropo in Ameriko. V zaključku je Auriol izjavil, da si napadalci leta 1914 in 1939 ne bi upali izvesti svojega zločinskega načrta, če bi bili vedeli, da Francija in Evropa nista bili sami. -------- EolDlskl lunanji minister o polil svoie vlade KAIRO, — 5. Egipčanski zunanji minister Mohamed Saleh El Din je danes izjavil, da E-gipt ne namerava stopiti v atlantski pakt, sredozemsko zvezo ali kak podoben obramb, ni sistem. Dodai je. da bo Egipt vedno spoštoval določila Listine OZN in da se bo nepristransko boril, da bi se preprečila tretja svetovna vojna, poudaril pa je, da Egipt ne bi mogel popolnoma zadostiti svo. jim mednarodnim obveznostim, če ne bo uresničil svojih nacionalnih ciljev. Med te cilje šteje minister umik angleških čet s področja Sueškega preko, pa in pa združitev Egipta in Sudana pod egiptovsko krono. omenjamo vseh lanskoletnih nastopov sovjetskih delegatov pri OZN in njihovih satelitov, ko so nen«hno onemogočali spre. jem vsakršnega sklepa, kj bi doprinesel k zmanjšanju sedanje mednarodne napetosti V svetu in s tem k odstranitvi vojne nevarnosti? Kako naj torej italijansko ljudstvo verjame v iskrenost, pozivanja kominformovskih voditeljev glede sklenitve pakta miru med petimi velikimi silami, če vendar prav sedaj Gromiko v Parizu dela vse mogoče, da bi preprečil sestavo celo samega dnevnega reda za bodočo konferenco zunanjih ministrov štirih velikih sil? Očitno gre tu torej za popolnoma nekaj drugega, a to je za poskus preprečenja krepitve obramb ne moči zahodnih držav pred napadalnimi nameni ZSSR in njenih satelitov. Ze tedaj, ko smo komentirali Togiiattijeve milanske ponudbe, smo poudarili, da je Togliatti popolnoma pozabil na oorbo italijanskega proletariata za njegove socialne pravice. Namesto te borbe so mu postale gtavng direktive iz Moskve, Da gre za očitno izdajstvo delavskih interesov — ni treba ponovno še posebej poudarjati. Spričo Scoccimarrove izjave na včerajšnjetn zasedanju rimske, ga kongresa Pa postaja to iz-dejstvo še mnogo očitneje: italijanski kominformovski vodi-telji so pripravljeni odreči se celo ideološki borbi za ceno poslušnega izvrševamja direktiv iz Moskve. Seveda niso na rimskem kongresu pozabili' m Jugoslavijo, za katero so že stotič povedali, dd je ca Italijo pač najbolj nevarna, da je tudi ta trditev na liniji italijanske buržoazije, s katero se hočejo italijanski kominformovski voditelji do kraja pobrdt-iti, je več kot očitno Hkrati pa je to prispevek k izzivalnim podvigom vzhodmih sosedov Jugoslavije in s tem poskus podrejanja Italije napadalnim željam Moskve. Končno naj še omenimo tržaško kominformovsko delegacijo na čelu z Viktorjem Vidalijem in Marino Bemetičevo: od vseh inozemskih delegatov na kongresu rti bil razen Vidtdija nihče izvoljen v predsedstvo kongresa. Mar so italijanski kominfor. misti hoteli s tem izrabiti solidarnost s Cam-maratovo in Vi-tanzovo tezo o eneugasnjeni suverenosti» Italije nad Trstom? Kljub pompoznim poskusom, ki ga italijanski kominformisti vršijo v zavajanju italijanskega ljudstva tudi na lem kongresu, pa že sama dejstva govorijo, da ne bodo uspeli. Za predvečer kongresa fe Akcijski odbor za enotnost in neodvisnost delavskega gibanja v Italiji objavil manifest, ki začrtava italijanskemu proletariatu tako borbeno pot kot jo zahteva. Razen tega pa je prav včeraj prišlo do združenja Saragatove in Romi-tove socialistične stranke. Zaradi tega nimajo rimski kominfor-mistični manevri nobenih izgle-dov niti pri zavzemanju oblasti s paktiranjem z buržoazijo, niti pri bodočih volitvah, pri katerih, si celo «socialistični komin-formist» Nenni želi skupnega nastopa s Saragatom in Romito, Članstvo KPI pa v znak protesta ptoti njem satelitski politiki množično zapušča te petokolo-naške vrste. Italijanska vlada spet izpopolnjena RIM, 5. — Predsednik republike je danes podpisal odlok, ki mu ga je predložil De Ga-speri, in ki sprejema ostavko saragatovskih ministrov Simo-ninija, D’Aragone ir.. Lombarda in imenuje dosedanje ministre brez listnice Campillija za ministra prevozov, La Malfo za ministra zunanje trgovine in Petrillija za ministra trgovske mornarice. S tem je De Ga-speri zamašil luknje v vladi, ki so nastale po odstopu ministrov PSLL V Tarantu je italijanska mornarica danes prevzela tri spremljevalna ladje, ki jih je dobila od ZDA. Na slovesnosti je govoril obrambni minister Pacciardi, ki je poudaril, da ob istem času sprejema italijanski veleposlanik v ZDA dva torpedna rušilca, tudi namenjena italijanski mornarici.. Dejal je nadalje, da že r.eka.i mesecev v italijanska pristanišča stalno prihaja ameriški' material za vojsko, letalstvo in mornarico, in da ima Italija zdaj štiri popolnoma novo opremljene divL zije. Prav tako obnavljajo italijansko vojr.o letalstvo. Veleposlanik v ZDA Tarchia-ni se je danes predpoldne raz-govarjal z upravnikom ECA Posterjem. Govorila sta med drugim o financiranju italijanske oborožitve. V VVashingtonu je tudi šef misije ECA za Italijo, Daytorj, ki se bo v soboto vrnil v Rim. Italijanski parlament je bil sklican za torek, 10. aprila. Pred rimskim sodiščem se j« danes končala civilna pravda, ki jo ie začel proti Togliattiju pisatelj Achille Campanile, ki je kot posebni dopisnik sledil «Giro dTtalia« za list »Milano-Sera«. Campanile je tožil Togliattija, ker je revija (iVie Nuove«, katere lastnik je Togliatti, objavila članek, namenjen listu «Milano-Sera», zelo skrajšan in poln »nedopustnih dodatkov«. Sodišče je Togliattija obsodilo na plačilo škode in r.a poravnavo sodnih stroškov. Načelnik italijanskega generalnega štaba, general Marras, je bil danes v Parizu gost ua kosilu pri generalu Eisenho-werju v hotelu Astgria. Novi italijanski poslanik v Madridu, markiz Taliar.f je danes predložil svoje poverilnice) generalu Francu. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Petek 6. aprila Celestina, Čudna Sonce vzide ob 5.39; zatone T°„,a 18.38. Dolžina dlneva 12.59. L“' ■> vzide ob 5.25; zatone ^ “ Jutri, sobota 7. aprila Herman, Radivoj //• PROSLAV A OB 10. LETNICI OF KULTURNA PRIREDITEV prosv. društva „Vojka Smuc“ V prostorih prosvetnega društva «Vojka Smuc» je bila sno-či kulturna prireditev ob 10. obletnici Osvobodilne ironte. O Osvobodilni fronti je v imenu društva spregovoril tov. Jože Koren, Govoril je o usodnih dnevih, ko so okupatorske vojske hotele zlomiti Slovence kot narod in. kot posameznike. Toda naš narod jim je bil dorasel in je dokazal, da je vreden dedič vsega pozitivnega v lastni preteklosti. Izraz pripravljenosti in sposobnosti je bila Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki se je formalno ustanovila 27. aprila 1941. Zaradi globokih korenin, ki jih je imela OB’ v našem narodu, je bilo mogoče, da je v kratkem času zrastla iz nič naša partizanska vojska, ki je postala strah in trepet okupatorjev in peščice izdajalcev. Pri nas, posebno v Trstu je našla O F plodna tla tudi med naprednim delom italijanskega prebivalstva, kar se je konkretiziralo v nastajanju skupnih borbenih formacij. Krona skupnih nadčloveških naporov je bila zmaga nad silami fašizma, po kateri je bil naš narod, čeprav za kratko dobo, prvič v svoji zgodovini združen in res svoboden. Po zaslugi Osvobodilne fronte so nekdanje sanje postale stvarnost. Slovenci so začeli graditi nov dom, nov ne samo v teritorialnem, marveč tudi y socialnem pomenu besede. Ob tej priliki moramo poudariti, da nosijo vsi vojni zavezniki krivdo 7,a to, da danes naše praznovanje 10. obletnice Of ne more biti praznovano v vzdušju svobodne radosti, pač pa v ostri borbi, često tudi, žal, krvavi, proti rastočim silam mračnjaštva, ki bi nam ponovno hotele vsiliti jarem fašizma. Danes, ko jasneje vidimo vzroke^ za tako stanje, nam je tudi laže videti krivce, ki so se sami razgalili pred nami s svojimi dejanji. Njihova sicer lo- url Sv. Ivanu prsi proslavo lo raislavo OF 'včeraj zvečer je bil r.a stadionu «Prvi majo množični sestanek OF II. okraja. Politično ppročilo je podaj tov. Tine Lipovec. Po diskusiji o poročilu je bilo na sestanku govora o delu za bodočo razstavo in pro-slavo 10. obletnice OF. II. okraj ne sme zaostajati za ostalimi okraji, zato so tudi prisotni r.a sestanku določili, da bodo podvojili delo, da bo tudi v tem delu mesta obletnica Osvobb-dilne fronte najsvečaneje proslavljena. čena toda v skrajni liniji skupna pot razbijanja naših narodnih sil je Pravi zločin nad našim narodom na teh tleh, ki mu je v nastalih pogojih enotnost bolj potrebna kot vsakdanji kruh. Toda naša narodna enotnost je cementirana z našo krvjo. Osvobodilna fronta živi v nas vseh prav tako kot v letih najhujše preizkušnje, čeprav so oblike našega življenja in delovanja v njenem okviru pri nas drugačne. Osvobodilna fronta je in bo zvesta svojemu programu še naprej in vedno bolj bo izstopala kot edina vodnica v svobodno bodočnost. OF' je neuničljiva, kot je neuničljiva življenjska sila našega naroda. Dolžnost članov OF je danes prav tako kot prej, strniti naše narodne vrste, dvigniti borbenega duha in narodni ponos. Združeni se borimo za našo e-nakopravnost na vseh področjih javnega, gospodarskega in kulturnega življenja in bodimo istočasno glasniki sloge in bratskega sožitja narodov ob medsebojnem spoštovanju in pobor-niki resničnega miru in napredka. Na ta način bomo nadaljevali delo OF. Kulturni program je na proslavi izpolnilo pevsko društvo «Tržaški zvon« ped vodstvom dirigenta tov. Karla Boštjančiča. Zapeli so «Nabrusimo kose« in «Na juriš« pb spremljavi harmonike tgr «Na lipici«, «V gozdu«, «Prišel ljubi je pod okno« in «Lunica». Tovarišica Ema Starčeva je čitala črtico Juša Kozaka »Mutasti so spre- govorili« ter še recitirala Kosmačevo pesem «Pismo materi«. Pionirka Černetova pa je ljubko deklamirala »Naše gore«. Med številnimi prisotnimi so bili tudi tovariši dr. Kukanja, Jelinčič in Novak kot zastopniki odbora za proslavo 10. obletnice OF. Prosvetno društvo »Vojka Smuc« zasluži za prireditev vse priznanje. Z ostalimi prireditvami in razstavami' bo 10. obletnica dostojno proslavljena tudi na našem Tržaškem 0-zemlju. Na prireditvi je bilo nabranih 3425 lir prostovoljnih prispevkov za Kulturni dom. Nezaželeni obiski Consko predsedstvo sporoča, da pride jutri v Trst njegova ekscelenca ondrevole cdv. F er. nando Tambrorvi, podtajnik za trgovinsko mornarico. Na postaji ga bodo ob njegovem pri. hodu ob 10.15 spre j: li predstav, niki oblasti, Lloyda, CRDA itd. Nato bo, kakor pravi poročilo, obiskal razne oblasti, župana, ter v spremstvu predsednika cone in šefa italijanske delegacije tudi novo motorno ladjo «Avstralijo». Olvoril bo celo sedel demokr&čanske stranke v Miljah. Ne vemo, kaj sploh išče v Trstu ta podtajnik. Bolje bi bilo, da bi nam pustili ladjo, ’ki jo bodi registrirali v Genovi, in bi v zameno gospod podtaj. nik kar ostal v Rimu. Tržačanom ne bi bilo prav nič žal, če bi obiskov raznih ministrov ne bilo in bi svoje ladje brez njih prav lahko splovili. Tako pa pride gospod minister, tržaško pomorstvo pa ti je prikrajšano Za novo ladjo. 