IpSPJfe. Hofbibiiotliek
St. 43.      -
Wien
V Gorici, 23. oktobra 1885.
„8oCa" izhaja vsak petok  In  velja po poSfipro|oman:>.    !i v (torn    :ia 3<iro tioSHiana:
Vse !oto     .         .    .    .    f.   t.lO
Pol let*.     .......     -20
i>tvrt Iota.               ....;; = '
i'H   .iZiliUlililrU     Ml...   tUlli    f   :   ../'•'•
i'.tinicuh" ae placuju /a uuvssilis.- :risti>}»-
—mrvWOT ' "".......................................
8 kr. <S»V so risk:*  1  Ur:\<
»» ]i !! "   m 5 *,
Tecaj XV.
Po?amezne gfeyilke se dobivajo po 8 kr. v :.ibakariii<:ah v gosyoski ulici blizu ..n-<!]i liiu!i««, ua 8tarem trgu in v numlci ulici ior t Trstu, via Carina, ::.
Ho^i-; naj se Miigovoljno poSiljajo t«r.-iliiir;ivn..So('<." vGorici na Tmvaiku
Via della Croce St. 4, U,
Kokopisi se ne vradajo; dopisi naj so blagovoljiio iVankujcjo. — Delalceui in drugim uepremofcuim se naioCnina uniza, ako ie oglase pri opravnii tvu.
Po volitvi.
Nepretrgano bojevanje z zagrizenimi narodnimi nasprotniki in pozrtovalno prizadevanje odloenih ro-doljubov, da bi si narod v gmotnem in dufinera oziru j opomogel, uplivft tako blagodejno na naie rojake, da j je narodna zavest raziirjena uze do zaduje koSe v dezeii in da si kmet in kajzar, obrtnik in delavee Itejejo v dolznost, po svoji mo6i pripomjei k narod* nomu domn, ki si ga Htavimo na svojih tleh. Hi torej cudo, da veleposestniki, ki po razumu in premozenji radi vzgoje in posestva drugo nadkrilujejo, tudi v na-rodnem boji in ustavnem fcivljenji pot kazejo, katere naj bi naii rojaki nikdar ne opustili. V zadnjih letili pokazali so goriSki Slovene! uLe toliko krat svojo politico zrelost, da najhuji nasprotnik ne more ved o njej dvomiti in da marsiKateri imeniten gospod bi se stel sreSuega in pocoSccnega, ako bi imel take sode-lovako pri svojih naporih. Ali zavedne, navduiene in pozrtovalno boritcljo dobii le tarn, kjer gre za pra-vicno stvar. Ako hoSel tlaciti, razdirati iu ovirati, imel boi pomoSnike io one, katorim jo dooar, mod ali Sait viija od prav.'dne stvari. Ha naii strani bo-runo §6 za sploino blsginjo, za naravne pravico, za-to nan povsod utnejo, povsod so z nanii tor nas pod-pirajo, vzddsujejo in uavdulujejo, ko nam od truda in nasprotnikove iieizproaljive trdovratnosti glava kloni, Narod se zaveda iu misli, kako bi najbolj uspe-§no in previdno uredil svoje aapoie, ter rodi iz sebe mole, ki so nositelji njegovik tezeuj, prizadovunj in truda, Tolalivno je videti, kako se na Goriiketn razni stauovi in razne vrste ljudstva med seboj krepko pod-pirajo, kako stanovitni in nepremakljivi bo pri visa-jemnem delu. To sploino soglasje gorilkih Slovencev toliko glede tezeuj uurudovih, koiikor glede potij, po katerib naj bi se uresnicile, pokazalo in epricalo se je zopet pri dopolnilni voliiri velikega poseetva v dezelui zbor 17. t. m.
Glede na eijajne volitve v dezelni zbor goriski pred dtema letoma in ni6 manj slavne v driavni zbor pred pol Ictom, ni bilo dvomiti o dobrem iziua do-polnilne volitvo, o kateri govorimo. Ali z ozirom na to, da so goriski veleposeatuiki--Se le pred 4 meseei volili v dizavni zbor, da imajo vecinom velike stro-ske, ako se bocejo volitve udeleziti, da se je imel voliti zdaj sanio en poslanee, in da nasprutniki so do zadujegu trenotka ptezali, da bi nas prekvapili, ni bilo pncakovati, da se volitev tako sijajno izvrii, ka-kor se je v resnici.
Voiilei bili so o pravem 6asu opozorjeni na vai-uoat volitve in na uevarnost, katero nam je nasprotnik pripravijal. Kakor ogenj razsirila se ]e govorica po dei«li, voltlci posiljali so zagotovila, da pridejo osebno volit, ali pa so oddajali svoja pooblastila po-Steuim rokarn. nbloga- je delala, kar se ji je zdelo potrebno. Hasprotuiki se tega prestrasijo, zamenijo svojega prvotne^i kandidata z drugim, a slednjic po-puatijo tudi tega, spominjajoi se jeklene stanovitnosti uaSih velepoaestnikov pri volitvi v driavni zbor, ko jim je ˇ resnici, kakor smo zvedeli, prav malo ma-lo manjkale, da uiso zmagali se svojim kandidatom. Dan volitve bilo je lepo videti, kako so volilci moz-ko btopali po stopuicah v dezelno dvorano, kjer so skoro vsi Se s pooblastiiom volili. Oddanih je bilo 115 glasov, in sieer vsi za dr. Antona Gregordi-d a, profesorja bogoslovja v Gorici, ki je bil tako enoglauno voijen. Ostalo je h<L 5 pooblaatil, ki se niso mogla oddati, tako da se je izveklo 120 veleposest-nikov za tega kandidata.
Da se ni vee" posestnikov osebno udeleziio volitve, prihaja vecinom odtod, ker so bili zadrzani in ker so bili glasovi nie prej preSteti, tako da je bila nevar-nosfc izkljucena. A vsi narodnjaki so storili svojo dolznost in priptavljeni so bili kljubu tezavam osebno priti, ako bi trebalo. Ha Tolminskem je neki posestnik na smrtni postelji dal poobiastiio za narodnega kandidata, ki pa se ni moglo rabiti. S Krasa je nekdo najprej earn storil dolgo pot in je potem navla&S voznika na-jel, da je prinesel poobiastiio v Goriio. Priletni in nadloini mozje se niso ustrafiili tr^da in poti, da bi izpolnili avojo drfavijan«ko doliaof*.
Takriiiega uspoha,   kakorwon smo zabolpiili   17. I t. m., flinejo biti vesoli vsi vdeposestniki goriSki, njih i novi poslanee in vos narod na  GbriSkem  in drugod, Volilci so se zopet poslavili pred domacmom iu tuj* ' cem,  pred prijateljom in ncprijateljem.  Slava volil-com! Dokler ima narod take mozo, ima trdno zago-tovilo boljSili dnij. Tako volitve jo velikega pomena, ker spriSujejo soglasje med voHlci inpo-b 1 a n c e m ter dajejo mo5 njegovim besedam, katere govori vimenu svojih volilcev. Zato ge enkrat, elavul
Gori&ka poddru^nica dru^be sv. Cirila in Metoda.
Slovenski narod Intro sprejme veo, kar je do-bro; da rau stvar stavis pred odi pa primerno po-jasnis, ogroje se za njo ter sprejme. To nam kafco lepo novo slovensko druitvo, kateremu je namou pod-pirati narodno Solatvo na korsauski podlagi, Danes teden smo o tern drultvu govorili prav m tern me-stu, danes pa Le imamo dmStvo, Goribko poddrai* nico, To je pri§lo tako le.
Novi dozolui poslaneo razposlal je, Se predno je bil voljon, vabila na mnogo goriSko rodoljubo v me-stu, naj bi se sefili v nedeljo 18. okt. ob 6. uri zvo-cer v prostorih gorilke 6iUiiui<ie v namen, da bi se v smijlu pravil „Dru^be sv. Cirila in Metoda,**, potrjene od visokega o. k. miniBtorstva notraujih zadev, usta-novila tudi v Gorici poddru^uica imenpvane dru^bo. 0 naziianjeneui caau zbralo se je v Gitalniei do 30 gospodov, ki so bili vsi vneti za sveto stvar. Dr. Gre-goreio odpre zborovanje ter predstavi uavzocim g. Iv. Ilribarja, zastopnika ustanovnega odbora v Ljubljani, ki z gladko in ognjeno besedo pojasni namen in po-men druStva. Ha to se preberejo pravila „Dru2be sv. Cirila in Metoda", ki se sprejmejo nepremenjena. Ysi navzo5i izjavijo, da pristopijo drusfcvu, ter se za-piSejo njih imena. Ha to so se pretresovala pravila flGorilike poddru2nice". Sprejela so se pravila BPrve ljubljanske Ipopdruzaico" z malimi premembami v §. 9. in 10. (Tizaska poddruznica jih ima nepremenjena.)
