5TEV. 28 Ptuj, 26. jUlifO 1957 Letnik X. GlasUo SZDL ptujskega okraja — Uprava hi uredniit\'o Ptuj. Lackova tilica 8 ~ Telefon 156, NB Ptuj gtev. 643-T-206 — Ur©- juje ui-ednižki odbor — Odgovorni urednik Anton Batanan — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naro^-nina 500 din. poUetna 250 dinarjev PiiioipstproizfoiiiileiipoigpolčinePtal Zaradi pomembnih izprememb družbenih planov, ki so jih po- litično teritorialne enote spreje- le šele v mesecu juniju, ni bilo moč narediti popolne analize go- spodarskega stanja posameznih gospodarskih organizacij za prvo polletje. Gospodarske organizaci- je piiujske občine bodo to sto- rile lahko šele v mesecu septem- bru, ko bodo po novih, v planu predvidenih smernicah, . izdelale popolne obračune. Svetu za gospodarstvo občine Ptuj so dale le splošno sliko go- spodarjenja za prvih pet mese- cev letošnjega leta. V INDUSTRIJI SO PROIZVODNJO KOLIČINSKO POVEČALI DO 3^ ODST. Dobra preskrba z električno energijo je omogočila' Tovarni glinice in aluminija v Kidriče- vem zvišanje proizvodnje za osem odst. Medtem ko je tovarna lan- sko leto izdelala 13.946 ton glini- ce in 2262 ton aluminija, je letos v istem obdobju dala 17.320 ton glinice in 4725 ton aluminija in s tem že dosegla 43 odst, letne proizvodnje, ki predvideva 40.000 ton glinice in 11.000 ton alumini- ja. Najlepši uspeh v proizvodnji je imela v prvih {.vetih mesecih »Petovia«, ki je pri predelavi sad- ja od predvidenih 100 ton prede- lala že 72 ton, od predvidenih 3200 litrov žganih pijač 1475 li- trov. S tem je podjetje doseglo do 31. maja 55 odst. plana za le- to 1957. Nemotena preskrba z električ- nim tokom je mimo dobre pre- skrbe s surovinami in rednejšim kreditir&njem vplivala na proiz- vodnjo v tovarni perila »Deita« in Tekstilni tovarni, ki sta do 31. maja že dosegli 43 odnosno 39 odst. proizvodnega plana za le- tošnje leto. Z uvedbo novih strojev in na- prav je Industrija kovinskih in lesnih izdelkov presegla lansko- letno proizvodnjo prvm 5 mese- cev za 15 ton in dosegla 40 odst. plana. Opekama Žabjek je dosegla le 16 odst. plana. Ker začne opekar- na z žganjem pozimi prioravljene opeke šele meseca maja, je od- stotek v primeri z lanskim le- tam razmeroma visok. POVEČAN PROMET V TRGOVINI Najbolj je povečala promet tr- govina na drobno (za 18,5 odst.) 7, direktnim trgovanjem s pro- izvajalci in nabavljanjem blaga tudi pri grosistih izven Ptuja. Trgovina s poljskimi pridelki je povečala promet za 13,8 odst. in trgovina z industrijskimi pridelki na debelo za 10,7 odst. K večje- mu prometu so deloma pripomo- gle višje cene in večja izbira uvo- ženega blaga posebno motornih vozil, gospodarskih strojev itd. Ko je stopil v veljav'o novi tarif- ni pravilnik se je kupna moč znatno povečala. K povečanju prometa so prispevali tudi ugod- nejši pogoji najemanja potrošni- ških kreditov. Navzlic temu, da ne moremo oceniti gospodarskega uspeha tr- govine samo po bruto prometu, lahko sklepamo, da se je doho- dek trgovine povečal. Z OSTRO KONKURENCO V KVALITETI !N CEM BO DOSE- ŽEN BOLJŠI USPEH TRGOVINE Tehnično stanje trgovine je ostalo na isti rav.ii kakor lansko leto. >''Izbira« je uredila posloval- nico »Jelen« in >;Merkur« poslo- valnico za pohištvo. Trgovska mreža je z;-nanjšana za dve trgo- vini. V kratkem bo, namesto opu- ščene prodajalne tovarne »Le- nart«, odprlo prodajalno konfek- cije zagrebško podjetje »Napri- jed«. Nova trgovina bo sicer ne- koliko znižala promet v ostalih trgovinah s konfekcijo, vendar bo znatno koristila potrošnikom. Z uvajanjem konkurence med trgovskimi poslovalnicami hoče .Svet za gospodarstvo v Ptuju uspešno potiskati cene navzdol in izboljševati kvaliteto v korist po- trošnika. SIFBJEKTIVNI ČINITELJI PRISPEVAJO PREMALO K dvigu proizvodnje v ptujski občini so največ prispevali znat- no boljši objektivni pogoji, kakor redno in povečano obratovanje elektrarn, rednejša preskrba s surovinami, izboljšanje strojnega parka, boljši način kreditiranja itd. Skoraj nikjer pa niso ugoto- vili vpliva subjektivnih činiteljev na dvig proizvodnje. DS, UO in sindikalne podružnice so premalo izboljševale organizacijo dela, zTno"Dljivc-st strojev in drugih skritih rezerv. Uspeh proizvodnje v vseh pa- nogah gospodarstva v ptujski ob- čini bi bil mnogo večji, če bi pod- jetja izboljševala tudi subjektiv- ne pogoje. NASE SOLE ob koncu šolskega leta Ob xaključk-u šolskega leta je Sret jca prosveto in kiiituro OLO Etujitazčienll potek .šolskega dela asn<:wnih šol in nižjih gimnazij ptujskega okraja In ugotovil več alo pereč.h činiteljev subjektiv- nega in objektivnega značaja, ki dttše šolsko delo. SLABI M/.TERIAI,NI POGOJI V okraju je vrsta šol, v katerih 90 pozimi prezebali učitelji in učenci. Na Polenšaku, Podlehniku, GruSkovju, Kogu in Rodnem vrhu so tako prezebali, da niso mogti niti govoriti, navzlic temu, da so v peči neprestano nalagali gorivo. Zgradbe so stare in močno poško- dovane. Doslužila so vsa okna, vrata in pači. Zgradbe kar kričijo po popravilu. Mnogi učitelji stanujejo v vlaž- nih stanovanjih, bodisi v šolskem poslopju aii kakšni privatni hiši, brez prave hrane. Zaradi pomanj- kanja učnih moči poučujejo po ves dan, tako da jim ne preostane do- volj časa za primerno pripravo na pouk in izvenšolsko delo. — V Vi- tomarcih, Rodnem vrhu, Gorišnici in Vidmu so ljudski odbori zgra- dili stanovanjske bloke in iz sta- novanj v šolskih zgradbcih napra- vili učilnice. Čimprej bodo motali rešiti vprašanje učiteljskih sfcano vanj tudi na Hajdini, v Lovrencu, Makolah, Miklavžu, Podlehniku in Zavrču. Prosvetni delavci, kate- rim nalaga družba mimo učne ob- veznosti še kopico političnih, družbenih in kulturno-prosvetnih nalog, bodo imeli vezane roke, dokler se bodo morali ukvarjati z reševanjem osnovnih življenjskih vprašanj. Gospodarski krogi, ki se boje negospodarskih investicij, bi se morali zavedati, da je dober učitelj in dobra šola teinelj go- spodarskega k-ulturnega in social- nega napredka. Zato zasluži, da jo družba podpre z vsemi razpoložlji- vimi