0 volitvah so razpravljali v in proračunu občinskem svetu Včeraj so se ponovno sestali občinski svetovalci v Nabrežini in razpravljali o točkah »jesenskega zasedanja«. Po odobritvi .zapisnika prejš-nje seje je župan prečital od. govor gen. Aireya na zahvalno pismo občinskega sveta. Nato je obvestil občinske svetovalce, da je predsednik cone obvestil občino, naj do 9. t. m. predlaga čas za bodoče upravne volitve v nabrežinski občini. Svetovalec Marizza je ponovno zahteval, naj župan na vsaki seji obvesti občinski svet o edgo. vorih predsedstva cone na razne sklepe, sprejete na sejah občinskega sveta. Zupan mu je odgovoril, da bi to prav rad storil, toda predsedstvo cone zavlačuje z rešitvami in nekateri sklepi čakajo odgovora že več kot eno leto. IZPRED SODIŠČA Stroga obsodba mazačke kije zakrivila smrt porodnice Dva dni in pri zaprtih vratih Se je vlekla razprava proti 36-letni Eleni Tortorelli, ki je lani avguste pripomogla pri odpravi telesnega plodu Teresi Carofiglio in s tem povzročila njeno smrt. Do splava je namreč prišlo 5. septembra, tri dni kasneje pa jg Teresa Carofiglio umrla zaradi zastrupitve. Tortorellijeva je bila obsojena na 3 leta in 4 mesece zapora ter na petletno izločitev iz javnih uradov. Poleg nje pa je to- Skoraj smrtna nesreča zaradi prevelike brzine Neprevidnost in prevelika hitrost je zahtevala včeraj zvečer okoli 20 ponovno dve žrtvi. Na motorju «Guzzi» sta se z veliko hitrostjo vozila 32-letni SECCHINI ELIO iz Sv. Marije Magd. Spodnje št. 1158 in 32-letni VECCHIET GIUSEPPE, iz Ul. Costalunge 176. Ko sta privozila v bližini postaje na Čampo Marzio ju jg zaneslo na levo stran preko pločnika in oba nesrečnega, sta skupno z motorjem priletela na tranvaj-ske tračnice. Na lice mesta je Njegov tovariš pa je odnesel lažje poškodbe; zlomljene zape-sti ter rane na čelu. Zdravniki se o Secchinijevem stanju niso izrekli, medtem ko se bo moral Vecohiet zdraviti približno 30 30 dni. Poshus samomora 52-ietnega upokojenca 52-letnj PIVA GIOVANNI, stanujoč v Ul. Udine 63 je hotel včeraj proti večeru končati svoje najbrže težko življenje, prišel reševalni avto RK in oba Mož, ki je po «poklicu» upoko- odpeljal na II. kir. oddelek splošne bolnice, kjer so zdravniki dognali, da ima Secchini rane na čelu in verjetno počeno lobanjo. Vrhutega ima močno poškodovano koleno, ker je pri padcu ostal pod motorjem. jenec je popil kar pol kozarca solne kisline. Takoj so ga prepeljali na IV. oddelek splošne bolnice, kjer so mu rešili življenje. Piva je izjavil, kar je že preje napisal na nekem listku in ga pustil v svoji sobi, da je že sit življenja. žilstvo spravilo pred sodišče tudi meža umrle, 40-lefcnega Gaetana Carofiglia, ker se ni uprl nedopustnemu početju žene in mazačke. Vendar ga je porota oprostila, z utemeljitvijo, da ni zakrivil kaznivega dejanja. Obtožbe brezvestneža na račun poštenjakov Med živahni vrvežem po hodnikih drugega nadstropja sod-nijske palače so se predvčerajšnjim dopoldne nenadno pojavili bolničarji Rdečega križa s službujočim zdravnikom na čelu. Poklicani so bili tja zaradi nenadnega vpitja 54-letnega Francesca Ruggerija, ki je čakal na hodniku, da bi pričal proti človeku, katerega so obdolžili kraje na podlagi njegove ovadbe. Ruggeri se je vdal živčnemu napadu, še preden je bil zaslišan kot priča in bržčas zato, ker nd vedel, kako bo dokazoval obtoženčevo krivdo in utemeljeval svojo ovadbo pred sodniki. Zato je kričal, da hoče biti zaslišan takoj in kar tam, na hodniku. Sodniki so res zapustili svoje prostore ter se potrudili do njega na hodnik, kjer je Ruggeri potrdil svojo ovadbo in bil nato prepeljan v bolnico. Obtožba je šla na račun 37-letnega Onorata Coka iz Ul. S Servolo 114, češ da je v družbi še enega možakarja 31. avgusta 1945 leta odnesel 6 m dolg bakren kabel iz Ilvinih skladišč. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA 1EP KULTURNI NASTOP dijakov bujske gimnazije v Kopru Na kulturni prireditvi dijakov bujske gimnazije v sredo dne 4. aprila smo spoznali, da ee je hrvatski narod na Bujskem hitro opomogel na kultur, nem polju. Prof. Markov je s sijajno na. študiranim zborom nastopil s precej težkim programom, ki je zahteval dober izvajalni kompleks. Temu se je prof. Markov precej približal. Postavil je pred nas precej homogen in dobro vpet pionirski zbor, ki je zadostil težkim nalogam zahtevnega sporeda. Pohvalno je to, da je v svojem sporedu dal poudarek istrskim narodnim pesmim, ki so več ali- manj že pozabljene. Oživitev pesmi iz 13. in 14. stoletja v precej originalni obliki se pripisuje prof. Markovu kot dobro delo na polju folklornih ostalin tukajšnjih Hrvatov. V prvem delu so nastopili dijaki s Cossettovo zborno pesmijo »Heroj mladi«. Ta udarna pesem je dala mladin pevcem udarnega poleta. Ze s prvo pesmijo je bil stik s publiko vzpostavljen. Tej pesmi sta sledili dve Grgoševičevi priredbi pa- Babiči Ljudje so črnili, da ni prav, ker vaški pevski zbor prosvetnega društva ni deloval Neka. tere članice pevskega zb ra niso več čutile potrebe do napredka in so se izgovarjale z raznimi pretvezami. Predsed. nik je prav jz tega vzroka odstopil in je bil na njegovo me. sto izvoljen novj predsednik. Sedaj bodo ojačili pevskj zbor z moškimi članj. Odkar se je vreme ustalilo, gorko sonce kar vleče iz zemlje pšenico, deteljo jn druge poljske kulture. Pšenica je posebno po dolinah v času dež»v. ja dobila bledo zeleno barvo. Sedaj se vidno porravlia in upamo na dober pridelek. Ljudje so zelo zadovoljni in hitijo s poljskimi deli, da bodo čim prej popravili, kar je zamuje-nega. B F. stirskih pesmi. «Sviralica svi-. ra« in »Poslala me mama«. S tema dvema pesmima je dal zbor že narodnostni pečat celotnemu prograrfiu, ki se je stopnjeval v prvem delu koncerta. Oživele so istrske narodne pesmi iz 13. in 14. stol. Priredbe narodnih so bile v svojem bistvu precej blizu originalu. Primer istrske primitivnosti v glasbi je pesem ((Rodila lesa«, «Istrski in ptičji ples«, ki je v izvirniku spremljan s flavto. «Istrski in ptičji ples« je bil podan s posebnim poudarkom na efekt. Ti dve pesmi je dirigiral učenec III, razreda Armando Degrassi, ki jasno ni bil kos zahtevnemu vodenju zbora. Z recitacijo Cedomir Minde-rovičeve pesmi «Prvom peto-godišnjem planu« je dokazal Armando Degrassi, da bujska gimnazija tudi v deklamaciji ne zaostaja. Po deklamaciji sta sledili dve pionirski pesmi v priredbi Josipa Stolcer-Slavenskega. Značilnosti ((Uspavanke« ir.' «Deč-jih iger« pa so, da so bile te pesmi spremljane s klarineti, ki so nakazovali primerne instrumente frulo, tipičen narodni instrument, ki je v obliki organuma igral dvoglasno in s tem poizkuša] približati isti primernosti, ki se bo podlagi basovskega instrumenta šalma-ja uveljavlja v troglasr.o kompozicijo za tri klarinete. Imitacija starih instrumentov je bila nad vse dobra in posrečena. Kot zadnjo točko prvega dela sporeda so zaplesali dijaki in dijakinje makedonsko kolo «Prizrenka». V drugem delu sporeda smo slišali nekaj jugoslovanskih narodnih v priredbah jugoslovanskih skladateljev. Borisa Pa-pandopula »Ej bisto voda«, Ste. vana Mokranica «Pazar živine«, Milenka Zivkoviča ((Igrale babe u mesečini«, Vrhovskega slavonsko narodno «Odbij se« in Zidovčevo »Ciciban«. Za zbor So bile te pesmi precej zahtevne tako, da se je mora) prof. Markov potruditi, da je poustvaril te skledbe ravno z mladino, ki je več ali manj v dobi mutacije. V drugem delu smo izmenoma z zborskimi nastopi videli tudi narodne plese raznih jugoslovanskih pokrajin. Ti plesi so bili združeni v venčke, ki pa niso predstavljali neke enotnosti n. pr. ((Topniška«. «Oj devojko« in »Grčanka«. Se izraziteje pa v venčku »Surna-dinka«, »Ljtibevo ti mene« in »Sarajevka«. Nastop bujske mladine ,ie svetel zgled kulturne prizadev. nosti mladine, ki ve kaj hočč. Gašperlin Zdravko Zbori volivcev v Kopru Te dni so v Kopru zbori volivcev, na katerih se razpravlja o planu za leto 1951. Zbori so zelo dobri obiskani jn so po vseh bazah SIAU. V debatah, kj sledijo poročilom, meščani ostro kritizirajo birokratično početje nekaterih funkcionar, jev MLO Kopej- — poverjeništvo za trgovino in preskbo — (razdeljevanje koruzne moke, ki je v prosti prodaji, katera je dala možnost špekulacije nekaterim protiljudskim elementom in podobno). Predmet debate je tudi pomoč kmetovalcem pri obdelovanju polja, ki je zaradi slabega vremena v velikem zastan-ku. V tem so vsj edini, da bo treba napeti vse sile in pomagati povsod, da bo izvršen plan pomladanske setve in saditve. Ena važnih točk debate je tudi rešitev zelo perečega stano. vanjskega vprašanja. Na nekaterih bazah so izvolili tudi razne komisije kot go. spodarsko, stanovanjsko, roditeljske svete m podobno, ki bodo MLO pomagale pri izvrševanju njegovih upravnih nalog. Tako postopoma prehaja v roke delovnih množic uprava ljudske oblasti prav Po načelu Lenina o odmiranju države v prehodni dobi, S. A. Namakalne naprave v dolini Mirne Podjetje «Vodogradnjie», ki opravlja v dolini Mirne važna izboljševalna in namakalna dela bo do prvega maja uredilo namakalne naprave in jih razširilo na površtni 70 ha orne zemlje, ki je last članov KDZ iz Krašice. Vsa ta velika površina bo potem služila za pridelovanje zelenjave in drugih do. nosnih poljedelskih kultur. Del te površine bodo zadružniki posejali s povrtnino in pričakujejo da jo bodo pridelali na ha okoli 2 vagona, skupno pri. bližno 50 vagonov. Po že dograjenem sifonu — podzemskem kanalu — skozi katerega priteka voda za namakanje iz izvirka Grandole, bodo zadružniki iz Krašice lahko dobilj toliko vode, kolikor jo bodo rabili za namakanje. Namakalne naprave bodo tako urejene, da bodo zadružniki tečno videli, koliko vode je že priteklo, in sam j regulirali namakanje; Okrožna skupščina RK v Kopru V nedeljo 8. aprila ob 9. uri bo v mali dvorani gledališča v Kopru okrožna skupščina Rde. čiega Križa z naslednjim dnevnim redom. 1. Otvoritev. 2. Volitve delovnega pred. sedstva. 3. Poročilo okrožnega odbo. ra RK in debata. 4. Razrešnica prejšnjega od. odbora. 5. Volitve novega odbora. 