Potem se je volilo ua6elnistvo: predsednik, de-narnicar, tajnik in za vsakega en namestnik. Yoljeni so dr. Ant. GregorSiS, proieaor bogoslovja; Anton mejni giof Obizzi, zemljemerec in veleposestnik; Va-lentin Kaucler, uditelj v pokoji. Prvi se je izgovarjal, da je preoblozen z opravili, da ne more prevzeti ^ast-nega mesta. Ali ko so ga navzoci prosili, naj bi pre-vzel nacelnistvo vsaj s pocetka, in ko bo mu mnogi obetali, da ga bodo vsestransko podpirali, udal se je ob8i volji. G. Hribar pozdravi novo ustauovljeno pod-druinieo ter se zahvali g. GregorLidu za njegov trud. Ta kredo nasprotno zahvalo navzoelm gospodom in posebe g. Hribarju, ki so se svojim sodelovanjem pripomogii, da se je poddruzcioa ustanovila. Ob 8% kondalo je zborovanje.
Poddruznico imamo; zdaj je treba skrbeti, da bo tudi dobro delovala. Hajprej se odposljejo pravila v potrjenje v Trst. Mod tern se pa rodoljubi lahko oglasajo za pristop. Pokrovitelji pla6ajo enkrat za vselej 100 gld., ustanovniki enkrat za vnelej 10 gl.j letuiki po 1 gld., podporniki po 10 kr. na leto. Drustvu smejo pristopiti tudi ieuake in pravne.osebe; pravila ne dolofiujejo starosti onih, ki ho<5ejo pristopiti. Drustvo je, kakor se razume, nepolitidno, Go-rilki poddruzniei naj pristopijo tudi rojaki ia okolice in z dezele sploh, dokler ne ustanovi vsaka ob6ina svoje poddrmmice, kar pa lahko stori, ako se oglasi v njej 20 udov. Poddruinice posiljajo imenike novih udov in nabrane denarne vsote vsakega pol leta glav-nemu odboru v Ljubljano; giavni odbor pa odmeni podpore na razne strani, kakor se mu zdi primerno. Gotovo je, da nas, ki smo na meji, nikakor ne po-zabi. Torej rojaki, krepko na noge: vpisujte se in pomagajte bo svojimi doneaki, letninami, darili in sploh, kakor je mogoce, da se med nalim narodom Siri prava omika na katoliski narodni podlagi, katero drufitvena pravila izrecno titjajo.
NaSim deielnim in driavnim poslancem v varstvo doma6ega vinstva.
Spinal R. Dolenc.
Od 1. 1875. ui bilo v vipavski dolini koliCkaj izdatne vinske letiiic. Vrh tega more pa sleherni Vi-pavoc konstatovati, da se vino, to malo, kar *e ga z velikimi stroSki pridela, od leta do leta teZe v dcuar spravlja in prodaja. Na Dolenjskein tdso ilabe viosko letine tako zaporedoma kakor v vipaski dolini, toda b predajo vina gre Dolenjcem pa Se bolj trda kakor Vipavceni. Tarn se tudi primer!, da vecji posestnik skozi celo leto ni6 vina ne proda, ker nihflo po njem tie vpraSa, Tako godilo se je na pr. po ujegovi lastni izpovedi blagemii pokojnemu gosp. deielnema poslancu Karolu Rude2u, in v tern gotovo ni bil oaamljen, in bi ne bil §e danes.
PremiSljevanja vreduo je paC, od kod to pride. V dutidnih razgovoiih se je uzo dostikrat mnrnikjo povdarjalo, da so so pri am bolj intciigentni konmi-mtMiti v jako veliki mod na uzltek piva nsvadill $ manj Intel igentni pa — delavci — na u2itek Iganja. To je ialibog 1 vse rosniCno, Vender ni tuui ni5 manj roBiiifno, da fie tisto vino, katero so pri nas dandanes v primeii s proSlontjo v tako skrieni mori uliva, ui domad pridelek, ampak ptuji. Le pojdime, in to oso-bito v poletnem itijesenskem Casu, ko domacemu viuu ceua navadno nekotiko poraste, v goslilnice na nui'i Gorenjsko, na Tolmimko, poaebno pa na Notranjsko ~ na Pivkol — iu prafiajmo, kako vino tofiijo? Odgo-vorijo nam v prevagtjivi meri, da h r v a t s k o ali ogi',sko. Ho, proti tcinu, da se pri nas hrvatska vina tocijo bi ne mogli in ne emeli koneiuo ni6 ugovarjati, ako bi domaCega pridelka ne bilo; ali toci se hrvat-sko in ogrsko vino, ko je Se Cisto dovolj domafiega pridelka v de2eli. To je na prvi pogled pac" dudno, ako se pa stvari bolj na dno pogleda, Cisto naravno. Hrvatsko viuo ui zuabiti toliko boljSe mimo domadega, paL pa mnogo bolj po ccni. Hrvatski in ogrski vinski agent, ne producentl postavi na pr. vioo v Postojiuo ali v Gorico na kolodvor od 9 do 12 gold. hcktoliter. Vrh tega ne zahteva on koj plafiila, ampak caka do Seat mesecev in ako treba fie veC. To je pa naSim gostilnifiavjem, osobito pa maujsun krfiinarjem, jako po godu, kajti ceuiu vipavsko ali pa doleujsko vino po 20 do 25 gold, v daljni klett producenta pla-Cevati, ako se tako po cem bwz vsega truda, brez vseb stroSkov hrvatsko in ogrsko tako rekoS kar v hiso poslano dobi, in ako ubogi naS vinski kousu-ment, delavec, ni6 po tern ne prada, od kod je vino, ampak samo po tern, da je mocuo. Da bi hrvatska iu ogrska viua v na&ih gostilnah iu krfuiah pa tudi po ceni bila, to pa ni slucajno, kajti toCi se po tako visoki ceni, po kakerSui bi se moglo tudi domace vino Se veduo s prav po&enim lepim dobiCkom toCiti. Iu to je, kar naSim gostiluiCarjem in kremarjem n*5 manj ne ugaja, kakor prvotna nizka kupna cona hrvatskega in ogrskega vina. PrivoSCimo tudi na§im gostilnicar-jem in kremarjem lep dobiCek, naj iivijo tudi oni bo-Ije ko mogoce, toda vpraSanje nastane, ali je pa tudi gospodarsko mogoie, dobra hrvatska pridelana vina iz Zagrcba noter v Postojino in Gorico tako po ceni postaviti V ? ? In na to vprasanje mora paL sleherni, kateri se s pridelovaujem viua peca, odlofino odgo-voriti: n e! 1 Ha Hrvatskem ni bilo v poslednjih letih tako dobrih vinskih letin, da bi bilo vina toliko, da bi se ne vedelo, kam L njim. Na Hrvatskem tudi niso vinogradski delavci toliko po ceni, da bi mogli producentl vino skoro zastonj dajati.