sredstvi. Zato ni prav, da so nekatere šole v ptujskem okraju v mnogo slabšem stanju, kakor so bile kdaj koli prej. POMANJKANJE UČNIH MOČI Na osnovnih šolah ptujskega okraja je poučevalo v 324 oddel- kih 268 učiteljev. Mnogi učitelji .so poučevali po dva oddelka po skrčenem predmetniku. Ker niso imeli časa za fx)navljanje in utr- jevanje učnega gradiva, je znanje v teh oddelkih navadno verbalno in neuporabno. Mnogi oddelki so bili preštevilni. V oddelku s 50 do 60 učenci ni bilo moč individualno delati in so zato nekateri učenci, ki bi pri manjšem številu učencev izdelali, zaostali. Če bi delili vse oddelke z nad 40 učenci, bi manj- kalo 100 učiteljev. SLABE PERSPEKTIVE Ptujski okraj štipendira 54 uči- teljiščnikov, od katerih so letos absolvirali samo trije. To bo vse- kakor premalo, če prištejemo manjkajočemu številu in iz okraja,, premeščenemu učiteljstvu še 10 novih oddelkov, ki jih bodo mora- le šole odpreti. Tako bo v ptuj- skem okraju manjkalo 56 učite- ljev. Vse kaže, da bodo šolsko le- to 1957-58 začeli v zeio kritičnem pomanjkanju učiteljstva. Ker je dober kader predpogoj za izvaja- nje šolske reforme, jo v ptujskem okraju počasi in previdno uvajajo. POMANJKANJE PROSTOROV Zaradi pomanjkanja učilnic in opreme so imele nekatere šole (Gorišnica, Hajdina, Majšperk, Vi- tomarci) pouk kar v treh izmenah. Otroci tretje izmene pogosto niso imeli rednega opoldanskega obro- ka hrane, ker so prihajali v šolo med 11. in 12. uro. Koncentracija teh učencev pri pouku je bila sla- ba in temu primeren končni učni uspeh. -na. Ker bo ptujski okraj razfomil- ran, je sedaj OK LMS v Mariboru. Ptujski občmski mladinski ko- mite je na zadnji seji .spre,Jcl važne .sklepe. Ptujska mladinska delovna bri- gada bo .šla 7. avgusta na delovi- šče v Brkine. 20 delegatov iz naših občin bo sodelovalo na mladinskem kon- gresu v Celju. Mladinsko delo na vasi prema- lo živo. Mladinci naj pomagajo pri dvigu kmetijstva in ureditvi so- dobne vasi. Kmečki mladinci bi morali so- delovati pri upravljanju zadrug. Kadrovska politika in seminar- ji. 18. julija je biia na mladinskem komiteju seja ptujskega občin- skega mladinskega komiteta. Na sejo so prišli kot gostje nekateri člani OK LMS iz Maribora s pred- sednikom in sekretarjem na čelu. Na dnevnem redu so bile pred- vsem priprave za mladinsko de- lovno akcijo, govorili so o nalo- gah delegatov na bližnjem mla- dinskem kongresu v Celju, o delu drugih občinskih komitejev v nek- danjem ptujskem okraju, o ka- dravski politiki po političnih mla- dinskih seminarjih in o klubih mJadih proizvajalcev. VELIKO ZANIMANJE ZA MLADINSKO DELOVNO BRIGADO V BRKINIH Ptujski mladinski občinski ko- mite je zadolžen pridobiti 80 bri- gadirjev za mladinsko delovno akcijo. To delo je vsekakor zelo uspešno opravil, saj sta bila do seje pripravljena že 102 mladin- ca. Ker so nekateri zelo mladi in šibki in bi bili za delo na cesti preslabotni, jih je bil zdravnik pri- siljen pri pregledu izločiti. Prvi zbor brigade je bil 24. julija ob 9. uri dopoldne v dvorani OK ZKS v Ptuju, kjer je bilo tudi izvolje- no vodstvo in štab brigade. Bri- gada bo odšla na delovišče 7. avgusta in bo delala 21 delovnih dni. Glavni namen brigade pa ni samo delo, temveč ideološka po- litična vzgoja in vzgoja tovari- štva. TUDI NAŠI DELEGATI BODO SODELOVALI NA MLADINSKEM KONGRESU V CELJU Na seji so govorili o pripravah delegatov za mladinski kongres, ki bo v Celju. Delegati naj bodo pripravljeni na kongres in popol- noma seznanjeni z delom, uspehi in težavami v svoji občini ter s konkretnimi stvarmi pripravljeni na diskusijo. Predhodno naj mla- dinski aktivisti organizirajo razna tekmovanja. Po občinah naj ne bi samo razpravljalni, kaj se da sto- riti, temveč naj tudi nekaj store. Razne mladinske komisije naj aktivno delajo na svojih področ- ifh in seznanjajo občmski in okrajni komite z doseženimi uspehi in tudi s težavami. Ker so naše občine kmetijskega ena- čaja, naj bi prišlo do izraza pred- vsem delo kmečke in šolske ko- misije. PROGRAM MLADINSKEGA DELA NA VASI Mladina nsj ima tudi svoj pro- gram dela na vasi. Pomagala naj bi pri preobrazbi vasi in ustvar- jala novo, sodobno vas. Mladinski voditelji na vasi naj bi bili tudi dobro seznanjeni z naprednim go- spodarstvom, da bi lahko svoje in druge izkušnje prenašali na mla- dino, kajti le ta bo preobrazila vas. Ens izmed nalog mladinskih organizacij na vasi naj bi biia tu- di ta, da bi začeli obnavljati ce- ste ki so na deželi izredno slabe. Mladina naj bi tudi urejala nehi- gienične vodnjake, popravljala hiše in obnavljala sadovnjake. De- lovala pa naj bi tudi na drugih področjih n. pr. kulturnem, šport- nem itd. Vso kar bi organizirala, naj bi bilo dobro in načrtno pri- pravljeno in marsikateri mladinec ne bo več zahajal v gostilno, temveč na vesele in dobro orga- nizirane mladinsko večere, kjer bo našel razvedrilo in bo redno seznanjen z vsemi političnimi in gospodarskimi dogodki ter bo lah- ko tudi sledil razvoju modernega sveta. Fanlje na vasi imajo pov- prečno samo osemletke. Zato bi jih morala LMS na vasi na raz- nih študijskih sestankih pred\'SGm v zimskem času še dalje vzga- jati. MLADINA NAJ AKTIVNO SODE- LUJE PRI UPRAVI ZADRUG Zelo dobro bi bilo, da bi mla- dina posegla v delo zadrug. To je tudi želja Zadružne zveze Slove- nije. Pri nas je povprečna starost članov zadruge 50 let. Od 1 mla- dincev, ki so kandidiraali v našem okraju, ni nobeden prodrl v vod- stvo zadiTigc. Pravijo, da ni nič z mladimi ljudmi. To pa ne driž. Mladi ljudje lažje sledijo času. Zcito je nujno, da pridejo v uprav- ne odbore zadrug tudi mladinci, ki bodo pomagali graditi na vasi socialistični sektor in dvigati na- predno kmetijstvo. NA SEMINARJIH VZGAJAJO DOBRE MLADINSKE KADRE ^:a koncu so še razpravljali o kadrovski politiki in o mladinskih seminarjih v Bohinju. Letos bo še tickoliko seminarjev kot n. pr. srednješolski seminar, seminar klubov mladih proizvajalcev, športni seminar itd. Na teh se- minarjih vzgajajo nove in dobre mladinske