6. Naloge RK in sklepi. Organiziranj bodo prevozi za delegate in goste skupščine. Bertoki Tu moramo predvsem pripomniti, da je bil Ruggeri uslužben svoj čas pri Ilvi kot čuvaj, a je bil iz službe odpuščen zaradi skrajne malomarnosti in nevestnosti. Kljub temu da se je potem hodil večkrat ponujat na upravo tovarne, naj bi ga ponovno zaposlili, je ostal še dolgo brez zaslužka, dokler mu ni ing. Camici nekoč obljubil zopetno zaposlitev, ako najde tatove kabla. Kakor se je pokazalo, se brezvestni Ruggeri pri tem ni oziral na predsodke: obdolžil je kraje več ljudi, za katere se je dokazalo, da so popolnoma nedolžni in celo enega, ki je med vojno, umrl v nemškem koncentracijskem taborišču. In tudi v tem zadnjem, primeru ®e je izkazala popolna ne-osnovanost njegovih obtožb. Q-norato Cok je bil oproščen, ker ni zakrivil očitanega mu dejanja. Stare obtožbe milanskega novinarja , Milanskega, novinarja dr. Barzellinija, ki je 1946 lete dopisoval za milanske liste «Po-polo di Milano« in «Crimen», je 1. avgusta onega leta ponoči napadla skupina ljudi, ki so bili drugačnega političnega prepričanja nego on. To se je dalo razbrati iz dejstva, da so ga pričeli obdelovati s pestmi, čim so ugotovili pri njem člansko izkaznico demokrščanske stranke. Vse tp se je dogodilo v Ul. Sonnino, od koder so ga neznanci vlekli s seboj do Sv. Jakoba in ga tu izpustili. Dr. Barzellini je stekel takoj v Ul. Caprin na policijsko stražnico in potožil o svoji nezgodi. Stražniki so dohiteli dVa domnevna napadalca v UL Giuliani, ki pa pri zaslišanju nikakor nista hotela priznati, da bi bila soudeležena pri vsej stvari. Od obeh se je včeraj pojavil pred okrožnim sodiščem le 28-letni Giacomo Serra, medtem ko je bR 28-letni. Stefano Bea-covich sojen v odsotnosti. Serra je tudi pred sodniki odklanjal vsakršno krivdo, češ da se je na mestu spopada znašel le po naključju. Obtoženca ste bila obsojena vsak na 10 mesecev zapora, vendar pogojno in z nevpisom v kazenski list. Predsednik Wittica, tožilec Grubissi, zapisnikar Neri. Zagovornika Guido Zennaro in Sblattero. Z GORIŠKEGA Člani kmečko delovne zadruge v Bertokih So na sestanku, ki je bil v sredo, sprejeli poziv okrajnega odbora SIAU glede tekmovanja. Z navdušenjem so , sprejeli vse točke tekmovanja primorsko ljudstvo vedno ča-in takoj odgovorili z napoved- j stilo in v narodni osvobodilni jo tekmovanja vsem drugim I borbi po njem imenovalo tudi zadrugam v okraju. | svojo brigado. Z GORIŠKEGA Predavanje o Srečku Kosovelu V prostorih Ljudske čitalnice in knjižnice je bilo v sredo zvečer literarno predavanje. Ob pričetku je spregovoril znani pisatelj Ivo Marinčič o pokojnem Andreju Paglavcu, ki nas je zapustil sredi svojega delovnega življenja. Pokojniku so se prisotni oddolžili z enominutnim molkom. Sledilo je predavanje tovarišice Brede Budal o pesniku Srečku Kosovelu. Predavateljica je dejala, da se v pesniku druži kraška, vipavska in tolminska narava, ki se zrcali tudi v vseh njegovih umetniških stvaritvah. Srečko Kosovel ni bi] samo zelo plodovit pesnik, ampak je imel tudi neverjeten posluh za pesniško umetnost. Zal, da ga je že v mladih letih r.apadla zavratna bolezen, ki mu je vse prekmalu pretrgala njegovo življenjsko nit. Kljub bolnemu telesu pa se kaže v delih vedrost njegove duše in vera v zmago resnice in pravice. Zlasti iz zadnje dobe je veliko pesmi preroške vsebine, v katerih pesnik prerokuje boljše življenje. V tem se je pokazal naprednjak in revolucionar. Zaradi tega ga je Sledila je diskusija glede volitev. Nekateri svetovalci so predlagali, naj bi bile volitve v nabrežinski občini jeseni po trgatvi, k0 ni več toliko dela na polju, toda pred začetkom šolskega leta, ko so šolske stav. be še proste. Občinski odbornik tov. Skrk je kritiziral ravnanje predsedstva cone, kj je prvotno v soglasju z ZVU prepustila občinskim upravam določitev časa za volitve, zdaj Pa zahteva v tako kratkem ča. su le predlog, da bodo o tem odločali v Trstu. Občinski svet je nato s tajnim glasovanjem predlagal, naj bi bile upravne volitve v nabrežinski občini v začetku oktobra. Na vrsto bi moral priti občinski proračun za 1951, pa so rajši prej prodali še nekaj zemljišč, za katera so zaprosili trije Tržačani, da si bodo sezi. dali hiše v nabrežinski občini. Občinski odbornik tov. Skrk je bil mnenja, da bi moral prošnje proučiti prej upravni odbor kot do sedaj. Odborniku Slavcu n; bilc to pogodu in je zahteval naj se prodajo zemljišča takoj. Steiner Ada iz Trsta dobi 543 kv. m. občinskega zemljišča v Nabrežini po 120 L Bartoli Sergio ter ing. Selenati Gino iz Trsta pa dve parceli v Sesljanu pp 200 L za kv. m. , Na predlog odbornika Terčona je občinski svet sklenil, da se zviša zavarovalnina pro. ti požaru in streli za občinske zgradbe od dosedanjih 24 mili. jonov na 108 milijonov lir. Za to zavarovanje bo občina plačevala letno 33.615 lir. Končno je prišel na vrsto občinski proračun za leto 1951. Odbornik Terčon, ki ima v rokah občinske finance, je •prečital postavke proračuna, Preprečena tatvina litega železa Policija je aretirala 29-Ietne-ga CRAGNOLINA GIACOMa iz Ul. Pozzo dej Mart- 1, in 36 letnega B EM BI J A GIOVANNI-JA iz Ul. delle Lodole 2, ker ju je zalotila pri kraji v novem pristanišču. Cragnolin in Bembi sta hotela s pomočjo treh težakov in šoferja avtomobila, ki ata ga najela pri 40-letnem Davidu Virgiliju odpeljati paibližno 10 stotov litega železa, ki je last splošnih sktedli-šž. Pri vkrcevanju železa v bližini hangarjev 63 in 64, se jima je približal name ščenec splošnih skladišč in ker se mu je zdela stvar sumljiva. je zahteval objasnitev. Ker pa ni dobil zadovoljivega odgovora, je stvar prijavil dvema policajema. Istočasno je neki uradnik splošnih skladišč, ki je takoj prišel na mesto ugotovil da sta hotela Cragnolin in Bembi ukrasti železo. Blago so ponovno razložili. oba zlikovca pa so predali policijskim oblastem v nadaljnji postopek zaradi tatvine. ki ga je predlagal upravni odbor v odobritev ZVU. Predloženi proračun predvideva 25.043.262 lir dohodkov ter 35.063.07] lir stroškov, kar pomeni 10.019.809 lir primanjkljaja. Tako g- Terčon kot sam ob. činski tajnik sta kritizirala ZVU, ker je zahtevala od občinske uprave predložitev proračuna v kratkem času, tako da o njem nj mogel prej razpravljati občinski svet, kot do. loča zakon, nato pa je nesmotrno križala razne postavke in črtala kar 6 milijonov pr stroškov. Od pričakovanega primanjkljaja je ZVU odobrila le približno 4 milijone lir. O proračunu bomo še podrobneje poročali, tembolj ker bodo o tem občinski svetovalcj razpravljali na prihodnji seji. Zaenkrat beležimo le ugotovitev, da je ZVU črtala postavko stroškov za ljudsko štetje, kar pomeni, da ga letos ne misli razpisati. Prihodnja seja bo v četrtek ob 17. uri, V SOBOTO 7. aprila ob 20.30 bo v AVDITORIJU IV. KONCERT 'eiw lila tiče Operna pevka sopranistka Ondina Otta bo pela samospeve jugoslovanskih avtorjev Miloja Milojeviča, Josipa Hatzeja, Rada Simo. nitija in Josipa Pavčiča. Na klavirju jQ bo spremljal prof. Marijan Lipovšek. Nastopil bo tudi violinski virtuoz Karlo Rupel. • Sporedi se dobe na sedežu Glasbene Matice v Ul. sv.. Frančiška 22-1. jn pri Adria Express v Ul. Fafoio Seve-ro 5 b. Zaradi omejenega števila sedežev naj si vsak preskrbi spored čimprej- Huda nesreča v lovarni Gaslini 62-letnega delavca je oškropila žveplena kislina - Njegovo stanje je resno Včeraj zjutraj je zadela 62-letnega delavca Savina de Pa-squaleja, stanujočega v Ul. del Veltro 85, huda nesreča, po ka. teri bo najbrže nosil sledove celo življenje. Med svojim rednim delom pri kotlu, kjer je vrela žveplena kislina pomešana z vodo, je Pasqualeja nenadoma oškropila r.evarna tekočina in mu prizadejala opekline po hrbtu in rokah. Nesrečnež se je takoj v krčih zvalil na tla: njegovi tovariši so poklicali reševalni avto Rdečega križa, ki ga je takoj odpeljal V splošno bolnico. Pred prevozom pa so morali dati nesrečnemu delavcu injek. cije proti hudim bolečinam. Sprejet je bil v dermatološki oddelek ir: ker so opekline hujšega značaja, se zdravniki še niso izrekli o njegovem stanju. 80 dni bolnice zaradi nesrečnega padca Okoli 14.15, so sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnice 69-ktno MARIJO PACCO vdovo Bravini, in Ul. Ronehet-to .136. Zena, ki bo ozdravela, če ne bodo nastale komplikacije, v 10-80 dneh je izjavila, da je med delom v kuhinji padla, pri čemer si je močno ranila trtnična vretenca. Žrtev nehvaležnega lienia Svojevrstna nesreča se je dogodila včeraj zjutraj 25-letne-mu Ugu Belladonni, stanujočemu v Ul. Ghirlandaio, ki je zaposlen kot jahač na Monte-bellu. Kakor vsako jutro je tudi včeraj hotel odpeljati svojega dirkalnega konja na redni trening po montebelskem dirkališču, toda nehvaležni konj, kateremu se najbrže zaradi lepega sonca r;i ljubilo tekati, je svojega trenerja brcnil, sicer ne preveč hudo, v čelo. Jahača so pripeljali v splošno bolnico, kjer se bo moral zdraviti 8 dni. Zlom zaradi padca 55-letni BLASCOVI MAT-TEO, po poklicu gostilničar, stanujoč v Ulici Capuana je padel po stopnicah lastnega stanovanja pri čemer se je zlomil nadlahtnico desne roke. Nesreče na delu Včeraj o.b 13 je prišel v glavno bolnico 36-1 etni IVAN FURLAN, s Proseka 158 in izjavil, dg mu je. med delom pri raz-krcevanju opek v Ilvi, ena izmed teh padla na nogo. Domnevajo, da si je močno poškodoval kosti na palcu leve noge, za kar se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni. Nekaj ur kasneje pa so pripeljali v glavno bolnico 42-letnega mornarja Girolama Pa-pagallo, ki je imel globoko rano na nosu, je izjavil, da ga je med delom udarila ročica, nekega kolesa na bagru «Etrurja» v žaveljskem pristanišču. Upajo, c’a bo ozdravel v 7-11 dneh. Okoli 15.20 pa je lastnik tvrdke «Toros» pripeljal svojega nameščenca 25-letnega delavca SANCINA MARIJA, sta. nuječega v Ulici Ratto della Pi-leria 2 v splošno bolnico, kjer sO ga zaradi globoke rane na prstancu desne roke sprejeli na ortopedski oddelek. Sancin je izjavil. da se je ranil med delom v lesnem pristanišču pod Skednjem. PRED POMUDUiSKlit ZASEMMIEM OBČINSKO SVEU 180 milijonov lir primanjkljaja pri letnem proračunu Ze nekaj mesecev sem privabi goriški grad le redke obiskovalce. Vse pa se zdi, da se bo že v polovici meseca aprila življenje razgibalo. Za tisti čas pričakujejo pričetek spomladanskega zasedanja občinskega sveta. Glavno vprašanje tega zasedanja bo nedvomno obravnava občinskega proračuna za leto 1951. Čeprav statistike kažejo, da se je primanjkljaj občinskega proračuna od lete 1949 dalje stalno manjšal (leta 1949 je znašal letni primanjkljaj 252 milijonov, leta 1950 okoli 200 milijonov lir, se občinski u-pravniki tudi pri sestavi le' tošnjega proračuna niso mogli izogniti primanjkljaju. Prora čun, o katerem bodo razpravljali r>a sedanjem zasedanju, bo imel 180 milijonov lir primanjkljaja. Ni verjetno, da bo zaradi tega primanjkljaja občinska uprava prenehala s poslovanjem. Bolj verjetno je, da bo tudi letos morala država priskočiti na pomoč in kriti del stroškov. Preostali del pa bo država zacelila s posojili. Letošnji proračun določa pre- Sfavka gasilcev CRDA v Tržiču še vedno traja Ze nekaj dni traja stavka ga. silcev Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA) v Tržiču, ker hočejo stavkajoči prisiliti vodstvo podjetja, da pristane pri pogajanjih na novo podjet-niško pogodbo. Medtem pa so se na predlog nekaterih delavcev, ki so včlanjeni v FIOM, zbrali delavci mehaničnih delavnic v ladjedelnici, ki so izrazili svojo solidarnost s stavkajočimi. Svojo moralno podporo pa so obljubili tudi drugi delavci. cej obsežen načrt javnih del Samo za šolstvo je namenjenih okoli 112 milijonov lir. S tem denarjem bodo dogradili industrijsko šolo in osnovno šolo v Stražicah. Seveda sta obe šoli namenjeni italijanskim učencem, za katere lahko trdimo, da niso v tako slabih šolskih prostorih kot slovenski učenci in dijaki. Novih šolskih poslopij so veliko bolj potrebni slovenski šoloobvezni otroci zlasti pa predšolski otroci. Proračun določa tudi popravilo pokopališča v Pevmi in Podgori, kar bo stalo okoli 10 milijonov lir. Seja pokrajinskega upravnega odbora Na swjj,i zadnji seji z dne 4, aprila je pokrajinski upravni odbor odobril sledeče sklepe: za pokrajinsko upravo: doklado nair.eščenki v zavodu Duca d’.Aosta, doklado slugi v gluhonemnici, podporo upojco-jentki Lojzki Ongairo de Batti-stu, prispevek zvezi povratnikov, prispevek državni zvezi «Pro Aquilea»; za občino Gorica so odobrili: nakup zemljišča za zgradnjo transformatorja na trgu sv. Antona: za občino Sovodnje so odobrili: davek na stroje za ekspresno kuhanje kave: davek na pse, davek na napise in da-vfefc