In kakor katalog druzega vinskega sorauja leta 1831. v Zagrebu kaze, razstavilo je 72 razstavljavcev nic manj nego 199 raznih vin, pa medvsemi temi uahaja se le eno vino po 10 gold, nektoliter, in le tri po 11 gold., vsa druga so v ccni dosti visja' bila. Od 1881, leta so pu Se cene vin zarad; trtne usi in siabih letin poskocile, od kod torej tista tako po ceni hrvatska vina, katera se v na&o dezelo uva-2ajo ? — Ni davno od tega, da se je neki gospod iz Kibuice na voddtvo deielne vinarske Sole na Slapu z vprasacjem pbxnil, bi 4 pe w&o one neko mmljiro
hrvatsko vino preiskafi, ter o ujcni, to je o njegovi I kakovosti certifikata dati. Na to vpraSanje se je od- I govorilo, da se ieTji uze lahko nstreze, in da naj le I dotifcnega vina eno steklenico poSJje. Vino je res na I Slap dospelo, pa kako vino je biio to? — Po dunu I ni bilo poznati, da bi v steklenirl vino bilo, kajti don I spominjal je veliko bolj na „$nopstt, iugo pa na vino. I Po okusn spominjalo je to samodelsko vino pa tadi I mnogo bojj na sladiicasti Snops, ncgo pa na pravo I vino.                                                                ...       I
Duhu in okusn jako zvesto podobna bila je pa I tudi sostava vina sama, kajti preiskava je pokasala, I da je iraelo pri 10%, reci: dcsctih 0/0 alkobola, le 30/00, reci: le t r 1 t i s 0 6 i 11 k e kisline. ^trakt- I nih snovi pa ni bilo skoro v njem sluliti.    Kdo, le I kolitkaj v Metawtvu veSCi ne spozna,  na prvi man da je bila ta, ,hrvatsko«  vino imenovana te-ko«ina le jako alabo narejeni „pctiot* ah pa v najboljSem  slncaji s  pr.raocjo slabega „galizira-nj a" jako jako pomnoieni, toraj stanjSani pivotui pridolek ? — In s takimi vini se naSa deiela preplav- I lja,ko je se dooatega pravoga vina fiisto dovolj v I nji! 0, da je mog.de taka vina po 9 do 12 forintov Se z dobrin dobtfkom \i Zagreba v Postojino in Gnrico postaviti, tojepaistina, kajti racunajmo vsak I procent alkobola v hektolitru po 60 kr. — taka drag I je nainreL kilogram finejSega spirita —in vse drugo, I kar jo araveit Se treba, kakor: tropioe, glicerin, e- I nantni eter pa 1 gold, na hektaUter — kar je odlocuo prevet — pride bektoliter se le na 7 lorintovl          I
Da se sem ter tje tadi prav postcna liua hr- I vatska in ogrska vina pri nas po gostilnah nahajajo, I ne da se tajiti, toda ta ne delajo uaSemu poSteuemu doniucemu pridelku nikacoga kvara v trgavini, ker so I ona ravno tako visoka^ali pa se vis> v ceni uego I naSa. No, nepoStenih „fabriSkih" doraacih vin I pa hvala Bogu pri nas Se ni, kajti producenti vina se I njih naprave na skrivnem zaradi kaj ojstre drzavne, I pa le za Cislajtanijo veljavne postave I z due 30. marca leta 1882. ne morejo lotiti — I vsaj v koiickaj pomenljivi meri ne. OCituo take fa- | brilke tvrdke pa naSa trgovska in obrtniSka zbornica I v svojem zaznamKu, tudi Se nima zabeleicne.            |
Kaka velikanska krivica, in Skoda Se s takim I ioportiranim hrvatskim BfabrikatomK naSi domafii I vinski kupcyi dela, je otividno; in zato bi biio le I ieleti, da bi ae naSi p. n. gospodje dezelni in dr&ivni I poslanci reSenja tega vpraSanja lotili. Zakaj naj bi ne I veljala enaka postava, kakor za nas tadi za soscdno I Hrvatsko in Ogrsko? AH pa ako nima za Hrvatsko I veljati, zakaj se ona tudi za nas ne ra2veljavi; kaj 1 je potrebno, da se ,3 tar a voda" Se le iz Hrvat- | skega in Ogtskega k nam vpeljuje, ali bi je ne mogli j doma dovolj najti? Letos bode marsikje na Kraojskem I vino dosti prekislo, in veL kakor pametuo bi bilo, ga I po poSteoi poti zboljSati. Pa to nam postava od dne | 30. marca 1882. leta prepovednje, hrvatski 8eifut" I sme pa delati v kleti, kar hoee, in sme k nam izpe- I Ijati, kolikor le more — talmi-vina. Torej de- j ielni in driavni poslanci naSi, gorko naj Vara bode [ priporo&no varstvo naSega domacega vinstva. ¦- I _mmmmmmmmmm    Po ,NovicahB.
Dopisi.
fZ GoriCe, 20. okt. — Pricakoval sem, da do* bite kako porocilo o koncertu,  ki je bil 12. t. m. v dvorani Concordie v prid zavetiS&i sv. Jozefa v Go-rici.  Ker vas je pa dopisnik pastil na cedilu,  dovo-lite, da jaz povem par beaed.   Cisti dohodek znaSal je nad 200 gld., kar velja v Gorici za precej veliko vsoto. Kdor ni vedel prej, kakega daha je „Corrierett, lahko je apoznal o tej priliki.   Naznanil je koncert, ( reko&, da disti dohodek ima dober namen (acopo pio), ] a sv. Jozefa se je bal izrecu   Iz tega se vidi,   da „Corr.* ne prihaja iz vrst italijanskih obrtnikov, ki so Bi izvoliH sv. Jozefa patrona. — Pa Se v dm- j gem ozira je bil koncert zanimiv.   (Da se je   sijajno I izvrsil, 0 tem.niti ne govorim;   kdor je bil zraven, I v6 to iz sknSnje; kdor ni bil, njemn je tezko dopo- I vedati.)   Koncertant Herman baron Boner,   12 letni j deSko, je Nemee, baronica Banm je Nemka,  vojaki, J ki so pomagali,  veljajo bolj za Nemce,   igrani kosi I so veiinom nemSkih skladateljev,   dbiskovalei Con- ! cordie so najve5 Nemci,  a vender vabila po mestu, j program in vstopniee so bile samo italijanski tiskane. Zakaj ?  Da bi se tudi Italijani pridobili za I koncert, cegar cisti dohodek je bil namenjen italijan- j skemu zavodn. Ali so ?e Italijani res pridobili ? Ne. J Dvoraaa je bila sicer polna,   pa koga?   Uradnikov, I vojakov, aiistokrato?, tnkaj bivajocih Uemcev,  tujib I druiin, a nikakor ne onib, ki se stejejo Italijane puro I sangne.   Niti enega teh ni bilo.   Kaj aledi iz tega? j Da je zastonj vse prizadevanje nekaterih krogov,  da j bi tnkajsnje Italijane puro sangue spojiii z nemskim I zlvljem. Pojte tern Italijanom nasproti, kolikor ko6ete, I oni sprejmejo pomoc pri knpcijskih volitvah,  pri vo- j Iitvah v mestro stareSinstvo,  pri ropotanji proti SIo- I vencem itdM ali nikoli jih ne pripravite do tega, da j bi vas smatrali ravnopravnev vsehozirih; sebe bodo | vedno poviSevali in so bodo sramoTali sedeti 7, vami I ^ri eni wizju Dajte jim dvorano droits Concordia, ]
Li..........T11
dajte jim citalnicne prostore, ali za se jih ne prido-bite. Iz vaSih rok sprejmejo dar, ali pri koncertu vas zatajijo, vas nedeje poznati, ker vas ne oriznayajo in vas nikoli ne priznajo ravaopravne z iiaiijanskim na-rodom. Taki so Italijani sangue paro, ki se po pra-vici smej<»jo v pest njim, ki nusfijo, da jib. bodo ucili plesati novo .vizc", razlilne od onib, katere do zdaj poznajo. Gospoda, ne zapirajte c^i, poglejte ofc lo sebe pa spoznajtc, kje imate zaveznike po miiljenji in dejanji! Yasi politika je jalova.
S Tolminskeja, 17. v&l in5 — Zsdnji ti.»-
pisnik s Tolmmske^ jt poaknsal govuriti o uaSt Soli in o'SoMkik raxtuerah. '/A\ **» mi, «Ia je hotel imkaj reLi, pa da se ni upal ^ pravo barvo na dan. Mtni, prost^ma kmetn, ki ii»a'u vtCtno svoj^ga %~ ijeua le matiko in Iop*ito v r^kab, bodi «l;itvolj«-no, liraga BSo-fin*, d* ga popraSam nrkaj umlrga. Tem*djtto an noj-de, ker s^m na Solskih klopeh le malo hlaC ntrgal. UpraSara ga le po s*v>jj kui<:tski ghvi ua pmilagi t^ga. kar vidini in «»paznjem pri svojih utrocsh. Zakaj prav tolininska sola v prim* n z diugim; v okiaji lie iznri uiti enega otioka, da bi bil sposoben z srodnje SoK-, dasi je Merorazrednic-i ? Zakaj nasproti pa druge Sole to dosoifjo? Zakaj so male Sole v okraji <lika Solstvn, toimiuitka pa ne? Kako je to, dd najboIjSe Solske moLi v got ah raztreseoe tukajo?