kadre. Zelo potrebna je tudi razširitev mladinskega dela na razne komisije, ki nam bodo sčasoma dale dobre in iz- kušene mladinske aktiviste in vo- ditelje. MEDSEBOJNO TOVARISKO DELO JE POGOJ ZA USPEHE Na itaključku so š's mariborski in ptujski mladinski aktivisti iz- razili željo, da bi vse bodoče de- lo potekalo v medsebojnem razji- mevanju in tovarištvu, ki je pred- pogoj za dobro in uspešno mla- dinsko delo. JUTRI OTVORITEV ŠTUDENTSKO-DUAŠKIH IGER V GORIŠNICI Jutri ob 20.30 bodo fanfare oznanile otvoritev III. študentsko- dijaških iger v Gorišnici. Igre bodo pod pokroviteljstvom Sveta za kulturo in prosveto pri OLO Ptuj. SEZNAM PRIREDITEV SOBOTA, 27. JULIJA; ob 17.00: turnir v malem roko- metu (člani) na igrišču »Parti- zana«; ob 20.30: otvoritev (sodeluje mešani pevski zbor >Ruda Sever«) pred Zadružnim domom; ob 21.00: »Nič se ne čmiži, rajši se reži« (veseli večer) v Zadruž- nem domu. NEDELJA, 28. JL^LIJA: ob 8.00: počastitev padlih štu- dentov na občinskem pokopališču; ob 14.00: plavalna prireditev na Pesnici: ob 20.30: večer umetniške be- sede (izvajajo člani sekcije) v Zadružnem domu. PONEDELJEK, 29. JULIJA: ob 16.50: fjrnir v namizneiB temsu v Zadružnem domu. TOREK. 30. JULIJA: ob 20.30: šahovska simultanka mojstrskega kandidata Dušana Njegovana. SREDA. 31. JULIJA: ob 16.00: moštveno tekmova- nje z zračno puško v Zadružnem domu. ČETRTEK. 1 .AVGUSTA: ob 18.00: kolesarski kriterij; ob 20.00: ciklus predavanj v prostorih nižje gimnazije. PETEK, 2. AVGUSTA: ob 17.00: turnir v m.alem roko- metu (pionirji in pionirke) na igri- šču »Partizana«. SOBOTA. 5. AVGUSTA: ob 16.30: turnir v odbojki za prehodni pokal Okrajne zveze TVD >:Partizan« Ptuj na igrišču »Partizana«; ob 21.00: Gogolj. :^2enitev«, ko- medija, v Zadružnem domu. NEDELJA, 4. AVGUSTA: ob 8.30: turnir v odbojki (na- daljevanje); ob 12.30: parada; Obvestilo SEJA OKRAJNEGA Ljn>SKE- GA ODBORA PTUJ BO 1. AVGU- STA 1957 OB 15. URI V SEJNI DVORANI. Predsednik OLO Ptuj: JOŽE TRAMŠEK, 1. r. ob 14.00: nastop članov >•,Par- tizana«, PGD, folklornih skupin, nogometna tekma mod debelimi in suhimi itd., na igrišču »Par- tizana-;-. nato pa LJUDSKO RA- JANJE v gaju. Prijave za posamezna tekmo- \'anja sprejema sekcija študentov v GorlšiicL Pogosta slika i/ naših vasi v julijskih dneh Pred nedavnim jc biia nekako v modi zamenjava pisem med suv- jctshini ministrskim predsednikom Bulganinom in zchodnonemškim kanclerjem Adenatierjeni. Sicer so vmes nastopili trenutki, ko je vsakdo pričakoval, da bodo med- sebojna ooloezvanja, ozr. opravi- če::anja pretrgala nitko med Moskvo in Bonnom. Toda zgodila se je obratno. V Bonnu so sprejeli najnovejše zlo- rabilo, naj prično medsebojna po- gajanja o problemifi, ki so tre- nutno najbolj goreči. (Pravijo, do. je Adenauerja predvsem gnala ze- lja, da se prikupi tistemu delu volivcev, ki želi boljših (xinosov z Vzhodom!) In tako se te dni nuidi v Moskvi zah(xinonemskn delega- cija ter se pogaja s sovjetskimi predstavniki. Predvsem tri vprašanja so. ki jih nameravajo spraviti z dnevnega reda: trgovinska pogodba, ki bo koristila obema drznvdma, vpraša- nje repatriacije v obeh smereh in ureditev konzularnih predstavni- štev. Razmeroma pičla poročila iz Moskve kažejo, da so se dela lotili z vso resnostjo in da lahko pri- čakujemo uspešnega konca. Pravijo, da se bo s prvimi za- }iodnonemško-sovjetskimi spora- zumi pričel topiti led nezaupanja. Toda v fa-ropi ostane še mMogo nerešenih vprašanj. Vzemimo n. pr. razorožit vene razgovore v ožjem odboru komisije OZN za razoroži- tev! Od marca sem iščejo poti za prve, čeudi še tako omejene spo- razume, pa jih doslej še niso ^d- pisali. Značilno pri tem jc nedav- no pismo, ki ga je Enlganin poslal britcaiskemu premieru Macmillanu. V njem znova opozarja na naj- važnejša svetovna vprašanja. »Kadarkoli SZ naredi korak na- prej, se zaJiodne sile odločijo za korak nazaj, četudi gre pri tem za zadeve, ki so jih poprej že sprejele«. Tako nekako je ocenit razgovore v Londonu. Sovjetska diplomacija ne more dopustiti, da bi nemško vprašanje povezovati z razorožitvijo, kakor to žele na Za- hodu. Značilno je, da se sovjetski dr- ža^.mik ponovno dotika ponovne nemške oborožitve. Osebno se vprašuje, ali ne pomeni zahodno popuščanje do r4isi'n krogov, ki sr- povedi i Šem.čijo v drugo svetov- no«, neke vrste — drugega Miin- cherta, ki je prizadel svoj čas med drugimi tudi Anglijo. Cemu dopu- stiti, da se v Zahodni Nemčiji znova dviga duh militarizma in želja po osveti? Kako bodo v Bonnu reagirali .^5- daj. ko so v teku sovjetsko-za- hodnonemški razgovori, je vpra- ašnje zase. Morda bo razmeroma odločen ton sovjetskega premiera celo neugodno vplival na pogaja- nja. Nihče ne trdi, da bi n. pr. Fran- cozi ali Angleži pozabili na drugo svetovno vojno. Nanjo niso poza- bili niti sedanji politiki na krmilu. Toda ameriški načrti z bonnsko vlado se tako tesno povezani z vo- jaško pomočjo zahodnoevropskim deželam v okviru Atlantskega pakta, da se jim trenutno zde go- vrice o nevarnosti odveč. Skoraj bolj se pritožujejo gospodarski krogi nad nemško —konkurenco. Razen tega je propaganda o »ne- varnosti od SZ in mednarodnega komunizma« preglasila vse, četudi so zadnja leta v Moskvi storili ze- lo mnogo, da bi z dejanji dokazali, kako neumestne so take trditve. Nezaupanje torej še vedno pre- vladuje. Nekakšna »titia hladna vojna« še vedno traja. In prav za- radi tega razorožitveni razgovori ne morejo s »slepega tira«. V Londonu obljubljajo te dni tudi konferenco z Grčijo in Tur- čijo o Cipru, na katero naj bi po- vabili tudi ciprske predstavn.ke. Govore o nekakšnem tridominiju, t. j. skupni suverenosti Anglije, Grčije in Turčije na dotokom, ki bi prejel za določen čas le omeje- no samuopravo. Taki načrti os v nasprotju z grško uradno tejo in zahtevo ciprskih Grkov, da je tre- ba ljudstvu na otoku priznati pra- vico do samoodločbe. Vendar bo v grško-brionske, in grško-turške odnose zapihal nov veter, če se bodo uradni predstavniki sploh se je napetost zadnje dni malce polegla, kar