na živino za leto 1952. Nadalje davek na obrtnice in policijska dovoljenja, dlavek na industrijo, trgovino in rokodelstvo; za občino Steverjart so odobrili: povišek 10 odstotkov na ootrošnišiki d'avek; potrošniški da vok na blago ad valorem za orvo šestmesečje 1951; potrošniški davek na vino in elek-1 trični tok; davek na klavirje in biljarde: davek na avtomobile; davek na pse, obrtnice, živino, industrijo, trgovino ter rokodelstvo; davek na policijska dovoljenja na služinčad, družinski davek: za občino Zagraj so odobrili: dodelitev kruha vajencem v delovnih centrih v letu 1950; davek na živino za leto 1952; prispevek k stroškom za sprejem v sirotišnico mladoletne Tenet Eveline; gradnjo otroškega vrtca v Borgnanu; na- kup zemljišča za gradnjo kmetijske šole v Plešivem; za občino zagraj so odobrili: potrošniški davek na električni tok; za občino Gradiška so odobrili: izredno doklado župnijskim upraviteljem; prodajo zemljišča Spessot Emilu in Ci sco Jožefu; prispevek za spomenik padlim v osvobodilni borbi; diavek na živino za leto 1952; proračun za leto 1951; za občino Tržič so odobrili: zamenjavo zemljišča med občino im Calauttijem Faustinom; predajo občinskega zemljišča; nakup poslopja, ki je last Cle-menfija Oliviera za osnovno šblo; za občino Kopriva so odobrili: prodajo občinskega zemljišča. SLOVENSKO NARODNO gledališče za Tržaško oz V NEDELJO 8. apr>la 1,51 ob 17. uri gostovanje na KONTOVE z Gorlnškovo ko®*®'5 Meča kapice> Vlogo Rdeče kapice igra Starčeva, vlogo_ ]oVca Julij Guštin. Gledališče Verdi Drevi ob 21. uri; Gledaj^ družina Renzg Riceip. ^j, liani luge — «Vme $ Sheba«. Jutri v-eicor. »^e)( ] Riccija: ((Skupno zivf)W. nedeljo ponovitev »Deduu * * * ^ V nedeljo ob 1L15 ski koncert Tržaške m' j.j. naje .podi vodtetvom L^jevG T^TroinU bodo T3T«f- naje podi voobscvuiu fala. Izvajali bodo Tar'S#<. Lisztove in Dvorakove OF V Padričah bo v ritev razstave nairoonoo9 dilne borbe. oKtti1 Proslava OF v Okrajni odbor OF V. - p priredi v nedeljo 8, aPri 1 j p? ljuncu v dvorani ob■ 1'>• L#!? slavo 10, obletnice OF s vanjem pevskega zbora s ^ Kontovela, folklorne skw venskih srednješolcev 's^ jev iz Boljunca. Na Pr°“ leS. Ijeni vsi! Po proslavi bo SINDIKALNE VEST} Izvršilni odbor Enotneg® jt] ^ rednega sindikata in.dustr lavcev se bo sestal v m. ob 20. uri v svojert ^ Ul. Machiavelli št. 13, Ui na srednjih šolah . Uredba o prednostnih in podelitvi učnih m -nt njih in strokovnih šolah t izide v kratkem. Pr0~!L vložiti do 24. aprila. Kd (f rava zaprositi za kako “j s-sto, naj si preskrbi čih* one priloge, ki so bile P> ■ lani. V nedeljo p[eS j na stadionu izdajalo dbvoljenja j manifestacije od 28. » ■ t L maja, vštevši' zbor^. e p, vorke, športne in za,t?i,e P?, peditve (plese, gledali3 ^ stave, vrtne veselice) ar)ah ^ n ih prostorih t*r * gledališčih javne upuj [efji velja za zidne lepak^ l^ii Prošnje za maneie- v)dt lepake I. maja je uradih kabinete^P^J apdjj Terr. prošnjam je besedilo vabi) in.Pr°^V$' v uracnn kabineta r-. ap soba 35 do 14. ure jju poA$r razne manifestacije- 6 p za manifestacije je 11 pril*J niti do 14. ure 26. prošnje bodo velJa vzorci predsedstva c bovati bodo morale opis manifestacij, ne osebe ali * nJSi Tod b''V’ To osebo 'oo mora- . viia- f dblaistiti. da bo razF spremembah in jih fp vne.3?fli zvezi z zahtevami -,a ^ da. Poleg tega bodo v prošnji jasno P vorniki. Jasno bo . .Athr označiti liudi ali 1 oseoe an gauizacijskega odbor • ,jcvj ■„ naslov in telefonsko UPU cturil i.l U:-«l *•* * * |T)£ fF bodo povabljene na . ( cije ter navesti, od jajo Tudi v Krminu bodo zqradi!i poslopje državnih nameščencev Tudi v Krminu bodo morda že v bližnjih dneh pričeli z gradnjo poslopja za državne nameščence (INCIS). Trenutno so odobrili samo načrte, ki predvidevajo prostore za 12 družin. Verjetno bodo imeli pri razdelitvi stancyain,j prednost podoficirji tamkajšnje vojaške komande. Film za kmetovalce V nedeljo, 8. t. m. bode na sedežu Zveze poljedelcev v Ul. Roma 16 v Gorici predvajali dokumentarni film o kmetijstvu (moderno vrtnarstvo), koloradski hrošč, pomladansko in poletno ladjarstvo). Vstop je prost. Zbornica j trgovinskih^,.^ Člani zbornice se drevi ob 19. uri ved v podjetjih, ^ tn P ,/ državnemu nadzorstv v p Pozivamo člane, da s predaV jem številu udeležb0 i -j NOČNA SLVZBA ,. C*. dinarEnea, Ul. jeli'15)* Alla Maddalena ^'^rzo * 43; Pizzul-Cignpl^ciale^ kovlie’ ‘ ^ Zanetti, Ul. P' Harabaglia, Bark^ pj*1 J ROJSTVA, SMHT1 1 ^ v Dne 5. aprila 195 ^ 4 Dne 5. aprila rodilo 15 otrok, urnr*e fc "a ® bTio %Ž,K Vggj adnik {fA* gospodinja .Gi,ldpaulet:ii^iK^i' mehanik Vitale °r3 iga ka Mirella Bono<*’odlljf ^ mlllo Coppola in P^tni M j, lia Tambacchia, o5Podl'^ Giulio ScherU m Sp 0„o . ta Brecelli, agen jes ,r dai in gospodinja veJ^3r.'\, ^ Presti, vojak an 'ri m cona B zvlečejo z b'i7e,tocke. Potrebno bi še ^ TOijo bDbni in Ke- da se pripravi te- n 2a gosposka od Pogajanja, *h bo — po prepri- ^ju združenih ihh šovinistič- kon^n°ŽiC~ odvisna do-j odločitev vrnitve ta' COTle B. itd. Italiji. vekanje je začelo. V da č S°relu.^° v£i* od °rlar-i c^era’ od Graziani- ° od škofa San ti- k j Togliattija, od Nenni- , o paradoksalnega Um- _ ®losa, čigar paradoksi Pa ne«^eP^av včasih navidezne takvTls nos,tž. včasih le niso - "®Vi(}ezni -• In glej jih: 5011 eno streho,' tisti, ki srti j0 z dihorr. Stalina in ti- t Vi s “ Skrito'6 V°Wkojnega» dučeja. a ^ sme se prezreti da so ravno v času ^.^.^ojcčega vekanja v V..?1**5 osvobojenih krajih q ^,av'ie opcije, od kate-k. 1 se dalo nekai uloviti *z »s,, u.. . «*■?-^^r bi se dal napra-1 kapital za mraeng ko-6lje ^Jd^I-ione in fašistične ako se od časa do ča- q uu r.i 'U w 'ijo Ja.vljai° vesti, ki jih Si-dijSltVeSiTlc,rha italijanske ra-Postaje, ki bi hotele h * v Srca omahljivcev je i^ ** na tej strani me-bi^ , vc&P'iti psihozo, na- ijih LVdjn° paniko ter v | * 3 katerim ladaio sedbj v Mo-lŠi(1TUgIii v drugih glavnih Jbf lc’..a največ seveda v sa-Ce ^ poslušamo, ^ w ,lam zdi, da smo se .^1 ^ e®a apailskega dne ? čdrr ^^k^viji vzdignili hi ^TSirali Prek° Soče, J^Zeli !r°'jubnim fašistom j‘bove Mhov° «sacre ten e« ^ - *P°svečtne kraje« v- 146 tav*1?1"*1 ~~ per cari,a k. nekoliv0 Veste — odigra ST^° Vi ste w'>K8aSlga ^Pfavičljivegj . ^ ° napoved r,a-&0 že rni v Jugoslavijo d°ioaenen *tot £» !^U' jo ne na zbira lr Je nekdaj bil. J,’>ra ostati na 5«. j,'n kar K frsUiCn -. ^-'lari V^'zu t!i?ma^a bi, nam ni Prinesi,- vsega, za kar imaimo pravice in zaradi česar smo primorani, da stiskamo zobe. In stiskali smo jih samo zarad miru. Da. tako je bilo, pa nismo niti grajali niti veka-li, kakor delate vi, o signori' Poglejmo še drugo plat. Pa če bi oni zmagali? Tisti, ki sedaj proti nam- rovarijo ir to nekako užaljeno, jezno, kakor da bi mi njih muče nike napadli, a ne oni nas' Odgovor na to vprašanje sc dali oni sami sto in sto kr a' v samem začetku vojne. Kdk se ne spominja tiste dučeje-ve izjave v senatu o neiz bežnem, Skorajšnjem razse Ijevanju naših ljudi y obmej nih krajih? Reški prefek Testa je- v smislu te -zjave že pripravljal vse potrebno in so se po mestu širile govorice, da so že pripravljeni seznami ljudi, ki bedo morali oditi v Afriko. V oktobru istega leta, po Hitlerjevi izjavi, da je Rusija že likvidirana, je imperialistični a-petit Mussolinijeve Italija vsak dan bolj ra-štel in z njim besne pretnje proti na. šerau življu. Ta psihoza je prišla do viška posebno v začetku 1942. leta, ko se -pora-zi zaveznikov v Rusiji, Libiji in na Pacifiku niso več niti beležili. To je bilo v dneh, ko je že londonski «E-conomists pisal, da je Anglija izgubila vojno. Italijanski imperialisti so še močneje zavreščali in zahtevali od Anglije, da se pripravi na predajo — «alla resa!». V tem so tudi naši kraji, ki so jih okupirali, dobili svoj službeni naslov. «Territorii annessi« — anektirani — a komendator dr. Stupar naziv: (cintendente del Fiuma-no e della Kupa«. Popolno-ma v Napoleonskem stilu. V .tem stilu tudi veliki projekti one dobe. Med drugim: štiritiirna železnica Rim-Tr-t-Berlin-Vladivostok, nebotični krematoriji za iztrebljanje slovanske ra-se, itd. Kar šepa tiče teritorialnih sprememb je v proučevanje prišla vsa zemeljska krogla. O tutto ii mondo o — morte! Samo Japonska naj seže preko Indijskega oceana osi v roko, pa bo globus dobil novo fašistično fiziognomijo. In še se je govorilo: kadar se bo delil ta planetni plen, bo dobila, ruzume se, Italija svoj levji delež. In to s pravico: kdo je Hitlerju v času, ko so ga še smatrali za sdbosli-karja, dajal pomoč in potuho? Mussolini vendar in z njim- vsa njegova «giovinez-za», cvet cvetja domovine. A chi ii mondo? A noi — so trobili okoli ne samo da-nuncijevci, temveč tudi filozofi a la Gentile, književniki a la Ojetti e — tutti quan-ti. Pravilno je torej, da na položaj Anglije pride Italija, kakor gospodarica morja in kakor arbiter sveta. Razbiti je treba samo še preklete «ribelle» po jugoslovanskih planinah in po Balkanu razkropljene sile vreči na Angleže! Ko se bo to zgodilo; tremate o Angleži, drhti te tudi vi narodi Jugoslavije, kajti ni več daleč dan, ko bo vrag prišel po svoje! Ta dan se je zdel že dovolj blizu, ker je medtem neki nemški general napisal: Konec! Vojna Je sijajno dobljena! In zares: v Italiji se je na ta račun izvajala likvidacija, pa čeprav samo na papirju in vse močneje so se slišalg imena Nizza, Tunis, Džibuti! In seveda, Malta! Ali je bilo tako? Tako je bilo. Toda mi se tega ne bi več spominjali, če nam- ne bi njihova sedanja kampanja prinesla pred oči pošast straš nega vprašanja; Kaj bi bilo z nami, če bi usoda fašistem dopustila, da bi uresničili svoje mračne utopije, ki so si jih postavili za cilj, nam pa v pogubo? Ceprav so italijanske desnice in device po zlomu fašistične osnove iz-premenile v marsičem svojo dlako, jur. je narava ostala ista. Se ko so bila v Parizu mirovna pogajanja, so italijanski šovinisti v krajih, kjer živijo Slovenci, sadistično in surovo postopali z njimi. Sedaj pa skrajno razdraženi nestrpno pričakujejo čas, da bi se dokopali do jugoslovanske cone STO in da bi se s staro mržnjo vrgli na naš miroljubni narod in ga zatirali, kakor pač to oni znajo. Da, toda preden bi se to moglo zgoditi, bomo tudi mi povedali kakšno svojo. Sissi-gnori! L «RAZMAH KMŽEVNIŠTVA IN PROSVETLJENJE SRRSKEGA NAR0DA» PRVO NAČELO MATICE Niti v času najhujšega pre- fiA&tou4e 125-lebdet ganjanja, niso ljudje okoli Matice klonili - h Rudimpešte v Novi Sad ; Delovanje po prvi svetovni vojni - Znanstveno raziskovalna dejavnost Srbske Matice po osvoboditvi in njeni uspehi v današnji dobi Vojvodina je že od nekdaj privabljala ljudi. Ta plodna ravan, z mastno črno zemljo, z obi. lico vode in ugodnimi podnebnimi prilikami, je naravnost klicala pridne roke ljudi, željnih boljšega življenja. In tako so se v lo pokrajino vseljevali Nemci z daljnega severa, Slovaki, posebno pa Srbi. Toda Vojvodina je bila v sestavu avstro-ogrske monarhije, v delu, v katerem je gospodarila Pešta. Zato so nad Vojvodino vladali madžarski gospodje, ki so bahavo zatrjevali, da je to samo njihova zemlja. In da bi laže vladali nad deželo, so se držali starega pravila: pustiti ljudstvo v temi. Zato nas ne preseneča, če v začetku pretek- iz Peste. Vsi so dobro poznali življenje srbskega ljudstva v Vojvodini. Nevarnost, da Srbi utonejo y tuji državi, izpostavljeni hudemu raznarodovalnemu pritisku Pešte in Dunaja, je velika. Soglasni so v tem, da je treba zato ljudstvo prc-svetiti, treba ga je šolati, izobra. žiti, mu utrditi narodnostno za. vest in mu vzbuditi misel na pravico do lastne politične neodvisnosti. Jovan Hadžič in njegovi tovariši so se zato odločili, da ustanove kultumo-prosvetno združenje, ki naj izvede vse te naloge. Tako je bila ustanovljene Srbska Matica. O njenih nalogah- takole govore prva pravna tega prostovoljnega prosvetne- Ročni televizijski aparat 11- j , ' > ..?S / 'i Poglejte, kako je napredovala znanost. Na sliki vidite nžep-no» izdajo televizijskega oddajnika, izdelanega v ameriških tovarnah v Princetonu. Kamera ima v ozadju mikrofon in prenosljiv oddajnik, s katerim pošilja sliko in zvok na razdaljo ene milje lega stoletja Srbi y Vojvodini nimajo svojih šol, ne svojih učiteljev, da vlada med njimi zaostalost, da čut nacionalne zavesti sploh ni razvit in da je med njimi težko najti pismenega, kaj šele izobraženega človeka. Skratka: Srbi v Vojvodini so samo preprosti kmetje, garači, zaostali državljani velike monarhije. Toda v tretjem desetletju preteklega stoletja se tud; vojvodinski Srbi začno prebujati. 