Gtroke je redko kwiaj videti, da bi se donm ufiili ali kako nalogo pisali. Moje otroke vsaj sem redko kidaj videl v hiSi s peresoin v roci. Otroci, in tako na red neuavajeni, ra/.rjajajo se bolj, ko Solo 0-biskujejo. Pri nj^h ne znpaziS n^benega veseljit do Sole, inti ljubo/.ni do uditclia. Kje jc iskati vzrok ti gnilobi "> Mo 1 da ima jo ucitciji tohko izvenreduega po-sla, da jim ni moguce, v veceniih urah nalog pregie-dovati, ali na j»rihodnje ore pripravljati se? Alt je komu bolj potrebno, po krcnv>h kvartati iu buhati se s svojo vehko uplivnodtjo ? Kakor spoznate, dragi ro-ditelji, dobro in raznmno goapodtujo huo, ko Lez prag v hiSo Htopitc, tako otopite c\;Z prag naSe Sole, da spoznate, pri Lem je vse. —
Za jaVtie skuSuje libera nifi uuet, ker prava sku-Snja je — sposobnost, katero otrok dobi za zivijyujc; in prav skuSnja je to, kar nam nuvedoim ktuotom vspesuo zakriva napake, katere ima Sola. Pravi uCitclj ne bo nikoli zakrival svojftga truda in uspeha, tudi mod letom ne. To ju niojn km^tska pamct; pa kolikor glav, toliko misel.
Cudno pa se mi zdi, da dopisnik prav u&teljico napada. Naj ve, da tolminski razumniki ji izro^ujejo svoje otroke, in tolmiuski roditelji so veseli, ako jim ona vzgoji njih orrukp. Res pa ni, da bi u6iteij:ca pri poufievaoji v rocnih dclih prtkliccvala druge otroke. Ona ima Zunaj Sole in zunaj Sol^kega posla posebne ure, katere je za to doloC-ila. Pa tadi Le bi biio, mi-slim da to bi ne bilo tako slabo. NaSa skrb mora biti, pofluk razSiriti med naiod. Eazumuost in denar sta pogiavitno orodje, da se uarod ohrani in razvjje!
Vam roditeljem pa, katerim je mar za Ccduo in vspesno vzgojo svojih otrOk, ki toliko zrtujete za Sole, ter si od vsakdaojega krnha odtrgate, da vzdr^ujete Solo, pazite na to, kako napredujejo vaSi otroci; spod-bujajte v njih veselje do Sole in Ijubezen do uiiteljev. Ako pa kako napako zapazite, obruite se do c. kr. okrajnega Solskega sveta, kateri bo gotovo na to pa-zil, da se odstranijo Skodljive napake.
__________Oiie in kmetovalee.
Politidni pregled.
Miuoli teden predlozil je finanLni miuister I Dunajevski prorafinn za 1. 1886. V njem pre- I raLunjene so vse potrebscine na 513 mihjoiiov 582.710 gold., dohodki pa na 506 miiijonov 939.788 gl. Primanjkljaja je torej nekaj cez 6 miiijonov in pol. Toda pomisliti je, da ta pri-manjkljaj izvira le radi izvenrednih doneskov za zelezniske in druge zgradbe, ki bodo ob svojem Sastt obresti nesle, tako da po odbitih teb iz-rednih stroskih kaze prora^cn nad 260.000 gl. preostanka. Bodo li davki in dragi dohodki resni&io v isti men dohajali, kakor finanfini minister pricaktije, to je seveda vpra-Sanje fiasa. Prav sreno zelimo, da bi se minister ne varal, a se srcnejse, da bi se nase finance tako ugodno razvile, da bi se davki znizali. |
Inace obraca vso pozomost na se adresna ! debata, ki buci ze skoro ves teden v zoornici. Razprava 0 tej zadevi je tako viharna, kakor ni bila nienda se nikdar do sedaj; prav 2ivo spominja na razprave hrvaskega sabora; razlika je le v tem, da ju razburjeno3t na Hrvaskem opravicena in istinita, pri nas pa umetna. Raz-pravo priCei je poslanec Carneri, moi, ki se vedno odlikuje po posebili strasti in zagrizenosti. KondaJ je svo; jgovor z groienjem, da se zuem- i
§ko krvjo ustanovljeoa Avstrija razbije in da na nje mesto nastopi slovanski „ne vem kaj", ako se bo po sedanjem potu nadaljevalo. Za njim govoril je dr. Rieger mirno in mojstersko. Zal, da nam prostor ne dopuSSa, obSirneje njegov govor razpravljati. Povedal je, da Cehi se drie Se vedno ptidrzka, s katerim so v zbornico v-stopili, oiital je levifiarjem, da se spodtikujejo nad federalizmom, a da hofiejo Galieijo, Dalma-cijo in Bukovino odlociti iz Avatrtjf ter CeSko razdeliti in da hocejb eeirtrairzacifo, ker so u-verjeni, da s tem Avstrijo ponemcijo. Z mini-sterstvom ni zadovoljen, ker poslednje prevefi ozir jemlje na to, kaj porede Dunaj, kaj levica. Iz naslednjih govorov omctiiti nam jc oni g. Sukljeja, ki jc nasprotnikom povedal, kakSni so iu kaj hocojo, kar jih je hudo razjarilo, da so mu med govorom 2ivahno ugovarj«ali ter ga po-tcm osobno napali. Govornik poudarja tudi, da so kranjsk; Slovenci sieer nekaj dosegli, za kar so ministerstvu hvalezni, a nau6ni minister da je ^alibog omejil te koncesije. A kako je na KoroSkem, Stajerskem in Primorskem ? nadaljuje govornik. Podoba je, kakor da bi se dobrohotni nameni os red nje vlade vslcd nasprotnih krajev-uih sap prav v nasprotne premetavali. Za njim govorili so Krzepek, dr. Gregr, Kiiote, Taaffe, Lichtenstein, Suess, Klnn, Schaup, Dieduszycki, Svoboda iu Heinrich. ^alflbog, da ne moremo niti posnetkov teh govorov ponatisniti, med ka-terimi so mnogi prav znamoniti, a zabiti ne stnemo Knotza, kateri je poii/rocil velik Skandal, Napadal je vse, kar ni velikoneniSko, 6elie, namestnika Krausa, klerikalce, vlado, desniCo, Sukljeja in naposled je hotel dokazati, da je pod sedanjo vlado narodni prepir zasel v mlo vojsko. Grof Taaffe je — ves razburjen — od-loLno branil namestnika rjeSkega in zanikal, da bi bila trditev Knotzova glede armade istinita, levifiarji hoficjo le na ta nafo'n prepir tudi v te kroge prcnesti. Drug! dan pre6ital je dr^avnega vojnega ministra izjavo, v kateri slednji trdi, da je Knotzova trditev neistinita, osobito pa, da ni on izdal v tem oziru nobenoga ukaza, kakor je Knotz trdi I. Lcvicarji so trdili, da je Taaffejevo ocitanje, ces da ho5ejo oni prenesti narodni prepir tudi v vojsko, za nje razialjivo, in so zah-tevali, da bi jih ministerski predsednik odpu-Sfienja prosil, a dosedaj Taaffe tega ni ufiinilin tudi ne ucini. Naposled govorila sta se dva glav-na govomika in naSrt adrese je bil z veliko ve-dino sprejet. Za 22. t. m. sklicane so bile na Dnnaj delegacije.
Grof taaffe odgovorilje na vpraSanja oiz-gredih na Celkem reko5, da je stvar pretirana ter da gofcovo oblasti svojo doEnost izpolnijo in take izgrede zabranijo.
Preostaja nam Se govoriti 0 zuuanjih za-devah. Na jngu je Strena vedno bolj zmedena. Kralj Milan izgnal je iz NiSa vse fiasnikarske porocevalee, vlada zabranfla je uhod v Srbijo vsem Casopisoin in govori ses da hoSe kralj u-dariti — ne proti Turkdm, temvefi proti Bol-garom. Nam se zdi to neverjetno, to bi bilo huje nego bratomor, in kralj Milan bi stalno malo 6asa azival sad tacega zapo6erja. Tega bi niti ne omenili, da ne bi bilo znameoj, kinato kazejo. B->lgarski knez Aleksander vmit se je nagloma v Sredec ter odposlal v Ni§ ministra s posebnim pismom do kralj a srbskega, a zadnji je knezn telegraficno porodal, da ga ne sprejme. Sicer pa je bolgarski knez tadi obrjubil vele-vla^tim, da se njihovira sklepom podvrie ter da poklice vojsko od meje nazaj. Zdi se, kakor bi hotel knez retirirati, a mogoCe je, da je vse to le pesek v oci. Stntne so se vedno napete in cakati moramo, kaj prihodnost prinese.
Na Fra;itoskem so volitve dokonfiane. Do-polnilne volitve v nedeljo niso bile ugodne mo-narlilstom, ki bodo imeli skupaj 202 poslanca, docim jih imaj > republikanci skupno 384. Vladni pritiak zoper nerepublikance je bil silen, sodniki in drugi uradniki, ki niso za vlado delali in gla-sovali, bili so takoj odpuiceni.