je ugotovil tudi nad- škof Makarios. najvidnejši pred- stavnik ciprskega -prebivalstva. stran 8 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 26. JULIJA 1957 •Avtokaroserija' zalaga z avtoopremo skoral ves jugoslovanski trg ilekaj najnooepih izdelkov To podjetje je lep primer, ka- ko se da s skromninu sredstvi doseči lepe uspehe. Pričeli so že. s serijsko proizvodnja V karo- semici tudi z ročnim delom do- segajo lepe uspehe. Delavnico za avtoopremo bodo razširili in na- bavili nov strojni park. Z avto- opremo zalagajo vse tovarne av- tomobilov v JugoslavijL Izdelki so zelo kvalitetni. Delavski svet igra zelo važno vlogo v podjetju. Podjetje ima'lepe možnosti raz- voja. Današnje podjetje »Avt©karo- serija« je bilo v začetku invalid- sko podjetje za izdelavo vojaških vozov ta za manjša avtomobilska popravila. Po zaslugi direktorja tov. Vičarja Staneta pa je pod- jetje kmalu prešk) na remont av- tomobilov. Tokrat so imeli naj- večje težave giede kreditov in kadrov, ki jih ni bilo. To vpraša- nje so rešili tako, da so od okra- ja in občine, kjer so jih takrat gledali še z nezaupanjem, dobili posojila' in kredite za zgraditev karosernice. Staro delovno silo so s pomočjo malenkostnih novih kadrov začeli uvajati v novo delo in tako kmalB pridobili sposobne ljudi, ki so bili kos vsemu deta v avtcrfcarosemici. Prvi jekleni avtcanobili za prevoz pohištva so bili narejeni že 1953. leta. S temi vc«mi so se pokazali javnosti in so nato delali pretežno za Srbijo, Bosno, Hrvatsko in nekaj za Slo- venijo. Leta 1954 in 1955 so pri- čeli izdelovati avtobuse z jekle- nimi konstrukcijami, 1956. leta pa so dosegli višek, ko so nare- dili 6 avtomobilov za fluorografi- ranje, ki so jih celo v Beogradu pohvalilL Z razvojem karosernice se je že 1955. leta del delavnic ločil in se usmeril k izdelovanju avtoopreme. Orodje pa jim je takrat posodila Tovarna avtomo- bilov iz Maribora in so nato tudi nekaj časa delali tudi za nja Kmalu pa so začeli delati p>o ino- zemskih vzorcih. V letu 1956 so osvojili okoli 60 artikk>v za avto- opremo. Z avtoopremo zalagajo skoraj večino vseh podjetij za izdelavo m popravila avtomobilov in tovarni »Crvena zastava« in »TAM«. Na podlagi elaborata, ki je bil odobren letošnje leto, so zapro- sili za investicijski kredit za na- bavo strojev iz naše države in iz inozemstva. Stroji, ki jih je okoli 30, bodo pričeli prihajati v prvem četrtletju 1958. leta. Z novimi stroji bodo vsekakor povečali proizvodnjo. PROMET NARAŠČA IZ LETA V LETO Promet je v letu 1955 znašal 45 milijonov realizacije, v letu 1956 75 milijcHnov realizacije, za leto 1957 pa so najprej postavili plan 85 milijonov, ker pa so iz- boljšali organizacijo dela in sto- rilnost, so uvideli, da je ta plan prenizek in ga je delavski svet povišal na 115 milijonov. Po se- danjih podatkih iz računstva je podjetje v prvem poletju realizi- ralo okrog 68 milijonov plana in so ga zato na seji delavskega sveta zopet povišali na 151 mili- jonov za to leto. To pa so nare- dili predvsem zato, ker so začeli s serijsko proizvodnjo in ker dela strojni park v treh izmenah. Plan za letošnje leto se je v primeri z lanskim p>ovečal več kot za en- krat. Delavski svet je že lansko leto pristopil k temu, da bi podjetje izdelalo premijski pravilnik. Pre- miranih je bilo dve tretjini delov- nih mest. nazadnje pa so uvideli, da se premijski način zaradi ne- serijskih del ni otmesel. Ker pa letos prehajajo na industrijski način pH-oizvodnje, je delavski s;vet na svoji seji razpravljal o tem, da se sestavi premijska ko- misija, ki mora v najkrajšem ča- su izdelati nov premijski pravil- nik. Podjetje ima zraven karoserni- ce in delavnice za avtoopremo še orodjarno in strojno delavnico. Karosemica je zelo obremenje- na. Trenutno imajo v Izdelavi 41 sedežni avtobus Leyland, 15 se- dežni avtobus Blitz in še dva dru- ga avtobusa ter en tovorni avto- mobil. V delo dobijo samo šasijo z motorjem, vse ostalo pa nare- dijo sami. Ker v karosemici ni- majo strojnega parka in je izde- lava večinoma ročna, ne gredo na serijsko proizvodnjo. Posvetili so se le izdelavi specialnih avto- busov fluorografov, zobozdravni- ških vozov, avtomobilov za prevoz mesa, kruha, živine ter pogreb- nih vozov. Načrte izdeluje teh- nični oddelek pod vodstvom tov, Potočnika Maksa. Lahko trdijo, da so glavni do- bavitelj avtoopreme Tovarne av- tomobilov iz Maribora. S tem, da osvaja TAM nemški avtomobil Deutz, je tudi podjetje »Avtoka- roserija« začelo izdelovati avto- opremo za ta avtomobiL Delajo pa tudi za tovarno avtomobilov »Crvena zastava« iz Kragujevca ter še za nekatera druga pod- jetja na primer Avto-Slovenija, Avto-material in za vse karoser- nice v Jugoslaviji. Ekiino podjetje za izdelavo avtoopreme je še v Ljubljani. Razvoj je sicer odvisen od kre- ditov in investicij, toda podjetje ima lepe perspektive. Glede pla- niranja na našem tržišču ni no- benega strahu, ker te artikle ve- činoma uvažamo. Sedaj je v pK>djetju zaposle- nih 120 ljudi, leta 1960 pa naj bi jih bilo okrog 300, realizacija pa naj bi znašala okrog 400 mi- lijonov letno. Karosernica bo de- lala z isto zmogljivostjo, širili pa bodo le pretežno delavnice za av- toopremo. ZA DOBRO VOUO NASPROTNE NARAVE — Ne morem delati, če ne pi- jem. — Zanimivo! Jaz pa ne morem piti, če ne delam. Tudi delavski svet dobro udia v podjetju igra važno vlogo delavski svet. Do 1954. leta ni bi- lo delavskega sveta, ker je bilo samo 30 delavcev in so vsi sku- paj tvorili delavski svet. Prvič je bil voljen 195-1. leta. Sedaj šteje 21 članov. V preteklem letu je imel 12 sej, na katerih so obrav- navali vsa najvažnejša vprašanja obstoja in razvoja podjetja. De- lavski svet je seznanjen z vsemi problemi in nalogami in se tudi sam trudi in dela na tem, da bi se storilnost in proizvodnja dvi- gnili. Sodelovanje med delavskim svetom in upravo je zelo dobro in skladno. V glavnem dela de- lavski svet na vseh področjih, ima pa težave z raznimi investi- cijskimi in obratnimi krediti. V podjetju se vsestransko