1826. leta so se y Budimpešti sestali nekateri zavednejši Srbi. Iniciator sestanka je bil Jovan Hadžič, podpiralo pa ga, je šest bogatih srbskih trgovcev ga združenja Srbov: «...razpre-stranjen-je književstva i pro-sveštenje naroda srpskog. Da se knjige rokopisne srpske na svet iždaju i rasprostranjuju». Izdajanje knjig, pospeševanje književnosti in odpravljanje kulturne zaostalosti srbskega ljudstva v avstro-ogrski monarhiji, io so torej osnovn-e naloge, ki si jih je Srbska Matica zadala ob ustanovitvi. Te naloge začne Srbska Matica izpolnjevati takoj in njeno pryo delo je izdaja letopisa, ki predstavlja knjigo, namenjeno pouku in razvedrilu najširših slojev srbskega življa. Razen (tega Pa še skoro vsako leto izda P° eno knjigo. Toda časi so težki. Vse do leta 1837 nima Matica od madžarskih oblasti dovoljenja za svoje delo. Sicer ne deluje kot neko tajno združenje, vendar je primorana vsako svojo publikacijo dati v predhodno cenzuro. Posebno po marčni revoluciji 1848. leta je pritisk vsak dan hujši. Bachov absolutizem seveda ne more pustiti Srbske Matice vnemar. Zato potrebuje ta za vsako sejo, za vsako skupščino, sploh za- vsako delovanje, posebno policijsko dovoljenje. Da je to, če je le mogoče odklonilno, si ni težko misliti. In da predstavlja to ogromno oviro pri delu Matice, je 'tudj jasno. Kljub tem-u Matica delu-je na-prej. Izdaja letopis, izdaja knjige, podpira študente. Toda ves • čas se mora trdo boriti za svoj obstanek. Kljub vsemu nadzoru, ji oblasti le ne zaupajo. Matica, to je nevarna ustanova, ki nam utegne pebuniti Srbe, razmišljajo na dunajski policijski direkciji. In tako sestavijo policijskemu ministru poročilo, v katerem pred. lagajo, da se Srbska Ma-tica razpusti. Matica se sicer pazi, pravi porečtio, da . bi vnašala med vojvodinske Srbe duha srbske politike. Toda njeno delo v času revolucije ni bilo tako. In tudi sedaj Srbska Matica ni opustila svoje srbske politike. temveč jo je samo Za nekaj časa odložila in skrila pod plašč knjižnega dela. Zato jo je vsekakor treba razpustiti. Toda kljub tej zahtevi je Matica ostala in nadalje razvijala svoje delo. Naloge -° se večale, izboljšalo se' je tudi njeno materialno stanje. Mnogi srbski rodoljubi so začeli Matici zapuščati svoja premoženja. Eden takih, Sava Tekelija je posebno, znan, kajti v njegovi hiši si je Matica uredila svoj sedež. Leta 1851 začne vodstvo Matice razmišljati o tem, da se preseli v domovino. Število v Pesti zaposlenih Srbov se je zmanjšalo, pa tudi Novi Sad se je toliko razvil, da je lahko postal središče vojvodinskih Srbov. Dolgo je sicer trajalo, da se je ta zamisel izvedla, a v novenl' okolju in z združitvijo vseh srbskih izobražencev je Matica lahko pričela odločno borbo proti vsem poskusom Dunaja in Pešte. Srbski general Stratimirovič je orodje v rokah cesarsko-kraljeve oblasti. Tudi poznani baron Majtenjia, skuša oslabiti Matico. Tudi odredba madžarskega prosvetnega ministra, s katero zahteva povratek Matice v Pešto, je zaman. Matica je sicer izgubila precej svojega premoženja, toda iz vseh sporov in, spopadov je izšla kot zmagovalec, notranje okrepljena, trdno povezana z ljudstvom in še trdneje odločena izpolnjevati svoj, programi Tako je Matica uspešno «GOLOBI MIRU» Nešteto je dokazov, kako je sovjetski revizionizem vpregel tudi likovno umetnost v poveličevanje nezmotljivosti in modrosti birokratske kaste. Poveličujoče podobe «Velikega Stalina« v tisočih in tisočih variantah, ta sovjetski ifcono-klažem, propagandistične hvalnice vsakdanje sovjetske politike «miru», «sreče» im «razcve-ta» sovjetske dežele in vodstva to je tisti čudodelni «socia- in najnove;si ..FRANCOSKI REALIZEM. cassoja, toda mlad slikar ima 1 ističnj realizem«, ki ga gera-1 praVico učiti se pri svojih pred- SiT!j!ySoi,,J fako I nikih. Nato pa je navdihnjen s kominformizmom naglo opuščal iskanje lastne poti in začel posnemati obrt najslabšega fotografa ter postavil ta svoj «novi francoski realizem« v vneto izvažajo. Seveda taka okostenela, slabokrvna umetnost duš j vsakp ustvarjalno umetniško silo, vsako resnico in je verna služabnica pragmatične propagande in politike. Kako francosko kominformi,stično vodstvo hlap. čevsko in papagajsko posnema vzore — sicer v deželi z bogato, menda najbogatejšo kulturno in umetniško tradicijo — nam pove nedavno' Pismo iz Pariza, ki ga je za «Lik», list za likovno umetnost ULUS. napisala Agnese Humbert, kustos Muzeja moderne umetnosti v Parizu in udeleženka lanskih cPoletnih sestankov« v Dubrovniku. Posnemamo zanimivo poglavje iz perečih dogodkov likovnega življenja sedanje Francije. «Pred dnevi, konec januarja, je predaval abee Regame, eden izmed pristašev asiškega gibanja, član Muzejskega sveta Francije — splošno znani mož prodornega duha. Ni okleval z izjavo, da je izšla «umetnost Hitlerja, Moskve in Vatikana iz iste reakcionarne estetike. Lahko si mislimo, kaj pomeni taka izjava, zlasti če jo da dominikanec. Ni pretirano, če rečemo, da je odjeknila ugodno- Ob istem času organizira Komunistična partija Francije v enj na5 ih najboljših galerij razstavo Andrea Fougerona, ki je aktivni komintormirt, Ta mladi slikar je 1. 1945 veliko obetal. Res je. da je v tem ča su njegova umetnost kazala vplive naših velikih romanskih mojstrov freske, pa tudi Pl- službo našega delavskega razreda. Dejansko je naše delavce osramotil, kajti s tako kričečo slikanico, z ilustracijo takšnih sentimentalno neumnih tem, bo samo ogorčil slehernega delavca. kj se zaveda svojega dostojanstva. Fougeroo je razstavljal pod geslom ((Rudnik in rudarji« in — poleg ostalih cmeravih motivov — ste lahko videli na primer, kako delavec domači golobe (miru), kako delavec, vojni invalid, počiva pod očetovskim pogledom zidne slike Thoreza. ki se smehlja, itd, da ne naštevam več. Dan za dnem je naše ko-minformovsko glasilo «Kuma-nite« pozivalo svoje čitatelje. naj obiščejo razstavo, ki nas, po njihovem mnenju, osrečuje, kajti priče smo obnove trančo-ske umetnosti. V resnici pa — in to je na dlani — gre tu farno za najbolj plitko posnemanje najrevnejših sovjetskih stvaritev. To je tem bolj žalostno, ker gre za nadarjenega umetnika«.,. Ob zaključku govori Hum-bertova še o drugj zanimivi pariški razstavi ((SLIKARJI PRIČE SVOJEGA CASA«, ki kaže. da je ((sleherni izmed razstavljajočih ohranil svoi osebni način izražanja, da sleherni na svojstven način tolmači življenje svojega časa«. O teh lastnostih pri ko min ior mi st-i čni umetnosti seveda ne moremo govoriti, «e manj pa pri taki, ki ima V programu poveličevati zamaskirano in lažno ((miroljubnost« Kremlja in njegovih poslušnih hlapcev. —t opravljala svoje delo do prve svetovne vojne in razvijala svoje delovanje v glavnem v dveh smereh: redno je izdajala letopis, nudila pomoč književnikom 7. izdajanjem njihovih del ter podpirala siromašne dijake s štipendijami. Vse to njene delo je bilo izredno velikega pomena na napredek kulturnega življenja in okrepitev politične zavesti vojvodinskih Srbov. V času med dvema vojnama je v spremenjenih prilikah in V novj državi Srbska Matica podpirala vsako delovanje, ki je imelo za namen doseči napredek kulture in prosvete. Reorganizirana je bila v osrednje-kultumo združenje, ki si je zadalo vsestransko proučevati Vojvodino, podpirati osnovanje čitalnic in knjižnic, organizirati predavanja in, najrazličnejše prosvetne tečaje, iz dajati znanstvena in leposlovna dela, prirejati umetnostne razstave in, podobno. V tem smislu je Matica delovala do 1941, ko je vojna za štiri leta prekinila vsako njeno delo. Povsem nove naloge pripadajo Srbski Matici po osvoboditvi. Nobene bojazni, da bi Matica ne imela več nobenih nalog. Nasprotno, naloge so velike, še mnogo večje in zahtevnejže kot nekdaj. Upravno in trgovsko delo res ne pri&tojj več taki ustanovi kot je Matica. Vse tako delo zato po reorganizaciji odpade. Razen dela na knjižnem področju usmeri vse svoje delo y znanstveno-iaziskovalno dejavnost. Toda v vseh sektorjih dela je posla obilo. Srbska Matica poseduje veliko slik, kj jih je dobila od svojih dobrotnikov ali nakupila, da podpre umetnike. Vse te slike so desetletja in desetletja krasile prostore Matice. Bile so mrtve, kajti služile so samo kot okras in spadale k inventarju tako kot ostala oprema. Danes je drugače. Ideja galerije je bila od vseh z navdušenjem sprejeta. Tako je Matica osnovala iz s'ojih zbirk galerijo slik. galerijo ki se bo preuredila v reprezentativno kulturno ustanovo srbskega slikarstva. Galerija. ima že sedaj pomen, ki presega okvir pokrajine, s časom pa se bo razvila med r.ajbcgatejše zbirke likovne umetnosti v vsej državi. Samo lani je galerija nakupila za milijon dinarjev novih slik, med njimi dela Katarine Ivekovič, Konstantina Danila. Jovana Izailoviča in drugih srbskih upodabljajočih umetnikov. Posebno težišče dela Srbske Matice je organiziranje znanstvenega delovanja. Danes razvija Matica, moko znanstveno delo, pri čemer se opira na številen krog sodelavcev, ki jih je zbrala v kratkem, času. Ne samo iz Vojvodine, temveč tudi iz Srbije in drugih pokrajin Jugoslavije je privabila v Novi Sad' vrsto zgodovinarjev, prevajalcev, lektorjev in drugih kulturnih sodelavcev. Tako je znanstveno delo Matice danes široko razvito. Sekcija za prirodoslovne vede je raziskala iruškogorske gozdove in Deli-batsko puščo, arheološka ekipa že tri leta vodi arheološka od SEM BENELLI: Pajek Prvi pogled v svet R. Ricciia v «Verdjju») V torek zvečer hotel kopavanja, znanstveni oddelek pa je poleg Znanstvenega, zbornika Srbske Matice izdal že več znanstvenih del. Dušanov zakonik, delo o vršačkih planinah, razprava o Tračku — konjeniku v običajih in verah balkanskih narodov, to so samo ena izmed številnih znanstvenih publikacij. Delo Srbske Matice ima torej v današnjem času široke perspektive. To je bila v kratkih potezah razvojna pot Srbske Matice, njena borba za obstoj v preteklosti in, njen razmah v sedanjosti. Srbska Matica je izpolnjujoč