Domade in razne vest!
„Gori§ka ljudska posojilniea" dobro na-preduje, vender ne more usfcrefii vsoin,  ki se na njo J obraSajo,  da bi clobili posojila.   Svojim rojiikom pri- 1 porocamo, naj pomislijo, da muogi uu§i dezelani pla- j cujejo oderuske obresfci  za. glavnice,   ki so si jib tu I pa tarn  izposodili.   Tern revezem bi bilo pomagano, I ako bi dobili  posojilo  pri   ljudski  posojilmei,   ki ni I tako trdosrcna npnica ko mnogi drngi.   Zato bi bilo j dobro,  da bi oni iodoljubit katerim denar preostaja, I Id ne  vejo  kam  z*  njim,   denar   vlo2ili  na  obresfci j v hranilniei, ki je zdruiena a posojilnico.  Ta hranil- I nica placuje od hranilnib  vlog p© A% od sto ter iz- I posojuje vlozeni denar po 6 od sto. Kadar bodo bolj- I se razmere,  so  lahko  zmanjsajo strolki  onim,  ki j jemljejo na posodo, ali pa se povilajo obrosfci onim, I ki viagajo, dasi je prvo bolj verjetno ko drugo Thur-nova hraniinica plaSuje samo  po 40/0 od  vMenega denara in ne sprejema vlog,   ki presegajo  100 gld. Ljudska posojilniea plaSuje pa viije obresti  in sprejema vloge v vsakorlnem znesku.   Rojaki smejo z dobro vestjo izrecevati denar zavodu,   ki je v pofite-nih rokah in ki ima preblag namen,   dajati posojila, posebno  majhna in  za kratek  eas,  brez  posebnih strolkcrv na kolikor mogoee nizke obresti,  ter obva-rovati marsikaterega posestnika, obrtnika ali delavca, da ne pride v roke oderuhom.   — Ob cnem oporai-njamo one, ki jemljejo iz posojilniee denar na posodo, da na denar, ki je zdaj v njih rokah, cakajo morda &e trije, stirje, ter jira priporoeanio,  naj skuSajo, da posojila o ivojem c"asu povrnejo, da se bo potem pa drugitn pomagalo.   Kdor ne  more  vae vsote  na en krat placati, naj placuje po maiem. V ta namen, naj si kupi pri hranilniei,   ki je zdruzena  s  posojilnico, knji&co,  ki stane 10 kr.   V to knji2ico naj nalaga denar, ki mu bo obresti nosil.  Ko se pa vsofca neko-liko zviSa,  naj rede,  da se mu za vlozeno vsoto,  ki je U obresfci donaiala,  zbrifie toliko dolga,  kolikor znasa  ona vsota,   Po tej poti  lahko vsakdo  splaea posojilo, ki je je vzel iz posojilniee, ne da bi si moral na en  krat ronogo pritrgovati ali eelo  drugod dolgove delati.   Rojaki,  pogkusite oni in drugi,   ter bote videli, ali ni tako.
KatoliSko druStvo (Circolo cuttolico) iinclo je, kakor smo 2e porodali, v getrtek, 15. t. m., iz-venrednl obeni  zbor,  kateremu je  prcdwdoval pod-pr«»dsednik »Jr. A. GregorSifi.   Prebral in potrdil se je zapisnik prej§nj<-ga oMnega zbora. Tajnik prof. Alpi preeita ktratko  poro&lo o drufitvencin  delovaiiji od zadujega obfitiega zbora do zdaj. Podptecisednik Ke spouiioja a topliml besedami odstopivSega predsednika I dr. K. vit Doliaca ter povnbi navzofie,  naj usta-nejo v znamenje spoitovanja in zahvale dolgoletnemu I predsedniku, kar se zgodi. G. Castelitz predlaga, naj I odbor izined *ebe sestavi deputaeijo, ki naj bi Sla k I odstonivseum g. predsedniku. kar se sprejine. Votf se I na to predseduik in  z  nadpolovico  glasov  izvoli se I g. Karol vifez Banbela, c. k. vsgji stavbeni sveto- I valec v pokoji.  Prof. Sessich je priporocal, naj se o- I braca skrb  na  me^ene shode; baron  Somaruga je I menil, naj bi se sklicevali zbori tudi zunaj  mesta; I prof. Pertout je predlagal, naj se natisne imeoik dru- I §tvenikov ter razdeli adorn, kakor tudi, da naj se po- I stavijo po deielt pov«*rjeniki; g. Prinfiifi je nasvetoval, I naj se poSiljaj.) adorn tiskana vabila toliko k mesed- I nim shodom, kobkor k obCnim zborom.   Navzoci m | Vse stavljene nasvete sptejeh, o/.iroma so odobrili iz- 1 ra*ena Dacela. Z emiva — in 2ivio — vskhkoni na I bv. ofeta papeia m presvitlega  cesaija sklenil se je obr!ui zbor ob 3/4 12.
Kup6ijska zbornica gorilka izvolila je 15. t m. na mesto umrlega Vilj*dma pi. Ritterja v de2elni zbor gonSki dr. Karoid V«uutija, odvetnika v Gorici. Do zdaj je bila navada, da je kupfiijska zbornica iz-birala svoja zastopnika v dezelnem zboru iz svoje sre-de; ali letos je menila vefijoa v zbornici, da jej je treba iti po sposobnega zastopnika drugam, in doMla I ga je v predsedoiku Ginnastike. 8Corr." opisuje no-vega posianca kot maU, kt re§i Izrael. Bojimo se, da potem bi bilo alabo z ua§imi trgovci in obrtniki, ki 2elijo, druge reiitve.
Volilni komisiji 18. t. m predsedoval je Anton mejni pof Obisizi, iz Gorice. Po kondani volitvi sella se je veema voltlcev pri „zlatem levu,* kamor je bil priSel tudi novi poslanec, g. dr. Gre-g o r c i c, ki se je svojm voliieem presrdao zahvalil. G. Obizzi ga je lepo pozdravil ter mu napil. Dr. B o ] i c Al. napravil je voliieem napitnico kot pod-predsednik BSloge.tt PrSlo je bilo tudi nekaj drugih rojakov nevolilcev, ki so se veselili sijajne volitve nasih. veleposestnikov.
Nasprotnikova graja je najbolja hvala, si je lahko mislil poslanec dr. G r e g o r e i C, ko je bral v „Corrieru>tf kako ga ta list opisuje. V §tcv. od 10. okfc. pravi ta Hat: „Slogin* kaadidat za ono mesto (v dez. zboru) je dr. Gregor6ic\ Ako Povle ni bil zmeren naiodnjak, je njegov naslednik, Ine da bi se zakrival, in to vemo vsi, stokrat bolj zagrizen na-sprotnik naee narodnosti. Njegova izvolitev bi gotovo m upUTAla t pomirljiveio emiaiu xued nawlnfuJama,
ki sti  zasfcopani v defelnem zbom."   V stev. od   14. j okt. je zopet udarii na boben ter pnporo&il zmernega j (proznega) kandidata. Veleposestniki o<l.^ovorili so na 1 to z enoglasno izvolitvijo dr. Gregowica. Tedaj se pa j nCorr." ni mogel verj premagoyati toi- je zapel nove-mu poslaneu slededo posern: nClast. Gr^gorJie ni ztno- j ren uarodnjalc, ainpak fanafcik svoj« sttunke,   On so* J vraft vse. kar ni slovensko, Nemce kakor Lahe, libe- J ralce kakor konservativce, ako bi zadnji slu6njno dru- j gace  mialili  nego on o panslavizmu.   Sodba,  katero tukaj izrekamo, ni katoro nasprotne strauke.  Sestiv- J ljena je po tern,   kar govorijo o njem mnogi njegovi j sorojaki; Ko stopi dr; GregorcifrT de^elnobor, te^ko j da bi ostttl zmeren in nopristransk. — Kak upliv bo imel torej  Blovenski poslanec,  kakerSen jo dr. Gre- j gor5i6? — Novi poslanec bo neapravljiv,  kar mu no bo branilo, da bo najveg zahtoval,B   Tako  in onako ,,Corr.B; mi pa rSesfcitamo, da ima nasprotnika oni listj I ki je ofiital vzviieuemu  nadikofu goriikemu kot po- | dedovani greh, ker jo rojen Slovenee.  Graja takega I i nasprotnika je v resnici velika fast.                          I
GoriSko mestuo stareSiustvo imelo je pre-
teklo soboto, 17, t. m., zanimivo sejo, v kateri se je
obravnavala  Valussijeva odpoved.   BOorriereB  je Se
par ur prod sejo zaklinjal mestno staraline,   naj ho
poka^ejo moio,  naj sprejmejo z obema rokama od*
poved ter naj  pahnejo iz stareslnstva mnogozaslu^*
I nega monsig, Valussija, stolnega pro at a gorilkega, na |
I 6egar vrata raznovrstni reve^i vedno trkajo,   ko je
I gospodar doma.   Ali mestnim  staraiinam je drznost
I „Corrierova" u2e presedala in bali so se najbrfo, da
I jih bodo imeli mesdani za  „Corr.u  podlozniko,   ako
I bi se udali njegovemu draiomu  zahtevanju,   BoJjIi
I duh je v sfcareSinsfcvu provladal in Valussijeva odpo-
I vt'd bila je enoglasuo   zavr/ena,  tako da  mons. Va-
I lussi je Se dalje goriski stara&iua.  Iz area nas vosoli
I ta sklep goriikega staraginstva,  ker s torn je poka-
I zalo,  da se ne ujema z onim ropotanjem,   ki se \do
I ved tednov bore v „€orr.a proti mons.  valassiju.  S
I tern je dobil Yalussi zadoS6enje za neparlamentarno
I postnpanje nekateiih staraSin proti njemu,  ki so mu
I dali nalog, naj spi&e porocilo za Progleijev nacrt,  a
I sam; so pozneje glasovali proti predlogu,  ki so |ja
I dali stavifci po ValusHiji. Upamo, da s torn so narodilc
goriiko razmero korak na bolje,  kar apriduje tudi esnenje wOorr.* i*adi tega sklepa.