uveljav- Ija. Ko so povišali plan, ki so ga predložili direktor in tehnični vodja, delavci skoraj niso upali glasovati zanj. Ko pa so jim raz- ložili, da zaradi izboljšanja dela ne bo težko doseči višjega pla- na, so delavci nov plan sprejeli. Na sejah delavskega sveta pre- tresajo razne zakone in uredbe ter jih razlagajo in proučujejo. Delavski svet so je tudi pripravil na kongres delavskih svetov, ki je bil 25. junija v Beogradu. Vo- lil je tudi 6 delegatov za okrajno konferenco delavskih svetov in zasledoval delo in predpriprave za kongres, V kratkem bo seja delavskega sveta, upravnega od- bora in upravnega odbora sindi- kata. Na to sejo bo prišel tudi delegat, ki je zastopal ptujski okraj na kongresu in povedal ne- kaj zanimivosti o delu tega kon- gresa. To podjetje je živ primer, kako se da s skromnimi sredstvi ve- liko napraviti. Z boljšo organiza- cijo dela in pa z novim strojnim parkom bo to podjetje v bodoč- nosti lahko želo zelo lepe uspehe. S(i n(škml h i^lmnkm Mesnine, njeni problemi in delo »Dne 19. julija 1957 »mo čiUli v 27. številki Ptujskega tednika članek »Mesnine« — njem pro- blemi in delo, po katerem naj bi ptujska klavnica in »visoka« klavnina ovirali delo podjetja. Da pa ne bo imel potrošnik Mest- ne komunalne ustanove v Ptuju za krivca visokih cen mesu, na- v«iamo dajatve, ki nam jih pla- čuje omenjeno podjetje: Pisec članka navaja, da znaša klavnina in najemnina za hla- dilniške pro.store letno do 3 mi- lijone dinarjev m še več. Po ra- čunih, ki jih je MKU izstavila »Mesninam« za šest mesecev v tem letu, so znašal: stroški klav- nine za 4035 komadov zaklane živine 853 200 din, najemnina za hladilnico in zmrzovalnico 255.679 din, za prevoz kosti iz predelave h konjaču 18.400 dm, taksa za ogledne liste, ki se izdajajo pri pošiljanju mesa in mesnih izdel- kov, 18.200 din, nadure klavničar- ju z dajatvami 48.198 din. Klavnina v ptujski klavnici, je v primerjavi s klavnmo v Maribo- ru in v Celju najnižja in se ni spremenila od leta 1953, ko je bilo meso mnogo ceneje. Izraču- nana povprečna klavnina znaša na kg mesa 1,75 do 3,41 din, in sicer po klavnosti za govedo od 40 do 57«/9, teleta 59 do 66% in svinje 75 do 80%. Tako odpade na kg mesa pri govedi 1,75 do 2,50 din, pri teletu od 3 do 3,41 din, pri beljenih svinjah 2,09 do 2,22 din in pri haranih 3,13 do 3,33 din na kg. Najemnina za zmrzovalnico in hladilnico je bila v primerjavi z ostalimi mesti v Sloveniji najniž- ja, ker jo je MKU v Ptuju od 1. aprila 1953 do 30. junija 1957 zaračunavala po kalkulaciji, kjer je bil električni tok zaračunan po 5 din za kWh in so bile zaraču- nane dajatve za soc. zavarovanje le v višini 10%. Z ozirom na ka- paciteto hladilnice in zmrzoval- nice. odpade na 1 kg 0.44 din mesečne najemnine. V prvem polletju 1957 je znašala samo to- kovma za klavniške prostost 327.831 din. Hladikie naprave tukajšnje klavnice so namenjene za hlaje- nje mesa za široko potrošnjo Pti»- ja in okolice, ne pa za predelavo ali za izvoz. Za te potrebe pa hladilniške naprave in klavni prostori zadoščajo. Kapaciteta klavnice je letno izkoriščena le 30%. Koljejo predvsem ob sre- dah in četrtkih, ob ponedeljkih in sobotah pa le po kakšen ko- mad. Tudi klavniški hlevi niso pre- majhni za lokalne potrebe, ker sme biti živina vhlevljena le 8 do 24 ur. Za to prostore Mestna komunalna ustanova v Ptuju ni nobenemu podjetju zaračunavala hlevnine. Za dva pisarniška prostora pri klavnici podjetje »Mesnine« za- časno ne plačuje nobene najem- nine, ker si je en prostor samo preuredilo, za pet prostorov pre- delave pa plačuje le 2000 din me- sečne najemnine. Ptujska klavnica pa ne služi samo podjetju »Mesnine«, tem- več je edina javna klavnica v Ptuju in koljejo tu še mesnica KZ Ptuj, KZ Videm, bolnišnica Ptuj, vse gostilne v Ptuju, Poljo- obskrba Opatija in privatniki za lastno uporabo. Tistim, ki vidijo samo dohodke klavnice, ne pa tudi velike izdat- ke za popravila, ki jih MKU vrši vse v lastni režiji, pa pojasnju- jemo, da ta ustanova ne posluje pridobitno, temveč vrši usluge po režijski ceni in so njem do- hodki enaki izdatkom. Po lan- skem popravilu hladilnih naprav v lastni režiji, je letni račun za klavnico izkazal celo večje izdat- ke od dohodkov, čeprav amorti- zacije in davka od osnovnih sred- stev ustanova ne plačuje. Če bi imelo klavnico in hla- dilnico pridobitno podjetje, bi obrestovanje osnovnih sredstev in amortizacija, po zakonitih do-' ločilih, še znatno zvišala klavni- no in bi bila stalna trenja ter prepiri med podjetji, ki v tej klavnici koljejo. Odpadla bi tudi vsa evidenca o zaklani živini. Cenam živine, ki jih pisec ome- -j.jnega članka citira, bi gotovo nobeden prodajalec ne nasproto- val, samo žal. čitamo še na isti strani, kjer je članek »Mesnine — njeni problemi in delo«, da so bile tržne cene na zadnjem sejmu v Ptuju od 65 do 130 din pri govedi in ne 180 do 210 pri kg.« Pripomba uredništva: navede- ne cene živine izvirajo iz izjave ddgovorne osebe pri podjetju »Mesnine«, ki smo Jih žal, res nekritično priobčili, kakor so bi- le nekritično izrečene. , Krediti za gradbena pod- jetja brez natečaja Državni tajnik za finance FLRJ je izdal odločbo, po kateri lahko Jugoslovanska investicijska banka odobrava gradbenim in gradbeno- obrtnim podjetjem letos investi- cijske kredite brez natečaja. Ti krediti lahko služijo za nakup že- leznih gradbenih odrov, podpiral- cev konstrukcij in železnih ter drugih opažev, ki naj nadomestijo les. Kredite bodo odobravali tudi za nakup mehanizirane opreme za obrtna dela pri visokogradnjah in za gradbeno mehanizacijo. Marija Lesnika, Stari grad 59, je padla in si poškodovala ključnico; Stanko Zupanič, Lovrenc na Drav- skem polju 10, padel, poškodba reber; Otilija Vučak, Zamušani 37, pri pranju si je poškodovala roko z iglo; Marija Žerjav, Središče 223, s srpom si je poškodovala nogo; Mferija Canjko, Rakovci 47, pri padcu si je poškodovala kole- na; Tereaja Konig, Spuhlja 5, si je zaskalila roko; Martin Janžeko- vič iz Ptuja, v nogo si je zapičil