naloge, ki so jih pred njo postavili njeni ošnovatelji, dočakala tudi čas, ko je kultura postala last ljudstva in šo ostvarjeni oni cilji, za katere se je Matica skozi vsa leta svojega, obstoja borila, prepuščena ozkemu krogu ljudi, ki so pod hudimi pogoji krčili pot zmagi kulture in znanosti. Renzo Ricci s iuojo skupino počastiti spomin italijanskega, književnika Sema Benel-lija. Brez česar koli, kar In posebej opozarjalo, da gre za vspominsko» predstavo, je s svojo skupino odigral Benel-lijevega «Pajkar>. Z e ne več, najbolj mlad grof, ki je svoje premoženje že skoraj zapravil, se poroči s hčerko industrijca, ki je na dvomljiv način prišel do svojega bogastva. Z e pred za-konom razodene grof bodočemu tastu, da PO zdravnikovi ugotovitvi ne bo mogel imeti potomstva. Svojemu, epol-bratur ^ nezakonskemu sinu 'svojega očeta pa odkrije še lo, da sam niti ni sin «svo-jega» c četa, temveč nekega napoletanskega ]urista. (Sedaj so že vsi umrli: mati, «oče» in oče.) Pri vsem tem pripovedovanja spoznamo v grofu napol cinika, ki malone zasmehuje vse okrog sebe, ljudi in njihova dejanja in dognanja. Važno je le, da žiiriš in ravnaš v skladu z zakonom; a pri tem že kaže tudi absurde zakonitosti. Njegova žena športnica, ki pri njem verjetno zd svoje želje ni našla še kaj razen grofovskega naslova, se kmalu bolje razume z grofovim «polbratom». Grofu to ne ostane skrito. Ko žena zanosi, postavi grof «polbraU na jasno: delal si v mojem vrtu. delal si zame, sad bo moj, kajti hišni gospodar sem jaz; takšen je pač zakon. In ko pokliče grof ženo in tasta ter še ženi razodene, dia prat)' zaprav ne more imeti potomstvu, mora v sosedni sebi skriti «polbrat« slišati, kako žena zatrjuje — potem ko spričo dokazov razmerja ni mogla več utajiti, — da je bilo vse le zato, dri bi možu ustregla. Zakon, ljubezen — vse je le poslovna zadeva. «Polbmtu» tako dokaže, da bi bilo kakršnokoli njegovo prizadevanje za priznanje očetovstva brezuspešno; odide naj v Ameriko in naj bo brez skrbi: otrok bo v dobrih rokah. Benelliju ni bil glavni niti edini namen ne cinizem ne zasmeh ne norčevanje. Grof je sicer takšen, a v njem je vendar tudi mnogo melanholije. žalosti, da ni druga- " čen, da je le pajek, ki preži na svojo okolico, — potem ko ni mogel biti pojoči slavček. Ricci se je s svojim gro-fom ponovno pokazal mojstra, čeprav bi si želeli včasih nekoliko jasnejšega izgovora. Eva Magm ie je lepo «prelevila» iz vihrave športnice v unormdlno» žensko. Toda če je med prvim in drugo že znatna stopnja v igranju, pa loči ostale cel prepad. V igri industrijca in «polbrata» (Tino Bianchi in Roberto Picchi) n\ bilo opaziti niti kakih prvin Igralskega Znanja, še manj pa kakršnih koli osnov Za predstavljanje oseb, ki bi jih naj igralca pokazala. Za spoznanje boljša je bila Anty Ra-mazzinii. — Občinstva je bilo za polovico gledališča. ro i, ' s j S ili i r DRUGA ŠTEVILKA „RA*OLEI>«V« De Tuoni o upodabljajoči umetnosti in modernem V drugi številki letošnjega letnika «Razgledov» prevladujejo razprave in informativni članki pred leposlovjem. Danilo Lokar je pričel objavljati «Leto osemnajsto«, v katerem nas povede v Furlanijo v času pred koncem druge svetovne vojne. Delo se bo nadaljevalo, vendar že ta prvi del človeka močno pritegne. Pisatelj, ki črpa iz svojih spominov kot vojaški zdravnik, nam lepo slika dogajanje v deželi, ki jo izmed nas skoraj vsi več ali manj pozna- racionalizmu ONDINA OTTA Na sobotnem koncertu Glasbene Matice v Avditoriju bomo slišali tudi znano tržaško sopranistko Ondino Otto, ki bo pela samospeve jugoslovanskih skladateljev. zmoto v zgodovini umetnosti prav dejstvo, da v svojih sodbah ne upošteva ekonomskih in družbenih okoliščin v posameznih fazah rn razen tega izhaja od estetskih kriterijev, ki segajo h kriterijem renesance. Tako srednjeveški umetnosti ne morejo dati sprejemljive razlage in imajo srednjeveške slikarje za naivneže in primitivce. «S takšnimi kriteriji«, pravi avtor, «se lotevajo, tudi sodobne umetnosti, pri čemer nujno zahajajo v morje protislovij in nerazumevanja, tako da jo nazadnje krstijo za dekadentno. Ce pa gledamo s stališča dialektičnega materializma«, nadaljuje de Tuoni, «v resnici srednjeveški umetniki niso primitivci in sodobni ne dekadent-je. Dozdevajo se takšni samo zato, ker naša sodba ni strogo dialektična,: 'marveč jo zateni-njujejo ift, jZtirajo estetske zahteve renesanse, ki jih še kar naprej uporabljamo kot preizkusni kamen, bodisi da raziskujemo statičnega duha srednjega veka ati pa racionalističnega duha v svobodni umetnosti«. Ko je na kratko apliciral svoje ugotovitve; na umetnost srednjega veka in renesanse, poudarja nadalje, «da vpliva ekonomska industrijska revolucija, ki narekuje sedanji dobi potrebo po novem redu, slonečem na NOVE KNJIGE PREJELI SMO letošnjo tretjo številko revije «Novi Svet«, s slidečo vsebino: Pavel Golia; F. S. Finžgarju c:b osemdesetletnici: Janez Gradišnik: Lojzka; Asta Žnidarčič: Večna neznanka; Lili Novy: Prešlo je vse; Tit Vidmar; Pesem o dšžju; Anton Ocvirk: Novi pogledi na pesniški stil; Branko Žužek; Misli; Branko Zuižek; Slovo; Marička Žnidaršič; Prednočje; Asta Žnidarčič: Renče; Ferdo Kozak; Naskok na Atesso. V rubrikah Kritika, Naši problemi. Gledališče in Kronika so članki: L'on Žlebnik: Svojevrsten dokument partizanstva! Mitja Mejak; Izvirna ml®-dinska piroza v 1950. letu; Lojze Ude; Roman o Koroški; Vladimir Kralj; Garcia Lorca: Don: Bernarde Albe: Božidar Borko: O soisu Ourzia Mala-parte «La Pelle«. Nov prekop na Holandskem Na sliki imamo prekop Til Ren. Zapornice, ki jih vidimo, so potrebne za dviganje in spuščanje ladij. Ta prekop bo največji v Evropi. ntc in za katero vemo, da je v glavnem še danes malone vse tako kot leta osemnajstega. Od štirih pesniških prispevkov pripadajo trije pesnicam Mariji Rus (Noč ob morju), Ludoviki Kalan (Jaz vem) in Gemi Hafner (Slovo) ter eden Mihi Klinarju (Pomlad ob morju). Dejali bi, da sta zadnja dva močnejša od prvih dveh, Fran Si junec je objavil daljši odlomek iz monografije o slikarju Albertu Sirku, ki jo pripravlja in za katero upamo, da jo bomo kmalu dobili v knjižni obliki. Sodba o celotnem delu bo lažja. Vrednost te številke močno dviga razprava «Upodabljajoča umetnost in modemi racionalizem«, ki jo je napisal Dario de Tuoni, «Nemoč moderne sholastike pri strojih raziskavah nikoli noče uporabiti metode dialektičnega materializma, ki more edina prinesti nekoliko svetlobe v pretresanje tako zapletenih problemov«, pravi avtor, ki nadalje ugotavlja, da po nauku dialektične metode «(' nasprotju z domnevami večine — stremljenj, gibanj, tako imenovanih slikarskih šol v naravi ni in da niso posledica naključja ali samovolje. Pojavljajo se v zgodovini ob določeni obliki življenja in mišljenja, ki izvira iz ekonomskih in družbenih razlogov, četudi takšni razlogi delujejo posredno, četudi jih je težko slediti v navideznem individualizmu posameznih u-metrrikov«. De Tuoni se zaveda, «da osnovne zakonitosti dialektičnega materializma z vso silo bijejo ob našo tradicionalno estetiko in da v ušesih večine odmevajo kaj neprijetno«. (Za Trst in sredino, v kateri arvtor živi in dela, je ta ugotovitev točna). Ko je povzel te osnovne zakonitosti v tri stavke, — namreč: 1. Umetnost je pojav trans-cedentalnega značaja, 2. Umet-mst izhaja iz praktičnih potreb-3. Raz voj umetnosti se- podreja zakonitostim ekonomske produkcije — skuša de Tuoni ugotoviti, ali velja tretja točka za srednjeveško ali statično, renesančno ali dinamično in moderno ali racionalistično fazo v zgodovini umetnosti (medtem ko je pustil ob strani prvi dve od. navedenih treh točk in je prešel naravnost na dobo po klasični grško-rimski dobi). De Tuoni navaja kot osnovno umetnost, da poskuša racionalizirati tudi njo. Torej morajo biti tudj kriteriji estetskega preosnovanja drugačni od kriterijev renesanse, morajo upoštevati obliko sodobnega umetnostnega procesa, To se pa v praksi ne dogaja«, piavi de Tuoni. «Renesansa, ki je bila za umetnost doba velikega sijaja, še vedno slepi poglede s svojo močno svetlobo, šc vedno izvaja svoj vpliv, četudi je zgodovinsko premagana. Ljudje bi kratko in malo hoteli videti v moderni umetnosti nadaljevanje renesančne umetnosti, radi bi imeli umetnost, ki bi zapustila s!,oj rodni ambient — to pa je nemogoče». In iz tega sklepa avtor nadalje: «Zato v svoji sedanji obliki umetnost ni dekandent-na, ne pomeni zatona nekega himeričnega lepotnega ideala, kakor mnogi mislijo, še manj pa pomeni nezmožnost, da bi ustvarjala, kar so ustvarjali ie drugi in kar bi danes bilo a-nahronizem«. Upamo, da bo Dario de Tuoni še nadalje sodeloval pri «Razgledih«. Za osemdesetletnico Viktorja Cara Emina je napisal razpravo, v kateri kaže življenje jn delo tega istrskega književnika in javnega delavca, Tone Batagelj (in ne Tone Potokar, kot je napačno navedeno v kazalu); Prav je, da je v «Razgledih» članek o človeku, ki nam je zaradi podobnih usod našega in njegovega ljudstva zelo blizu. Karel Bačer objavlja sedem Gregorčičevih pisem, oziroma razglednic Ivana Trinku — Zamejskemu. Monsignor Trinko je poslal Bačerju prepise teh pisem pred osmimi leti. Med temi dopisi sta tudi dve voščili v rimah. Številko zaključujeta Vladimirja Bartola poročil- o Gogoljevem «Revizorju» (peta premiera tržaškega SNG V sezoni 1950-51) in o razstavi Staneta Kregarja v Galeriji mScorpio-ne»- Tukaj smo pa že pri Ahilovi peti naše revije. Stvar zahteva temeljite remedure; s ponatisi iz «Primorskega dnevnika« ni mogoče pri «Razgledih« rešiti vprašanja gledališke in druge kritike. Tej številki je priložena tudi reprodukcija A Černigojeva slike — Boljunec, Na splošno ne bi mogli reči, da revija popolnoma zadovoljuje, vendar je treba upošteva> ti, da je težko kje mesečna revija, ki bi se lahko vzdržala na višini brez sporadičnih padcem Vsekakor pa zasluži pozornost in podporo vse naše javnosti. 11 I" l 4 Včeraj v četrtek ob 19. uri V 1% H Afl P bil zračni pritisk 761.4, ! IVLITIL toplota 14.7 (najvišja 16 in najnižja 10.6), vlaga 68 odst., nebo jasno, morje mirno, vidljivost 15 km, toplota morja 11.5. Za danes ne predvideva vremenska napoved nobene spremembe, le nebo bo morda malo bolj oblačno. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 6, APRILA 1951 Krvav incident na izraelskem demilitariziranem področiu Sirijske čete streljale tudi na opazoi/alGe 0 Z Al - Protest Tei Ivina pri Varnostnem siietn - Prva represalija Izraela TEL AVIV, 5. — Med Sirijo in Izraelom je prišlo do novega krvavega incidenta na demilitariziranem področju pri Al Hammah. Izraelsko uradno poročilo o temi incidentu pravi, da so sirijske čete zasedle v toreik vas Samra. Včeraj se je izraelska policija na dveh. kamionih odpeljala proti tej vasi. Sirijci so streljali na oba kamiona, od katerih se je eden takoj vimil z dvema ranjencema. Drugega pa so našli pozneje izraelski im sirijski predstavniki komisije za premirje. Na kamionu jg bilo 7 mož ustreljenih, eden ranjen, eden pa je pogrešan. Poročilo sirijskega vrhovnega stana P'a pravi, da je 4. aprila ob 17. uri hotel neki izraelski oddelek oborožen s puškami, samokresi in avtomatskim orožjem, kljub intervenciji mednarodne komisije, ki ga je hotela zaman razorožiti. Vdreti na demilitarizirano področje Al Hammah. Izraelski cddelefc se ni hotel držati opozoril irl je streljal na policijo in na neki prednji oddelek sirijske vojske. Temu jg sledil krvavi spopad, ki se je zaključil s 7 mrtvimi, enim ranjencem. in enim ujetnikom. Drugi člani oddelka so ušli. Poročilo sirijske vojske pravi, da je Sirija «že dolg© časa dokazovala svojo potrpežljivost kljub ponovnim napadalnim afccijrm Izraela, vendar sedaj ne more odgovoriti na napade drugače, kot a silo«. Do incidenta je prišlo v trenutku, ko je zasedala sirijako-izraelska komisija za premirje v Mahanayum, ob prisotnosti opazovalcev OZN. Po izral-skem poročilu predsednik komisije De Boissavy na tem zasedanju ni hotel zavzeti stališča in zahtevati preiskavo. De Boisšavy je hotel, dla bi še naprej razpravljali o tekočih zadevah. Zato so izraelski delegati zapustili razpravno dvorano. Pozneje so se le v toliko pogodili, da so šli člani sirijske komisije preko sirijskega ozemlja na kraj incidenta, izraelski pa bi šli preko demilitariziranega področja. Številni opazovalci OZN so se ponudili, da bodo spremljali obe delegaciji. Kljub temu, da so bili v izraelski skupini beli jeppi OZN, so, Sirijci, zakopana y vasi, odprli ogenj nanje. Sele pozneje je izraelska delegacija stopila v stik na kraju samem s sirijsko delegacijo. Potem so skupno našli kamion z njegovim mrtvim tovorom. Danes je vodja izraelske delegacije pri mešani komisiji za premirje, polk. Shaul Ramati, poslal noto vodjii začasnega sta-, na OZN, polkovniku De Rid-derju, z naročilom, naj jo pošlje sirijski vladi. Nota pravi: «Izraelska delegacija ne bo sodelovala na nobeni konferenci s sirijsko delegacijo, dokler bodo sirijske sile streljale nia opazovalce OZN in izraelsko policijo, ko opravlja svoje dolžnosti za obdržamje redia in varno. nenadni obisK poijskesa primasa u Vatikanu RIM, 5. — V Rim je prišel varšavski nadškof in poljski primas monsignor Stefan Wy-szynski. Prihod poljskega nadškofa je povzročil v Rimu tako presenečenje, da v začetku vesti sploh niso hoteli verjeti. Pripominjajo, da Wyszynski, ki je naslednik umrlega kardinala Hlonda, že Od konca leta 1948 čaka na poljski potni list. Poljski cerkveni krogi o tem potovanju sploh niso bili obveščeni, tako, da je sedaj nastala cela vrsta hipotez o tem, zakaj so poljske oblasti tako nenadoma dovolile škofu, da obišče Vatikan. Kot je znano, je bil lanskega aprila sklenjen sporazum med vlado in poljskimi škofi;’ Vatikan tega sporazuma ni priznal. Škofje so kasneje protestirali, da se sporazum ne izvaja. Nekateri postavljajo hipotezo, ki se zdi dokaj verjetna: gre/a škofije na ozemlju, ki ga 'je po vojni Nemčija morala odstopiti Poljski in ki je še vedno sporno. Poljska vlada morda želi doseči pri Vatikanu imenovanje novih apostolskih administratorjev za te škofije, kar bi pomenilo priznanje de faeto poljske suverenosti na tem o-zemlju s strani Vatikana. Smrtna obsodba za atomska vohuna v ZDA NEW YORK, 5. — Zvezno se dišče ZDA je danes obsodilo na smrt atomska vohuna Julu-sa Rosenberga in njegovo ženo Ethel. Zvezni sodnik Irving Kaufman je v sodbi odredil, da bo obsodba izvršena v tednu, ki se bo začel 21. maja. Sodišče ni specifiralo, na kak način bo obsodba izvršena, temveč je samo omenilo, da bo izvršena «v skladu z zakoni*. Javni tožilec Irving Saypoi je izjavil, da bosta obsojenca verjetno usmrčena na električnem stolu. V obrazložitvi obsodbe je sodnik Kaufman dejal zakoncema Rosenberg, ki sta bila že med vojno spoznana za kriva špijonaže v korist ZSSR; »Menim, da je vajin zločin hujši od umora«, in nato še: ((Pre- mišljen in krvoločen umor je nekaj neznatnega, če ga primerjamo z zločinom, ki sta ga zagrešila«. Tretji obtoženec na procesu, Morton S obeli, je bil obsojen na 30 let ječe. sti na demilitariziranem področju«. Danes zjutraj se je takoj sestala jziaelska vlada. Na vladni seji je poveljnik izraelskega glavnega stana, general Idaim, predložil poročilo Po seji je izraelska vlada poslala Varnostnemu svetu pritožbo zaradi namerne invazije na izraelsko demilitarizirano področje pri Al ' Ham mahu s strani sirijskih rednih vojaških in polvojaških sil. Izraelski dokument trdi, da so se pred štirimi meseci pričela dela za osušite v močvirja pri Heluhu, o čemer so bile obveščene sirijske oblasti, ki v prvem času niso kazale svojega nasprotovanja, in opazovalci OZN. Nota našteva sedem sirijskih kršitev sirijsko-izraeltekega premirja, ki so se pričele 15. marca in se končale v torek z invazijo na Al Hammah. Po zadnjih poročilih je 5 izraelskih letal bombardirale’ danes prano popoldne kraj Al Hammah na demilitariziranem pedirečju v bližini jezera Tibe-riade. Neki glasnik izraelske vlade je potrdil to vest in dejal, da je bila to represalija oreti sirijski vojaki in oboroženim Arabpem. Dodal je, da je akcija «imela uspeh«. ,!■ 'Jffff ! , ||l !| j| i| p ■. - 1 Sp v:-*:: vin::;::: imfnngi SlSffllSl RADIO Najvažnejše današnje oddaje: Radio Slovenija: 13.15 Lahka orkestralna in solistična glasba; 23.30 Mozart: Simfonija št. 38 , .. v D-duru. Radio jug. cone Trsta: 12.00 Zebre, Pavel Sivic in L. M. Škerjanc; 18.15 zborovske pesmi raznih narodov. Trst II.: 1910 Trst menadni kor.cert; 22.30 Romance in serenade. I.: 14.10 Igra Jehud Menuhin; 23.20 Plesna Novo čiščenje v diplomaciji ČSR Veleposlanik ČSR v ZDA odstavljen - Verjetno tudi ista usoda za poslanika v Londonu in Parizu - Spel dve smrtni obsodbi v Bolgariji Tako se vidi iz ptičje perspektive moderno letališče Seattle-Tacoma, Bom Lake, ki so ga pred kratkim otvorili. Letališče je na, pol pota med mestoma Seattle in Tacoma v zahodnem delu države Wa.shington ob tihomorski obali. Stalo je 11 milijonov dolarjev in zavzema, 372 ha površine. Glavno vzletišče, ki je sedaj dolgo 1.800 m, bodo podaljšali na 2.300 m. Začetek posta Manilala Gandhija DURBAN, 5. — Mandlal Gan-dhi, sin Mahatme Gandhija je danes začel z napovedanim dvotedenskim postom v znak protesta proti zakonodaji Južnoafriške vlade, ki «je škodljiva neevropejskemiu prebivalstvu vseh ras. Manilal Gandhi, ki ima zdaj 58 let, bo v tem času užival samo slano vodo. Med postom bo živel normalno in sprejemal one, ki ga bodo prišli obiskat. Negovala ga bo žena Sushila s pomočjo njunih treh otrok. Gandhijev sin je prišel v Juž. Ieta in stanuje v mestu Phoenix v Natalu, nedaleč od Durbana. Tamkajšnjo indijsko naselbino }e ustanovil še njegov oče. Postil se bo proti zakonu, ki določa v južnoafriški zvez; ločene cone za razne rasne skupine. Sovjetski ataše v Londonu okraden LONDON, 5. — Neznan tat je preteklo noč vdrl v stanovanje sovjetskega vojaškega atašeja v Londonu, generalmajorja Razina. Odnesel je razne predmete manjše vrednosti. Scott-lamd Yardl je začel s preiskavo, no Afriko, ko je bil star tri vendar ne pripisuje tatvini no- benega političnega značaja. Tat je razbil ključavnico stanovanjskih vrat. VELIKA NESREČA NA TISI 10 potnikov utonilo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Med Sento in banatsko vasjo Saoad je prišlo na reki Tisi do velike nesreče. Coln, ki je prevažal potnike z enega brega reke na drugega in v katerem je bilo 13 potnikov, se je prevrnil zaradi močnega vetra. Od trinajstih potnikov so se rešile samo tri žene, deset potnikov pa je utonilo. R. R. PRAGA, 5. — Češkoslovaški poslaniki v Angliji, Franciji in ZDA, ki so sedaj v Pragi «r.'a posvetovanjih«, se ne bodo vrnili na njih mesta. To potrjujejo v Pragi zanesljivi viri in pravijo, da so ob prihodu pred šestimi tedni naleteli na čistko in da jih bodo verjetno nadomestili z osebami, ki jim Kremelj bolj zaupa. Poslaniki so Vladimir Outra. ta, ki je sedaj uradno akreditiran v Washingtonu, Rudolf Bystrisky, poslanik v Londonu in Adolf Hoffmeister poslanik v Parizu. Na ta mesta jih je imenoval bivši zunanji minister CSR, Vladimir Clementis, ki je sedaj' v zaporu. Za te poslanike ne vedo, če so jih zaprli, vendar jih ni nihče videl, odkar so se uradno poslovili od angleškega, ameriškega in francoskega poslanika v Pragi. Tedaj — to je bilo pred tremi tedni — so vsi zagotovili svojim zahodnim kolegom, da se bodo v kratkem vrnili na svoja mesta. Epuracija Bystriskega, Hoff-meisterja in Outrate je sledila kmalu po glasovih o aretaciji pomočnika za zunanje zadeve Arthurja Londona in odstranit. vi ter morebitni aretaciji Jana Pateka, načelnika zahodnoevropskega oddelka na zunanjem ministrstvu CSR. Vse tri so poklicali v Prago istočasno s poslanikom CSR v Indiji BohumilomKratochvilom, ki se pa ni hotel vrniti domov in je prosil za zatočišče v Angliji. Kmalu potem je sledil znani govor podpredsednika parlamenta CSR Vaclava Davida, ki je izjavil, da bodo nadomestili češkoslovanske diplomate v tujini s politično zanesljivimi osebami. Bystrisky, Outrata in Hoffmeister so preživeli vojna leta na Zahodu in so diplomati po poklicu. P0 Z&dnjih vesteh je češkoslovaško veleposlaništvo v Washingtonu sporočilo, da se Outrata ne bo več vrnil v ZDA. Carigrajski list «Vatam» je objavil izjavo češkoslovaškega vojaškega atašeja v Ankari, Emila Horyne, ki je pred kratkim zaprosil turške oblasti za zatočišče. V izjavi pojasnjuje, zakaj' se ni hotel vrniti domov, in pravi med drugim: ((Storil bom vse, kar je v moji moči, da bom pomagal osvoboditi svojo domovino in svoj narod, ki ju zdaj zatira, zasužnjuje in kolonizira Sovjetska zveza«. Iz Sofije pa poročajo, da so tam obsodili na smrt dva Bolgara z obtožbo, da sta bila a-meriška in grška špijona. List «Otačestver_no Colo (Italija) 56 2) O. Schneider (Av.) 3) James Couttet (Fr.) 4) Hans Senger (Av.) 6) Stein Eriksen (Norv.) 46 7) G. Schneider (Švica) 41 8) M. Sanglard (Fr.) 9) Eugenio Monti (It.) 10) Bernard Perren (Sv.) 22 U) Fredy Rubi (Sv.) 21 12) Stig SoHander (Sved.) 20 13) Henri Oreiiler (Fr.) 19 14) Carlo Gartner (It.) 19 15) F. Grosjean (Sv.) 17 Zenske: točk 1) Andrea Mead (ZDA) 49 2) Andree Tournier (Fr) 48 3) A. Schuh-Proxauf (Avstrija) 47 4) E. Mahringer (Av.) 46 5) J. Martel (Fr.) 46 6) S. Thomafison (Sved.) 45 7) H. Gaertner (Nem.) 37 8) L. Leismueller (Nem.) 36 9) Idly Walpoth (Sv.) 33 10) Edmee Abetel (Sv.) 28 11) Ida Schoepfer (Sv.) 26 12) Trude Klecker (Av.) 25 se ga je kar prijelo ime el’eter-no secondo» (večni drugi). Schneiderjevemu mestu ne bi oporekali, mimogrede bi se tu samo spomnili na drugega Avstrijca, ki bi po svoji kvaliteti tudi zaslužil mesto pri vrhu lestvice, vendar zaradi nesta-1 za petnajsterico bi moral biti Jugoslovan Mulej, ki ne zaostaja za. tekmovalci druge polovice te lestvice. Moramo se tudi spomniti, da on m tekmoval ne v Holmenkollenu, niti na kan-dahaskem smuku, kaj šele v Lauberhomu, kjer bi povsod lahko prišel še do kakih točk, ki bi mu zadostovale za prostor pod soncem. Italijani prispeli v Lizbono novitnosti in smole, ki ga je spremljala, ne* najdemo niti med prvimi petnajstimi. Misli. mo na Kristijana Pravdo. Takoj LIZBONA, 5. — Danes, je prispela v naše mesto italijanska nogometna reprezentanca, ki bo igrala v nedeljo na Narodnem stadionu proti Portugalski. V Lizbono so odpotovali naslednji igralci: Cas&ri, Sentimenti IV, Giova-nnini, Antonaz-zi, Silvestri, Tognon, Cervato, Anmo-vazzi, Mari, Amadel, Bo-niperti Capipello, Pandolfini, Gei in Burini. LIZBONA, 5, — Danes je prispel v Lizbono Jules Rirr.et, predsednik mednarodne nogometne federacije. Na vprašanja nekaterih novinarjev je odgovoril, d!a ((Turnirja prvakov«, ki bi moral biti v juliju v Riu d£ Janeiru verjetno ne bo, ker so nastopile nove organ izaclji-sike težave. :!