„Oorrieroveu odgovore na BSorjina* pralanja in opazke piiporodamo mladim odvetuikom, ki zelijo v zvijanji in zavijauji poduka in vzglodov.   Prafiali smo ga v zadnji Itevilki broz ovinkov, ker je bil obe-cal, da bo odgovarjal, kdo so bili pred glusovito sejo euega mnenja z mons.   Valussijem o Proglerjevem lKicttu, Tega nam list ni povedal, ampak ponovil je, kar je Le prej enkrat pravil, da drugi stareiine, oso-bito udje hnauonega in sfcavbenega odseka, so se pred ono sejo zmodrili,  da on je s tem zadovoljen in da I ne prasa, kakega mnenja so bili prej. Z drugimi be- I Bedami bi rekel „Corr.* : ker so priSii udje omenje- I nih odsekov Se pred  glavno sejo do boljega spozna- I nja, zakiiti hocem s pTaS5em  ljubezni in molcednosti | njih prejsnjo zmoto (po „Corr." muenji). Mi pa pra- I vimo, da „Corr.a mora raztegniti tisti plas6 tudi dez I Valuasija, ali pa ga mora vzeti tudi  raz omenjene I odsekovoe.  0Corr.tt nima niti najmanjega veljavnega I dokaza,  da bi se ne  bil tudi mons. Vaiassi do one j glasovite seje zm^il,  kajti Valussija ni bilo v seji I (stareSinstveni) ter ni glasoval ni za Proglerjev nafirt I ni proti njemu. S kako pravieo torej razupiva ^Corr.1* I Valussija kot zastopnika in pospeievaloa Progierjevega narjrta in vsled tega kot mo^a, kateremu mestni bla-gor ni popolnoma na sree priraSfien f BCorr." dela to brez prave podlage, in sicer le zato, kakor je Le ve6-krat na Siroko in dolgo povedal, ker je mons. v*alus-| si v drzavnem zboru praviften, ker se ne prepira s Tonklijem in ne zauikuje Slovanom  pravio,  ker sedi v Hohenwartovem klubu  in  podpira dunajsko I vlado.   BCorr.tt hoee delati v Goricit jkos visoko poli-I like ter ho6o strahovati ddavue poslanoo,  ki ne za-jemajo modrosti iz njegovih kalnih virov. AU Gorifiani se navekcajo vednega hujskanja proti odlidnemu, za-slu^nemu, pogtenemu, priljubljenemu, uplivuemu stara-iini ter odgovorijo ftCorrieru,tt   kakor zasluzi. — Pa porofiio za Proglerjev ne«5it, katero je spiaal Valussi in poslal 2upanu, da bi se bilo bralo v omenjeni seji, ali ni to o6ividen dokaz, da Valussi se  ni bil zmo- I I dril in da 8Corr.« ima prav,  ko ga uapada P   Tako I bo morda kdo prasal,  misled,  da „Corr." se krivica I godi. Prijatelj, kar zadeva ono porodilo, moras vedeti, da ne  pri?a proti Valussiju prav ni6,  pao pa  proti I odsekovoem, njegovim tovarisom. Valussi jo dobil od zdrufcenih odsekov  nalogo, naj sestavi po-rodilo v smislu za Proglerjev nadrt.  Valussi kot mo2 I je to nalogo izpolnit ter iztocil poro&lo 2upanu.   Po-roSilo   torej   ni Valuss jevo   rtelo,  ampak zdiu2euih I odsekov, Valussi je le pero poaodil, ker niso imeh I dragega tako  tenko urezanega;  delo se pa ne pfi-I pisuje peresu, ampak ouonm, ki misli narekuje.   Valussi kot moL ni  smel pojooila obdrzati, nmve6 jo jo moral ^upanu izrociti. Zdruiena odseka, ako sta se bila res zmodrila, Bta imela Valuasiju dauo nalogo I preklicati ter porocilo ustaviti; ttega pa nista stonla, I zato ju zadene ?sa krivda. Nerazumljivo je akoro (ako
odsekovci zmodriti, no da bi se odseka zmodrila; in vender je tako. Pa porefie kak zldovski pisar, da se ne godd cudezi! Torej je jasno kot beli dan, da ve-lccastiti monsignor Valussi se je vedel v Proglerjevi z^devi kot mt>2ak, ki pozna parlamenrarne oblike, med Iriii ko „Corr." stviir drugace zavija ter jemlje razlngo (se v6 da po krivici) iz drzavnega zhora, da , bi svoje nasveto, kafcere daje mestnim starasinam, po svoje podprl.
Ludovik Schiagel, kapolnik pri c. k. 62. pcspolku v Gorici, dobil je izmod blizu 200 sklada-teljev, ki so poslali vsak po en valcer v presojo za-luLni8tvu lista wDas Orchester" v DraManah, za ovoj valcer y„Wintermarchenw drugo darilo v znesku 100 mark. Otistitamo.
Ernest Kramar, potrjon in priznan profesor kmetijstva, imenovan je od nauenega ministm ud iz-praSevalue koraisije za ljudske in meioanske Sole m Gorisko. Cestitamo.
I O. k. deika vaduica v Gorici nima 480, ampak 610 uoencev ? vseh svojih razredih in sieer na slovensko-nemikem oddelku v I. razredu 71, v II. 9B, v HI, 81, v IV. 6B dijakov, na ita!ij»nsko-nem. hIcoiu oddelku pa v I. razredu 64, v II. 38, v III, 81, v IV. 67 ueoncev, vkuji torej CIO. Lepo je videfci, da so zadeli slovenski roditelji bolj pndao poSiljati svoje sinove v Solo nego pred nekaj loti,  ko je bilo na
I vaduici po 28, 35, 40 ufionoov v I. slov. razredu. V
I II. slov. razred se je bilo oglasilo  108 de<5kov,  a
I upiojotih je bilo le 95.
I          S tramvajem na par iz .Gorioe na Trnovo
I menda ne bo nic; prave poskuSnjo so slabo iztoklo; I stroj so vlaoi po<5asi in strait konjo. Naro6ili so tnon-I da drug stroj, ki naj bi imel moonejia rebra, da bi I bolje sopihal. AH i»polnl upanje, ki se stavi nanj, po* I kaze prihodnost.
I Studio sopra Gorizia imenuje se knji^iua, ki I ima mnogo zdravih mialij, kako bi Gorioa postala I klimaticno zdravi56e. Pisatelj je drognil v irlenovo I gnozdo, kor je rekel, da nespametni naroduoBtni pre* I pir brani tujoem v Gorieo. ffOorriere" je viled tega I zbesnil ter kudo oitova pisatolja, ki se je upal z I resnico na dan. A ta odgovoril je ? *fik»i* tako, da I n€orr." uha bolijo. ltazen nekib. napoto^ev Leli vse I mesto mir, in na6rti, ki so v oni knjiiici izraleni, se I morejo izvrSiti, ako pridejo v prave roke, ki pladu-I jejo delo po vroduoati in ne vile. Tako bi se data z I maiimi stroiki popraviti c o s t a od novega pokopa* 1 liaca do Ajievioe, ki bi bila mestu v jako vo-liko korist.