žebelj; Kata Ogrinc, pri padcu z voza si je poškodovala roke; Ba- bic Janko, Hardek 12, si je pri mlatilnici poškodoval desno roko; Štefan Lozinšek, Sobetinci 6, padel s strehe, poškodba glave. tednu-dosedal največja Maribor se razvija v novi Ju- goslaviji vse bolj v gospodarsko in kulturno središče severovzhod- ne Slovenije. V Mariboru je na- stala močna raznovrstna industri- ja od tekstilne do kovinske. Tudi okolica mesta ima močno razvito industrijo poleg močnega kmetij- stva: poljedelstva na Dravskem polju, sadjarstva tn vinogradni- štva v Slovenskih goricah. Vse to združuje severovzhodno Slovenijo v močno gospodarsko celoto. To področje ima vse pogoje, da se v prihodnjem času še bolj razvije. Iz teh razlogov je potrebno vsako leto organizirati gospodar- sko razstavo, ki naj proizvajalce spodbuja k že intenzivnejšem de- lu. Do letos se je »Mariborski te- den« potikal po raznih prostorih. Letos prvič pa bo v lastnih pro- storih med Ulico kneza Koclja in Dravo. Razstavni prostor tvo- rijo tri razstavne dvorane, ki za- vzemajo 3000 kvadr. m. Stene dvoran so iz stekla. Streha je iz valovite aluminijaste pločevine. Gradnjo je izvršilo podjetje »Teh- nogradnje« po načrtu Komuna- projekta. Stavbo v Ulici kneza Koclja bodo porušili in zgradili na tem prostoru novo upravno poslopje »Mariborskega tedna«. Mnogi so mislili, da gradnja ne bo dokončana ob pravem času, vendar ta pesimizem ni bil upra- vičen. »Tehnogradnje« je dokon- čalo glavna gradbena dela do predzadnje srede, ko je bila na gi-adbišču »Mariborskega tedna« majhna slovesnost. Predsednik upravnega odbora »Mariborskega tedna« tov. Rado Pušenjak se je zahvalili delavcem »Tehnograd- nje« za njihovo požrtvovalnost pri delu. V Mariboru se vse pripravlja na »Mariborski teden«. Mariborska trgovska podjetja bodo na raz- stavnem prostoru postavila pro- dajalne hišice, pravtako gostinska podjetja. Posebna zanimivost na »Mariborskem tednu« bo plesišče, ki bo nad Dravo. Mariborski obrt- niki bodo organizirali v času »Ma- riborskega tedna« veliko modno revijo. V času »Mariborskega tedna« bodo v mestu velike kulturne in športne prireditve. Mariborsko gledališče bo uprizorilo Kreftove »Celjske grofe« v režiji Vlada Skerbinška. Založba »Obzorja« bo v tem času odprla eno najbolj modernih knjigarn v Sloveniji, v knjigarni sami pa moderen sa- lon. VREME za čas od 26. julija do 3. avgusta Vreme se bo v splošnem iz- boljšalo: prevladovalo bo sonč- no poletno vreme, vendar še mož- ne krajevne nevihte. Kratkotraj- na poslabšanja s padavinami pričakujemo v času med 28. in 30. julijem ter v neposredni bli- žini 3. avgusta. Letos mnogo pšenice Letos je posejano s pšenico v \^j Jugoslaviji okrog dva milijo- na hektarov. To je celo več, kot je bilo leta 1939, ko je bila največja površina posejana s to kulturo. Razen tega je pšenica tudi dobro obrodila in kmetijski strokovnjaki predvidevajo, da bomo pridelali v naši državi nad tn milijone ton pšenice — milijon ton več, kot kdaj koli pri nas. To pomeni, da bo letošnji pridelek okrog 180 kg po prebivalcu. Vzrok ni samo letošnje ugodno vreme, ampak je večji hektarski pridelek tudi posledica najnovej- ših ukrepov v kmetijstvu in pa tekmovanja, ki so se ga udeležili zadružniki po vsej Jugoslaviji. Iz Vojvodine poročajo o izrednih uspehih nekaterih novih vrst pše- nice, s katero so delali poskuse na majhnih površinah. Tako so na poskusnem posestvu v Subotici dosegli 75 metrskih centov pšenice na hektar, v Bajmoku pa je dala italijanska vrsta pšenice Fortunata 56 metrskih centov. Kolikšen pri- delek je to, nam najlepše pove primerjava v našim povprečjem, ki je letos kljub izredno dobri le- tini okrog 15-metrskih centov na hektar. Ta pa hkrati pomeni, da še zda- leč niso izčrpane vse možnosti za povečanje pridelka pšenice pri nas. Z uvedbe^ novih vrst žitaric in pa sodobnih agrotehničnih ukrepov bi ob ugodnih vremenskih pogojih dosegli še mnopo večje uspehe. Lahko rečemo, da smo letos nare- dili šele prvi korak v tem pogledu. PTDJ. 26. JULIJA 195' PTUJSKI TEDNi:( Stran 5 iadrej Kova«, bibliotek: Ptuj in okolica v pesmi in povesti Doslej smo se seznanili že s precejšnjim številom leposlovnih del, ki opevajo oziroma opisuje- jo ta lepi in pokrajinsko tako razgibani predel slovenske zem- lje, ta naš stoletni branik trdne- ga slovenstva, ki je t^o živo utelešeno v govorici in običajih slovenjegoriškega ljudstva. Neka- teri tujerodni pisatelji, med nji- mi znani Bartsch, pa je v svoji »Nemški boli« skušal prikazati ta pestn goriški svet za nemško narodno, gospodarsko in kulturno Ijodročje. Preko tega ozemlja si je germanski pritisk proti vzho- du skušal krčiti pot s pomočjo raznih potujčevalnih društev. Preden se poslovimo od Slo- venskih goric, bi si ogledali na kratko še nekaj krajših sestav- kov in pesmic z motivi iz teh krajev, kjer zori žlahtna trta. Pred nami leži drobna knjižica Franceta BORKA z vabljivim nffilovom »PESEM IZ SLOVEN- SKIH GORIC« (Maribor 1934). Vendar vsebina teh pesmic ne iz- polni naših pričakovanj, kajti le nekaj kitic je takih, iz katerih diha ta pokrajina s svojimi zna- čilnimi posebnostmi. Naše zani- manje pritegne še najbolj »SLO- VENJEGORIŠKA«, kjer nas pe- snik p>opelje v vinograd med ko- pače, nato v najlepši čas cvete- nja in končno v dneve 2K>renja, ka^i: Kmalu sonce grozdrte jagode je omehčalo, kiopotec v vetru se smehlja vihravo... In ko zlati vinotok prične zoreti, na branje pojdemo z dekleti, da viške sode napolnimo v kleti... Pravijo, da v Pavkjvskem vrhu, JBBvemo od Ormoža, raste dobra katpljica. No, temu vinorodnemu hribu je p>osvečena pesem z na- slovom »V PAVLOVSKEM VRHU KLOPOTEC SE SMEJE...« Zad- nja dva verza te pesmice pa se glasita takole: »Po goricah v vetru se kiopotec smeje, bratci, tu hrami podminirani so s sodi.