( if * HONG KONG, 5. — Kitajski košarkarji so ugotovili, da bodo njihovi uspehi večji, ako bodo povzeli sovjetski način igranja. Do istega prepričanja so Prišli tudi odbojkarji tega naroda. Ne samo v politiki torej, marveč že tudi v športu. NIZZA, '5. — V prvem kolu finale teniškega turnirja v Niz-zi, je Sved Sven Davidsson premagal 41-letnega Holandca v Se 25 dni je do 1. maja Nekdo zraven nas Je dejal, da je lepo kot v pravljici. Modre, bele in rdeče rakete, ob katerib so pionirji, folkloristi in odrasli tekmovalci predvajali pred nami svoj program, so res ustvarili ta vtis... Nastop mladink je bil nekaj posebnega. Ne samo, da so bile njib vaje lepe. okusno sestavljene. Izvajale so jih tako barmo-nično, »vse kot ena« bi dejali v treh besedah ... Ob prekrasni zelen! preprogi, obdani z zastavami, se je do popoldanskega nastopa nabralo toliko ljudi, da se niso mogli stisniti vsi na tribune ... (Iz časopisnih poročil o lanskem prvem maju). IN TI DA BI TU MANJKAL? NE 1 Toda Hughana s 6:1, 6:4. Ame-rikanec Straight Clark je izločil nado švedskega tenisa, 19-letnega Stockemberga s 6:1, 6:2. ŠAH Na svetovnem mladinskem prvenstvu dva Jugoslovana Mednarodna šahovska fede racija (FIDE) je sklenila, da bo na svetovno prvenstvo mladincev, ki bo ob začetku poletja na škotskem mestu Bir-ininghamu, povabila v primeru, da bo število udeležencev neparno, že enega Jugoslovana. Za ta turnir je bil prvotno določen od naših mojstrov samo Bora Ivkov kajti Mata-novič, Bertok in Fuderer so stari že več kot 18 let. Drugega predstavnika bodo izbrali na turnirju kandidatov. Ameriška šahovska zveza je povabila internacionalnega mojstra Gligoriča na turnir, ki bo junija v New Yorku. Mojster bo moral vabilo odkloniti, ker se je že prijavil skupno z dir. Trifunovičem na turnir za Stautonov’ memorial, ki bo ob istem času v Angliji. Britanska šahovska zveza je obvestila jugoslovansko, da bo morda povabila na ta turnir še tretjega jugoslovanskega zastopnika. KINO V TRSTU _ Rossetti. J6.00: vi«, Vili Vitale. F. Laumor ^ Excelsior. «V vrtincu«, c*frK,nV( ble, Vivien Leigh. on (bi*. predstavi ob 15.30 m 20.30 gajna 14.30 in I9-®) Nazionale. 16.00: «Nekoi-, rMrBW Margaret 0'Brten, Cyd ^ Arcobaleno. 14.30: <° A. Gardner. jjj Centrale. 17.00: «Fu-Man-cu' nost vzhoda«, W. Royie’ (,1 Moderno. 17.00: «Nasvi*Wp’ Lockvvood. Eden. 17.00: «Na morju Carillo. blest'*': RADIO JU«081i0VASsjJ? CONE TB*1' Petek 6. aprila l*51' Poročila v slovenščini “Ani 13.00. 19.30, 23.05; v M^r 18.45; v italijanščini ob #•* 1 19.15 in 23.00. , fA C 6.30: Jutranja glasba 12.00: Dimitrij'Zebre’: Pavel Sivic: Medij«1 proti - iretvci »si v (c. -L. M. Škerjanc: Noktur^S 10’ tangov. 13.15: Konceh/ i,r Marijana Lipovška, na“tiaV"i glasba. 13,50: Nova jjjS. 14.00: Komorna oddaja it-. ših hrvatskih skladatelje:- sijfti Pregled tiska (v ital. If (i«. ------ _ ,n0sn 17.40: Zabavna glasl?oj5: ?£ Športni pregled (ital) 1 bjWjS rovske pesmi raznih 19.00: Glasbena medJltfK ijjj: Sindikalna vprašanja (jffi 2inl Uganite kaj igramo ('H Slušna igra (ital.) 21-* glasba. 22,00: Ljudska 22.15: P. I. Čajkovski: p' št. 2, nato lahka gla/S?’ Plesne melodije do 23vu- TRST H' ;}< Poročila ob 7.15, in 23.15. 7.30: Jutranja (* glasba^ j*0 |J.čj 11.30: Za vsakega 1 ni pregled tiska, l4-% * željah. 14.00: Poročila. l^aidfSl Sodobna Anglija, znanih uvertur. 13.00 opoldanske oddaje, Jiis glasba. 18.00: Glas AS ll.JV Čajkovski: Koncert St- .$,(/!■ jj) Črnske duhovne pesnu-govor z ženo. 19.15: m* - opSfrtS® koncert. 20.00: , 20.30: Tržaški kulturo', 20.45: Lahka glasba. 21-8^ besede - John Knittel- * c. ueseue - .Jor.n su«1---, » vr pr thoven: Simfonija St- 0 -jjilllJjj' 22.02: Plesj in glasba zz.uz: t-iesj in gia=““ ,n s*, rodov. 22.30: Romance de. 23.00: Glasba za ort Polnočna glasba do **• trst t’ / Poročila ob 7.30, & in 23.10. 7.1 dlo. 12,20:. OdJcinto.t* j'fa Stari motivi. 14.10: 'gii , Menuhin. 18.00: Moderna Ferrarija. 18.35: Sem svetu. 21.00: Dva boJaZ' I>Jlfi(l čer v operi. 22.50: Pj va. 23.20: Plesna glasDa ............................................................................................................................................................................................................................... inillli............................................................................... iuiiiiiiiiiiiiimimiiiiiii....................................................... inninii......milil.......... 11 ijiii 'tli It tUMtOMU |II. DEL 109 PRBVEDEli P K O E. OH. V HA N ILU* HOgruiKAL OR. ROBERT H BRADA« lAViTT Ta je imel prej kazen za kaznijo in Se kakšne kazni! Nič mu ni bilo, če je ukradel tovarišu poslednji novec, ko pa je prišel v boj, je prvi preščipal žične ovire, ujel tri sovražnike in enega že spotoma ustrelil, češ da mu ni zaupal. Dobil je veliko srebrno svetinjo, prisili so mu dve zvezdici in, ko bi ga ne bili pozneje pod Duklo obesili, bi bil že zdavnaj četovodja. Toda obesiti so ga moa-ali, ker se je po neki bitki priglasil za poizvedovanje in ga je potrulja nekega drugega polka našla, kako je iskal po žepih mrličev. Našli so pri njem menda osem ur in mnogo prstanov. Tak so ga obesili pri štabu brigade.« «Iz tega se vidi«, je modro pripomnil Svejk, «da si vsak vojak mora priboriti svoj položaj * Oglasil se je telefon. Računski narednik Je stopil k telefonu In slišal glas nadporočnika Lukaša, ki je vprašal, kaj je s konservami. Nato je bilo slišati neke očitke. «Zares jih ni, gospod obrlajtnant!» je vpil v telefon Vamjek. «Kje naj bi bile, to je samo fantaziia od zgoraj, od intendauture. Po nepotrebnem so se pošiljali ljudje tja. Hotel sem vam telefonirati. — Da sem bil v kantini? Kdo je to rekel? Tisti kuhar okultist iz oficirske menaže? Sel sem tja. Veste, gospod obrlajtnant, kako je tisti okultist imenoval paniko s konservami? ,Groza nerojenega’. Ne, gospod obrlajtnant, sem popolnoma trezen. Kaj dela Svejk? Tukaj je. Ali naj ga po-kličem?« «Svejk, k telefonu!« je rekel računski narednik in tiho dostavil: «In če bi vas vprašal, kako sem prišel, recite, da v redu.« Svejk pri telefonu: «Svejk, pokorno javljam, gospod obrlajtnant.« «Poslušajte, Svejk, kako je s tistimi konservami? Ali je vse v redu?« «Ni, gospod obrlajtnant, po njih iji ne sluha ne duha.« «Zelel bi, Svejk, da se vsako jutro pri meni javite, dokler smo v taborišču. Kaj ste delali ponoči?« «Vso noč sem bil pri telefonu.« i «Ali je bilo kaj novega?« «Da, gospod obrlajtnant.« «Svejk, ne začenjajte spet noreti. Ali je kdo kaj važnega sporočil od nekod?« »Sporočili so, gospod obrlajtnant, ampak šele za deveto uro.« »Zakaj mi niste tega takoj javili?« »Nisem vas hotel vznemirjati, gospod obrlajtnant.« »Torej mi, sakrament, že povejte, kaj je tako važnega za deveto uro!« «Telefonogram, gospod obrlajtnant.« «Ne razumem vas, Svejk.« »Imam to zapisano, gospod obrlajtnant. .Sprejmite telefono-gram! Kdo je pri telefonu? Ali imaš že to? Preberi in tako dalje.’« .• »Krucifiks, Svejk, z vami je križ. Povejte mi vsebino ali pa skočim na vas in vam jih prisolim ne vem koliko! Torej kaj je?« «Spet neki pomenki, gospod obrlajtnant, danes zjutraj ob devetih pri gospodu polkovniku. Hotel sem vas ponoči zbuditi, pa sem se premislil.« «To bi bila tudi predrznost, buditi me zavoljo vsake tra-parije, če je za to čas do jutra. Wieder eine Besprechung, der Teufel soli das alles buserieren!* Položite slušalko, pokličite mi k telefonu Vamjka!« Računski narednik Vanjek pri telefonu: »Rechnungsfeld-webel Vanjek, Herr Oberlajtnant.« »Vanjek, poiščite mi nemudoma drugega slugo! Tisti vaš lopov Baloun mi je do jutra požrl vso čokolado. Da bi ga privezali? Ne, damo ga k sanitejcem. Nepridiprav je kakor gora, torej lahko vlači ranjene iz bitke. Pošljem ga takoj k vam. Uredite v polkovni pisarni in se brž vrnite h kompaniji! Mislite, da se že skoraj odpeljemo?« »Nič se ne mudi. gospod obrlajtnant. Ko bi se bili morali odpeljati z deveto marškompanijo, so nas štiri dni vlekli za nos. Samo z deseto je bilo bolje. Opoldne smo dobili povelje in zvečer smo se odpeljali, toda za to so nas potem gonili po vsem Ogrskem in niso vedeli, katero luknjo in na katerem bojišču naj z nami zamašijo.« Ves čas, ko je postal nadporočnik Lukas poveljnik enajste marškompanije, je bil v stanju, imenovanem sinkretizem. Zato je tudi odgovoril: «Da, je že mogoče, je že tako. Torej ne mislite, da se odpeljemo danes? Ob devetih imamo posvetovanje pri gospodu obrstu. — A propos, ali veste, da ste služ- bujoči narednik? Sporočite mi... Čakajte, kaj mi ^ rotiti?! ... Seznam Sarž s podatkom, od kdaj služijo ••• 7.alnsre komnaniie. Nacionalnost? Da. da. to tudi g«! I zaloge kompanlje. Nacionalnost? Da, da, »u «— glavno je, da mi pošljete novega slugo ... Nikogar ne' j v mesto! V kantino? Po menažo... Pokličite Svejka se «Svejk, vi ostanete za zdaj pri telefonu.« olj »Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da Se nlse?Ju, d°^ «Pa si kavo prinesite in ostanite v pisarni pri telefc‘ vas ne pokličem. Ali veste, kaj Je to ordonanc?« _ X «Nekdo, ki bega sem in tja, gospod obrlajtnant«^ gpi «Da boste torej na mestu, kadar vas pokličein. Jlr povejte Vanjku, naj mi poišče drugega slugo! kje ste?« «Tukaj, gospod obrlajtnant, pravkar so mi prinesli SvejK’ Ka vo.» »Svejk. halo!« «Slišim, gospod obrlajtnant, kava Je popolnoma »Vi že dobro veste, kaj je oficirski sluga, slu‘ i* si ga in potem mi javite, kakšen človek je to. Položi e fUjn8 ( Vanjek Je srkal črno kavo, v katero si j? P1 -9j steklenice z napisom «Tinte» (iz previdnosti). Pog zuinel m in rekel: «Tale naš obrlajtnat kar vpije v telefon: r ^oSpo vsako besedo. Vi. Svejk, morate biti zelo dobro znani . obrlajtnantom.« u ’ «Midva sva ena roka,« je odgovoril Svejk. sč ....... *______________________° j.m..1. uv,iikokrai,,_ vs«1 va. Midva sva že marsikaj skupno doživela. Kolik0'' \e " - j. On v vsem name zanesel, tako da se temu večkrat že hoteli narazen dejati, pa sva se spet seSla- ^ V veam ^---------------------- . J* ^ 1 ^ Tudi zdajle ste gotovo slišali, naj vam še enkrat ^ t morate najti novega slugo in da si ga moram tptfit mu sporočiti svoje mnenje o njem. Gospod obri .. tie° * Zorpet razgovor, hudič naj vse skuipaj buzeriirat vsakim slugo zadovoljen.« (Nadalje** UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCH1 St 6 lil. nad. - Telefon «ev S3-B0* ID 94-63» - HoMnl predal 602 - UPKAVA ULICA SV FRANČIŠKA UREDNISTVO ULICA MONTEC CH S « Te, „.s8 Cene oglasov. Za v!ak mm vlS.ne 0 »lrlnl 1 stolpca: trgovski 60 flnančno- 20’ Telefonska St' Jp7fvnl ,oo osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolne« za vse vrste oglasov po 10 dur Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica Ul. S Pelllco l-II.. Tel. 1 | NAROČNINA: Cona A: mesetna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50. a"'st PoStnl tekoči račun za STO-ZVU- ZaložniSt«o tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tnnzems8 ■ _ P* Koper Ul. Battisti 301a-l, Tel. 70. | Ljubljana, TyrSeya 34 • teL 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z