V Breginji umrla je pretekli teden mati na-Sega di-zavuega posianca dr. viteza Touklija v 80. iotu svojega iivljenja. Pri njenem pogrebu bil je navzo6 mlaj&i sin dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Tolminu. Tretji sin gospodari oa domu in je iupan ondaSnji obdini. lianjka je mnogokrat in po dalje dasa sUno-vala pri starejem sinu v Gorici ter je prav ljubeznivo skrbela za svojega vnuka in vnukiojo. Pa tudi sina, drzavuoga in deielnega posianca, je razvedrovala &h svojimi materuimi pogovori. Imela je pri siuu vsega dovolj, vender se je nosila vedno le poaizno in pri-prosto ter je pogosto rekla, da konec zivljenja hoce prebiti doma, da bo pokopana pri sv. Katarini. Ta 2elja so jej je izpolnila in njeno truplo pridakuje v domaci zemlji sploSnega ustajenja, iStara mati se je odlikovala kct pridna gospodinja in dobra mati, ki je vse svoje otroke prav lepo odgojila. Tudi sinovim otrokom v Gorici bila je dobra stara mati tako pri-ljubljona, da se otroci niso dali potolaiiti, ko se jitn je naznanilo, da stare matere ne bo ve6 v mesto. Blag spomin zasluzni 2eni; njonim sinovom pa izraz resnicnega sodutja pri bridki zgubi.
Na de^elni kmetijski Soli, slovenskem oddelku, so bodo vrSile v torek 27. t. m., od 9.-12. uro predpoludne poluietue preskusnje, h katerim so prav uljudno vabijo vsi prijatelji umnega kmetystva, posebno pa posestniki, da se prepricajo o napredku di-jakov. V Gorici, 20. oktobra 1885.   Voditeljstvo slo-
i venskega oddelka dezelne kmetijske sole.
[                                   Fr. Zepic, za6asni voditelj.
I         V Trstu bodo praznovali koneo drugega tedua
in dalje petstoletnico poave6enja stolne cerkve bv. Justa. V ta namen sta sla danes skoz Gorieo v Trst nadskof GraBselli iz liima in skof Marengo iz Ghioggie. Nataneneji program prihodujid.
Na koperskem u6iteljiS6i in z njim zdru-
ienih vadnicah dali so ve6prostor«i dezelnim jozikoui,
nego so ga imoti do zdaj. Kedaj se zgodi kaj takega
na goriski deski iu dekliski vadnioi, ki sti nemski od
I 1. razreda naprej ?
I Poddrugnica druLbe s?. Cirila in Metoda I ustanovila so je 17. t. m. v Trstu. Pri dolifinem shodu I bilo je nad 150 rodoljubov pnc5ujo6ih. V naieluistvo I so voljeni; naoelnik monsig. dr. Suat, stolni jproSt; I denarnidar g. Livic, inienir; tajnik g. Skale; in trije I namestniki. Triaska poddruzmoa steje uze IB usta-I novnikov, 73 lefcnikov, 16 podpornikov. Ni dvomiti, j dafezasJ»jP«Wni»iu»ielH>)pft«^
!« je to drustvo posebno v Trstu potiebno (kakor v Gorki) ia ker ima fcim rodovitna tla radi zavednosti, pozrtovalnosti in dlno velikega stevila sloveaskcga ljudstva.
Na znanje. Ker se k napoTedanemu zboro-vanju Tominskega uditeljskega druztva 29. septembra t. 1. ni bilo zbrolo zadoatno stevilo udov, ki bi mogli zborovati, bode prihodnje zborovanje 5. dne novembra t. 1. z istim oie objavljenim sporedom.        Odbor.
Gospodom organistom, ki so so vdelezili letosnjega poducevalnega kurza za organistc v Gorici. in drugim prijateljem cerkveno gUsbe naznaujam, da morem poatre<5i a svojimi, po Glasbeni Matici izdaninii prcdigrami sa orgljo, harmon-j ali klavir, ako se kma-lu po liatnici pri meni za-nje oglase.
1). Fajgelj, ucitelj v Tolminu.
Poslano.
P. n. gg. teleposcstnikom I. volilnega okraja, ki so mo pri volitvi 17. t. m. pocastili a tem, da so me izbrali za svojega zaatopoika v dezolnem zboru goriikem, 86 po tej poti presicno zahvaljujem za skazano mi zaupanje ter jim ob enem obetam, da so bom po 8voji mofii yedno prizadeval, poape&evati iijih koristi, kakor aplih koristi naroda ia deiele.
V  Gorici, 22. oktobra 1885.                     y „
Dr. ANTON GREGORCIC.
Za mnoge destitke, katere sem dobil in se do-bivam is goriske delete in od zunaj o priliki svoje isvolitve v dezelni sbor goriski, zahvaljujem se prav presrcno na tem meatu, ker drugace no morem, ter javijam, da me je mocuo oveselil soglasen iziaz za-doToljnosti z mojo volitvijo.
Y  Gorici, 23. oktobra 1885.
Dr. A. GREGORCIC.
Treba posaeNatl. Fred nekim casora zah-teval je zuanoc, ki je daljo easa trpel na zagacenji, zdruzedm z navalom krvi in bolecino v glavi, arcDim bitjom in studom nad jadjo, na posebno priporoeilo avojega domaeega zdravnika zoane lekarja It* llran<lt-a ivlearake Lroglice. Doticm lekar, ki iz neznanih uzrokov ni imel pravih avicarekih ki o-glic, je hotel kupca pregovoriti, naj bi vzel ujegovih, doma izdelanih in liki avicarekim kroglicam zavitih krogiic, ces ker so bolje in cenejse. K sreei bil je bolnik uze prej opozorjen, da se svicarske kroglice mnogovrstno ponarejajo, in je takoj zapustil lekarno, da si je drugod kupil prave Iekarja R. Brandta Svi-carake kroglice. To je vredno posnemati, in vedno se obvaruje zmote, kdor pazi na to, da znamka Iekarja R. Brandt-a gvicarskih krogiic ima bel kfiz v rudecem polji in podpia R. Brandt-a.
;«:
"            RAZGLAS.           |
IsLe se duhovnik,   ki  bi  hotel  etaloo ¦« ly| prevzeti poducevanje                                   [jlj
gtofenskega  nauka^
|||1 v enorazredni slovenski dekliSki soli v Gorici. fm jjgj OdSkodnina po dogovora. Oglasi do 31. t. m. g|| E3     T Gorici, 20. oktobra 1885.                     (JJI
PjSwsia^sa»^sKZ«B^=ii^=w^V7s=nr%

KftOJACMCA
vsakovrstnega sukna   ter gotove obleke za gospode vsakega stann pti
MARTINXJ  POVERAJI
v Oorici na Travniku poleg kosarne.
fAj     Naro6bc se hitro in liLno izvrSujejo po     j W(J           najnovejsem kroji in posteni ceni.
EQUITABLE,
zavarovalna druzba za zivljenje,
ustanovljena leta 1859.
Skupna glaTiiica konec leta leSI           145,404.813 gld.
Razdelilo ae zaTaroTancem leta I8Si       8,041.979   „ Stanje zatarovanj konec leta ISS4                 83,699 poltc.
Za znesck 773,522.928 gld. V poroatTO aTStrijskim  "avaroYancem polozcnih je pri dunsjski   banki n(Jnion-<>   105.000   gld. v aTstrijskih drzarnth dolznih pismih z obtcstmi u%.
Vau police ,.K«iiii;ttMe~-i»ve so po *r«-h letih nepreklic-ljrvo, to je: ko prc-tectt t- oSj.ok. .,E«iu»Eablf-*w placa za- arovano v.^oto tudi tedaj, ce kilo uiarj- v <Evoibo>iT po satuoitioru ali v led p»wUvnti ohs«d!u>- ali ee katers pudacki v oqla^u se p'»-k.uejo tiercsuiini. ..Eijuifable" ne zah:eva nikaktn spricetranj iii placa nemudoma ko jept>>^en& 4ntrt. Vch dobit'ek pripada z, viirovaneem (ie:a I8al I its, je rczdeljenib 8,041.979 gld.) in n.i navadne police plava se v go'ovini uie po drugem rplasilu p.emija (vHftkolftnoga doneaka na racun zavarovalnftga lista ft'i police) pri polioalt, dosmrtne rente ali polovicne dosmrlne rente (priaodkov) so pa naUapici in se i/.placa konec savarn-\aaa doho.