« France Borko je napisal še po- vest iz slovenjegoriškega življe- nja »Hram pod Klancem« (Mladi- ka 1941), ki pa za našo razpravo ne pride toliko v poštev. Naš pi- sec se je rodil leta 1904 v Obre- žu pri Središču in umrl kot pro- fesor v Mariboru leta 1956. Mnogo imen neznanih piscev, ki so tako ali drugače opisovali naše kraje iz Ptujskega območ- ja, je že tonilo v pozabo. Mnogi so zaradi svoje osebne skrom- nosti ostali neopaženi. Njih del po navadi res ne navaja nobena slovstvena zgodovina, vendar so za krajevne razmere zanimiva. Med take, manj znane pisce so- di naš Vlado KLEMENČIČ, rojak s Tolminskega (roj, 1898), ki mu je zelena Štajerska postala druga domovina, saj je bil v učiteljski službi pri Veliki Nedelji 25 let. Napisal je precej pesmic in kraj- ših povesti, predvsem za sloven- sko mladino. Najdemo jih v predvojnih publikacijah, tako v »Našem rodu«, v »Knjižnici Mla- dinske Matice«, »Ženskem svetu«, koledarjih raznih knjižnih družb in drugod. Mož živi danes v po- koju in pomaga s svojimi izkuš- njami urejevati bogate knjižne zaloge Študijske knjižnice v Ptu- ju. Slovenske gorice s svojimi zna- čilnostmi, zlasti v jesenskem ča- su, so pritegnile pozornost naše- ga pesnika, ki je postal in ope- val svoje vtise, tako v »KLO- POTCIH«: Prisluhni! Po bregeh je tih šepet predramil trte, z grozdjem obložene, topole zbudil, vase zatopljene, in čez vse to: klepet, klepet, klepet... (Mladika 1930, str. 328.) Tudi v pesmi »Septembrske noči« zaživi pred nami vinorod- na pokrajina s svojimi značilni- mi topoli. Pesnika prevzame le- pota teh vinskih goric. Toda bolj kot prelesti teh bregov, posaje- nih z žlahtno trto, ga mika skromna viničarija, kajti »v njej lepa deklica Marija je teh goric najlepši grozd ...« (Mladika 1932, str. 267.). Življenje viničarskega otroka nam je Klemenčič živo opisal v zgodbi »MATJAŽEK«. Godi se nekje v Slovenskih goricah v kraju s simboličnim imenom »Vinski breg«. Življenje teh ljudi je težko in naporno, kajti »pre- bivalci Vinskega brega so največ delavci in viničarji. Njihove ko- če so tesne, polne otrok. Ljudje se 7 delom pri kmetih in v go- ricah težko prebijajo skozi živ- ljenje. Žive iz rok v usta. Več- krat so lačni kakor siti...« (»Naš rod«, št. 1). Matjažek, ki se je rodil na ve- seli pustni torek, je živel v raz- merah, kot mnogi njegovih so- vrstnikov. Največkrat je bil ves dan zaprt v koči, potem ko so starši odšli na delo. Toda pe- sem kopačev in lepa narava sta Matjažeku preveč mikali. Nekega dne se mu je posrečilo priti na svobodo. Starši ga odslej niso več zapirali, dorastel je in hodil v šolo ter se včasih tudi spopa- del z »dolinci«, ki so »vrhovce« dražili z »lačenpergarji«. Klemenčič je učiteljeval eno leto tudi na »visoki šoli« na Run- ču, ki leži v goriškem svetu med Ključarovci (3 km) in Ivanjkov- ci. Spomin na ta pestri kraj svo- jega učiteljevanja nam je pisec zapustil v krajšem sestavku »V GORICAH« (»Naš rod« 1938'39, št. 3). Sorodniki iz Ljubljane obi- ščejo Pevčeve v Dolgi vasi in se ne morejo dovolj načuditi lepo- tam Slovenskih goric. »V gori- cah se je vabljivo smehljalo zo- reče grozdje. Klopotci so si od- pevali z vrha v vrh vsak svojo pesem. In te zidanice vrh vino- gradov! Te hišice z malimi okni. rdečimi in modrimi pasovi in ilovnatim podstenjem!« ... Tako je bilo na Runču ... »Lepe so Slovenske gorice, toda tudi mno- go bede je v teh krajih!«... Pi- sec nas seznani tudi z delom v vinogradu. V »PRLEKIJl« (»Naš rod«, 1935/36, št. 1), ki sicer ne sodi med povesti, nam je Klemenčič naslikal to pestro pokrajino »le- pih razgledov, prijetnih barv in pesmi klopotcev,« pa tudi trdo življenje po teh naseljih. Sezna- nil nas je tudi z gospodarskimi razmerami malih ljudi z njihovo nzačilno govorico, zanimivim: običaji, z »vedrim m veselim« značajem prebivalcev tega lepe- ga predela slovenske zemlje — Prlekije. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 26. do 28. julija ameriški barvni film »Borba za posest«; od 30. julija do 1. avgusta ital. glas- beni film »Nesmrtne melodije«. MESTNI KINO ORMOŽ predvaja 27. m 28. julija francoski film »Trpljenje«, v sredo, 31. julija finski film »Poročni venec«. KINO MAKOLE predvaja 27. in 28. julija angleški film »Greh ene noči«. KINO MAJŠPERK predvaja 27. in 28. julija francoski film »Imel sem 7 hčera«. KINO MURETINCI predvaja 27. in 28. julija ameriški barvni film »Meč in roža«. KINO DOBRAVA predvaja 27. in 28. julija francoski film »Me- sečnik Bonifacij«. KINO VIDEM PRI PTUJU predva- ja 27. in 28. julija mehiški film »Zapor za žene«. Obvestilo Bralce našega lista pozivamo, da izrežejo 3.-4. stran Uradnega vestnika iz rednega obsega ted- nika, ker zaradi obširnosti 6. šte- vilke Uradnega vestnika nismo mogli spraviti vsega materiala na njegove redne štiri strani. Prihodnjič bomo zopet zagoto- vili našim bralcem celoten obseg lista UREDNIŠTVO Olroci iz Ptu|£k ob VrbsRem fezeru že peto leto preživljajo sloven- ski otroci svoje počitnice v Av- striji, avstrijski otroci pa priha- jajo na obalo Jadranskega morja. Do sedaj je vodil to zamenjavo le Svet za socialno skrbstvo LR Slovenije, letos pa se mu je pri- družila tudi Zvez društev pri- jateljev mladine. Okrajna Dru- štva prijateljev mladine so Iz svojih okrajev izbrala otroke padlih borcev, pa tudi drugo marljivo, a okrepitev potrebno mladino. Mladina ptujskega okraja v starosti od 13 do 17 let, je 9. ju- lija odšla v Sekiro ob Vrbskem jezeru. Na ljubljanskem kolodvo- ru se jim je pridružila tudi mla- dina ljubljanskega okraja. Skup- no so pod vodstvom upravnice tov. Minke Rajnerjeve iz Ljub- ljane nadaljevali vožnjo proti na- ši severni meji. Na Jesenicah smo se s pesmijo za tri tedne poslo- vili od drage domovine in že je vlak zapeljal pod temni karavan- ški predor. Na prvi obmejni av- strijski postaji so nas pozdravili predstavniki avstrijskega društva Prijateljev mladine, ki sodelujejo pri zamenjavi kolonij različnih narodnosti. Otroci so z občudo- vanjem opazovali lepo koro.ško zemljo. Vozili smo se mimo Ba- škega jezera in se za kratek čas ustavili v Beljaku. Ko nas je vlak zopet odpeljal dalje, smo se usta- vili na postaji Krumpendorf pred Celovcem. Parnik, ki nas je bil popeljal preko Vrbskega jezera do »Sonnenland der Kinderfreun- de« v Sekiri, nas je že čakal. Na- šim 107 varovancem se je pridru- žilo še 170 avstrijskih otrok z Du- naja in Gradca. Z njimi preživlja- jo naši otroci svoje počitnice, kajti rod, ki sedaj odrašča bo utrdil svet prijateljstva in miru, svet, za katerega so se borili in padali njihovi starši. Dom počitniške kolonije stoji tik ob jezeru, ima lastno kopali- šče in pristanišče. Ob jezeru je tudi igrišče in jedilnica. Dve stavbi s spalnicami med jezerom in ni na pobočju med jezerom in cesto. Vsako jutro nas zbudi prijetna budnica ptujskega mladinskega orkestra, ki ga vodi tov. profesor Hasl. Zaspanci se pretegujejo, radi bi še spali, toda hudomušni »mizikantarji« prehude in zdra- mijo prav vsakega, ki bi še rad obtičal v postelji. Sledi umivanje in pospravljanje postelj. Nato se vsi zberejo k jutranjemu zboru ob jugoslovanski zastavi, ki je za- vihrala ob našem prihodu. Tova- rišica upravnica pove dnevni red in opomin na napake prejšnjega dne. kajti v koloniji morata vla- dati disciplina in red. Po zajtrku se mladina razdeli v skupine, ki si izberejo razne igre. Tako mi- neva dopoldan, ki ga prekine ju- žina in nato ob toplih dneh ko- panje v jezeru. Po kosilu je po- čitek, nato kopanje, južina, spre- hodi in igre, večerja in zopet se nov lep dan nagne k zatonu. »Gor' čez izaro, gor' čez gmaj- nico«, odmeva stara koroška pe- sem mladih grl, ko se ob sončnem zatonu vozijo po jezeru. ILep je pogled po mirni jezerski gladini, obdani od temnih gozdov, zelenih livad, pa razkošnih vil in kopa- lišč. 21 km je dolgo Vrsko jezero in sega od znanega letovišča Vrbe pa skoraj do Celovca. V ozadju se košati venec Karavank. Ljudje, ki prebivajo v okoliških vaseh, so Slovenci. Radi poslušajo našo pe- sem in nas pozdravljajo. Sprašu- jejo nas o Jugoslaviji in obžalu- jejo, da tudi njihova domovina, ki je del Slovenije, ne jM-ipeda naši deželi, saj so se tudi tod bo- rili partizani za svobodo. Bore se za svojo enakopravnost še sedaj. Imajo slovenski časopis »Sloven- ski vestnik«, slovenski mladinski list »Mladi rod«, ki jim služi tudi za edino slovensko berilo pri po- uku slovenskega jezika v šoli, v Celovcu pa odpira svoja vrata slovenska gimnazija. Žrtve za svobodo le niso bile zaman, če- prav je slovensko ljudstvo priča- kovalo več, vse. kar pripada na- rodu. Videli bodo starodavne koroške gradove, v katerih je nekoč pre- bivalo slovensko plemstvo. Kakor pa so plemiči izgubili stik s svo- jim narodom in se ponemčili, ta- ko so tudi gradovi pozneje dobili nemška imena: Blatograd — Moos- burg blizu Vrskega jezera. Krim- ski grad blizu Gosposvetskega polja, Ostrovica iz 9. stoletja in ostali. Najlepši je poslednji, Id je popolnoma ohranj«^, v njem pa je nameščen muzej. Zaradi njegove slikovite lege ga imenujejo tudi »grad pravljice«. MT stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 26. JUT.IJA 1957 - mailo od tu in lam v Ptuju je gostcval član prve zvezne nogometne lige Radnički iz Beograda HUD PORAZ PTUJČANOV Ptujčani si res niso mnogo obetali v tekmi z članom prve zvezne lige. Za to tekmo je vla- dalo veliko zanimanje in čeprav je ves dan deževalo, se je zbralo več kot 400 gledalcev. Radnički je igral v postavi: Vi- dinič, Backovič I. Ognjanovič II, Rcsič, Backovic II, Ristič, Budja, Markovič. Ognjanovič II, Beti (Pe- takovič) Vasiljevi* (trener Filj- povič). Drava—Aluminij: Gorup (D), Letonja (D), Hlebec (A), Mošmon- der (A). Musič (DO, Kcmel (D), Zaspan (A), Erhatic (D), Korda (A). Sirec (D) in Herceg (D) (trener Kurelič in Berlič). Kljub temu, da je bil toren ze- lo razmočen in je ae precej de- ževalo, ptujsko občinstvo takšne igre že dolgo ni videlo. Gostje iz Beograda so takoj v začetku po- karali, da je lepa igra, če se igra nizko in starta na prvo žo- go, v 5. minuti je žogo raz- položeni srednji napadalec Og- njanovič brez pomisleka podal prostemu Markovičti, ki jo je prisebno p>oslal mimo vratarja Gorupa. Radnički je imel od za- četka do konca tekme na igrišču premoč rn dcwnači sTatar je več- Icrat branil zelo nevarne strele napadalcev. V 13. minirti izvede Ognjanovič prodor in takoj strelja v desni spodnji kot. Vratar je interve- niral, vendar bre/ uspeha. Doma- či ekipi večkrat uspe pofslati žo- go v polje gostov, vendar napa- dalci onemogočijo vse priložnosti za gol. V 17. minuti zopet tispe Ognjanoviču podati jK-ostemu Markoviču, ki je takoj poslal žo- go v prazna vrata. Ne dolgo po tem golu izvedejo gostje kot. Le- po streljano žogo sprojnae viso- ki Ognjanovič, ki ukani vratarja. Gostje vodijo 4:0. Dve minuti kasneje levo krilo izvede prodor in žoga se je znašla v domači mreži. Domači napadalci so zelo malo streljali na vrata in napa- ke so bile največ pri podajanju. V 39. minuti Ognjanovič zakljwči serijo golov prvega polčasa. V drugem delu igre so gostje uprizorili še lepšo igro in ostri napadi v začetnih minutah so žeM uspeh. V 4. minuti drugega polčasa Budja poviša rezultat m 7:0. Radnički je po^em prevla- dal na Igrišču in ustvaril drugo za drugo več lepih akcij. V 25. minuti levo krik) lepo preigra obrambnega igralca in iz nepo- sredne bližine zadene ispodn ji kot. Tudi domači igralci so imeli ne- kaj možnosti, videli smo lepe al-:- cije Hercega, Erhatiča hi Korde, vendar je vratar gostov Vidinič vedno pravoca^o interveniral. V 40. ramuti zopet uspe Ognjano- vičti preigrati obrambo in žogo požlje v prazna vrata. Končni dvostevilčni rezultat postavi levi half Ristič, ki ostro strelja iz daljave 20 metrov v zgornji kot. Gostje so bili tehnično boljše moštvo, pohvaliti je treba Risti- ča in Ognjanoviča v napadu, ki je dosegel štiri gole. Pri kombi- nirani ekipi vratar ni kriv za sprejete gole, pohvaliti jc treba Letonjo v obrambi ter Erhatiča v napadu. Sodil je Prejac zelo dobro. Pa. Republiško strelsko prvenstvo Slovenie V nedeljo. 21. julija 1957. se je ior. Medved z možem Ivanom in Marija Goričan ter vnuki: Viktor Goričan, Olga Zalokar, Marija Go- ričan, Damijn. Valerija, Marjan, Irena in Rudi Medved, sestra, svak, svakinja in ostalo sorodstvo.