VzgU'd v pojasnjimje uaiirta {tolovicno dosmrtne reurtr, Sta zavoravnjiv po Uy ii'«viot v zji»?s.iu 2\).U<k> gld., Hkienjcnv v 13. letu, i/.nusa na podl.igi pogojev, veljavnsh pri aacrtu zu pciiovlCRO dosmrtne reoto, /a dubi> 15 let vaakoletnt premtj (vplacilo) Mti.i gld. m kr.; v 15 b.-tiii tedaj 14.757 gld.
Po raznih rufiunih i;:nasal;t bi vsota zavar^tvanca pri zr.logn potovicne dosmrtne rente po preteklih 15 letih bh/u 7.890 gld., karcro zavarovanec tah:>o obrne po tni »»irib poti;, navedenih v uvodu, nantrec:
1.  proda svojo polico /. dobiclvi in pravicami druzl'i, in v tem Hlucaji bi dobil najbrze okolo l&.lb() gld., * kateriuii ae unicijo njegove pravico do druzbe;
2.  ali pa dobi ziivurovunee name^to svoje i/.-»irue polico drago, ki je ia popolnoma vphtcunar ki zapade ob smrti in ki dosoga bli/.n vsoto 31.000 gld. ;
3.  ali pa se odpovo svo,im kori^tim (dobickom), polica zapado ob smrti za 2o.0(i0 gld. in druzba rau placuje do amrti ronto v znesku blizu 8l» gld. na leto;
4.  ali pa zavarovantc dobi v gotovini nakupideni dobif «'k o'.'olo 7.8'JO gld. in za polico so placa ob njegovi smrti 20.UU0 galdinarjev.
Nadaljna pojasnila duju R. M. VERVEGA, menjalec v ulici meatnaga vrta (Via Oiardino), h. at. 5, ki je zaatopnik za Gorico in dezelo.
0          EDINO          0
*&              v naj?ecji krojauniei za molke               d%
nahajajo se izgotovljene v neizmerno izbero ZA ZIJVI^KJT CAS
pi povihno saknje za mozke podobkeone \J          z volno    .       .       .       .       . po   gt. 10 do 40
.4^. popclna oblckaza mozke, Hcno delo po   gl. 10 do 30 jjk  blade za mozke, nov kroj     .       . po   gl.   3 do Io
PI Mentschikoff za mozke .       .       . po   gl. 14 do 25   |"|
^F halje Uordpol (severni tecaj) ncizmer-                           Mr
ill          nega trpoia                                 po   gL 10 do 12   JL
¦ I             Popolna obleka za decke in otroke,  za sobo,   PI
f pla§ci za de2 nepremocljivi, cevlji za lor, trrhu tega   *f
^        BOGATA 5KAIL,0€3r^L.        0
plaacev watherprolf,  dolman,  aacco za gospe — za   ^k
to blago odprt se je v ve«uo sloznost gospodov   PI
odjemuikov poseben oddelek v posebnem,  Io-   Y
cenem prostora blizu prodajalnice.                             A*
ffitherprof it povrhne sukujs zi Mi ad 2 let in nl  (p
Blago vsako vrste za delo po mcri, cene pvav   gf^
nizke, delo U6no, atvari, ki ne dopadajo, so znienijo   PI
brez tezave.                                                                        |||
|K              Edina zaloga srajc* jop, izvirnih svitic z   fa
|"1 volne iz imenitne tovarne v Stockoluiu pod odgovor-   J 3
^T nostjo prof. dr. Jagerja.                                               \l
NA PRODflJ
sta dva dobra lovsku in I a da psa pri gos, Ko-mehij krfonarji na Ajsovici.
Podpisani hi Htcje v font, nnznaniti slavncmu oL>Linstvu, da v avoji za-Iogi v Gosposki  nlici St. 10 ima
^^^^^     Cevlje za mozke po angleskem nafiinu z elastiko vse en kos.
Zalozil so je za bli&nji zitnsi.i iaa z rsu.nimi vr-stami Sevljev iz prvili tovnren dunajskili fri par.lkih (naCm Pinetov) za gospp, gospode in ntroke. Tudi je izborno pruskrbljiui s pantoflji Z duom % UMlja in s* klobueine Prevzoma in daje izvrSit v posebni d(.>iaviiii>i pod vodstvom voSeega mojatni vHakorSno dolo ali pi»pravlji>njct in vho po nujnizji coni, fevlji, ki ne bi pristvali, he vzamcjo nazaj. Prepokonii
EMIL GENTILE.
POTMIiK IN BLAUO
spiavlja v
Ameriko
najbolje in najconeje
Arnold Reif, na Dunaji, I. Kohwratrmg h St. 9
(K'aJHtarejSa ftnna to vrate.)
CVET KOPBS TRGANJe
po  dr. Malidi
je odlofino najboljSo zdrafilo zoper protin t«r ravmatizem, trganje po mlih, boMine v krizi ter ilvcili, oteklino, otipncle ude in kite itd,, timlo 6iihii c'o tte rabi, pa niitio po polnum trgnuje, kin- dokazuje obilno zuhvnl, Zahtova naj ho samo wcvct zoper trganje po dr. MaliM" /, /raven stojefini znameiijein; 1 gteklenica 50 kr.
JHL. Zahvala. -ltti
|d)«^m«f<. Oospodu pi. Xl'Ukdczy-jll, lek.irjo r Ljubljani. Mojn mati so na protinskej bolczni na nogi silno trpeli in razna domaca zdrnvila brezvspesno rabili. Ko je pa bolezen Cedalje hnjsa pribajala in u%e ved dnij niso mogli stoplti na nogo, spomniin se na VnJ dr. Dlalicev protimki evet po 50 kr. ter si ga nemudoma nnrouim. In res imel je endovit vspch, (la so se po kratkej rabi oprostili mucnih bolecin. S popolnim preprifianjem priznavam torej di'. Mali^ev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in gavaa. kemu bolniku v jednakej bolezni jn'iporofani, Vasej blago-rodnosti pa izrekam uajprisrcnejSo zabvalo z vsem spoSto-vanjem udant
Franc Jug, poseatnik v Smarji pri Celji.
30T Plauinski zclis^ni sirup kraujski, "1H
izboren ?oyv.r kaielj, hripavost, vratobol, prsno in pljudno bolecinp; I srcklenica 56 kr. Kor atnejSi nogo vsi t trgorinih se iiflhajajoei ?oki in Siropf,
SV Kri (•istiln.e kroglice, e. kr. priv., "^Q
ne sniol;; Li ss> v nijednem gospodinj»tru pogroSati in so a© uisc ti^uC-krut Htjnjno osvcdofiiie pri zabasanji filorelkega telesa, glavobotu, otrpnenih udih, skazenom ^.elodci, j«trnih in obistnji holpznih. v :",k tuijah a 21 kr.; jeden zavoj 3 6 Skatuljnmi 1 gold. '¦> kr. 3i.ai:ji> cl enega zaroia so 8 poSto ne razposila
TVaroOiia b'c iz\rsc: najhitveje s postuim povzetjem in Adresa je:
Po najvisjem povelji Xjcgo
Bogato zalozena, po c. fc. vodstvu
ecs.  in kr.  Yclicanstva.
Icterijskih prihodkor zagotovljena
XL DRZAVNA LOTERIJAi
1U85 4«u«fc«T 7 torn lesia mmm g^ic x
m sicer: 1 giavni dobitek s 60.000 gld., 1 giavni dobitek s 15000 gld.,           ft
1 giavni dobitek z 10.000 gld., 1 giavni dobitek s 5000 gld. enotne paphme rente,   W
s 16 pred-in podobitki, poiem fi. dobitki po 1000 gl. in 10 dobitki po 200 gl. enotne papirno rente, slednji6 dobitki  X
v gotovini po 100 gL, 80 gl., 60 gld, 40  gld., 20 gld, 10 gld., 8 gld. m°6 gld. t sknpnem  znesku 100.800 gld. A
^recKalo se lio nepreMicljivo 20, decembra 1885*               l|l
Sl^1  Mj*?4L&Ma&smr 8rts»xi.e 2 fei- -»- "^~-  *!$|^
Natancnuje dolo6be obaega igravni nacrt,  ki se dobiva   brezplafno pti oddelku   za drzavno loterijo (Stadt  Riemer gasse 7, 2. Stock, im Jacoberhofe), kakor tudi pri mnogobrojnih razpecalcib.
S Srecke ae <8opo§ljejo po^lulne proste. S5
Na Dunaji, meaeca oktobra 18S5.        Q.   t.   VOdStVO   lOterijSMh   pilllOdkOV,
oddelek za drzavno loterijo.