Delansfca VlGd Glasilo terščansteega delovnega Ifudlsiva Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika ■■ Posamezna številka Din 1'—, ~ Cena: za 1 mesec l| Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloii- II Din 4'—, za četrt leta Din 10’—, za pol Uta Din 20'—; za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, 1. nad. čeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7*— (mesečno) — Oglasi: po dogovora II Telefon 2265.— Stev. čekovnega računa 14.900 Pravica in vzajemnost Ta čas se vršijo občni zbori naših strokovnih organizacij, ki nas navdajajo z najlepšimi upi za bodočnost našega krščanskega delavskega pokreta. Izvemo, da število naših članov narašča, vidimo navdušenje naših skupin za občo stvar in smo ugotovili, da se disciplina našega delavstva ni omajala, ampak da je le trdnejša. Kakor našega preprostega in poštenega človeka niso mogli spraviti s prave poti od meščanskega ateizma okuženi levičarji, tako ga ne morejo preslepiti reakcionarji, ki se odevajo z revolucionarno prepasko, da bi ohranili družabni red izkoriščanja delovnega ljudstva. Na občnih zborih naših skupin je krščan-skosocialistično delavstvo pokazalo svojo odločno voljo, da ohrani in brani delavsko sindikalno organizacijo. Noben nov in pravičen socialen red ni mogoč, če se ne odstranijo vzroki današnjega gospodarskega in socialnega nereda kakor se nobena bolezen ne more resnično ozdraviti, ako zdravnik ne zagrabi korenine, iz katere je bolezen izrastla. Vzrok sodobni socialni bolezni družbe pa je izrabljanje ročne in in umske delavne moči po velekapitalu, ki iz tujega truda kuje zase dobiček, katerega od-trguje delu. Tako slovesno označujeta zlo kapitalizma Leon XMI in Pij XI v smislu krščanskega socializma in tukaj je treba zastaviti sile, da se današnja družba ozdravi in prerodi, šele, ko se to izrabljanje po pravični uredbi produkcije in razdelitvi dobrin onemogoči, se bo ustvarila trajna podlaga za resnično vzajemnost stanov človeške družbe, ki jih bodo tvorili po načelu delitve umskega, tehničnega in ročnega dela vsi oni, ki si svoj kruh služijo pošteno z delom, ne da bi si prilastili sadov truda svojega bližnjega: Zakaj brez pravice ni vzajemnosti. če pa kdo kakor na primer Mussolini in Hitler zgradi neko »novo« družabno stavbo, ne da bi se dotaknil osnov velekapitalističnega gospodarjenja, potem vara ali sebe ali druge, če misli oziroma razglaša, da je zasadil funda-mente novega socialnega reda človeštva. Kakšen nov družabni red je fašizem, če zatira vsako politično in združevalno svobodo ter samoupravo delovnih stanov, to se pravi, če posamezniku in posameznim stanovom jemlje iz rok edino in najučinkovitejše sredstvo za izboljšanje lastnega položaja, orodje njihove pravične borbe, prepuščajoč njihovo usodo tiraniji enega človeka in njegove klike? Cerkev in papeži so vedno branili svobodo in samoupravo delovnih stanov in so zato pospeševali tudi delavske strokovne organizacije, ker čisto jasno je, da more delavstvo doseči pravičnejše pogoje življenja le v pravični borbi za svoje pravice, kakor vsak posameznik in vsak stan, saj brez lastnega truda, brez žrtev in brez boja se nikomur ničesar ne daje na svetu! Nihče ne bo delavstvu na krožniku prinesel njegovih pravic. Seveda mora borba biti pravična, se mora voditi s poštenimi sredstvi in mora imeti pošten namen, to je, blagor skupnosti, toda brez borbe sploh je na svetu nemogoč vsak dvig, vsak napredek. Kdor pa vzame človeku in posameznim skupinam v družbi svobodo, kdor ga zasužnji eni sami volji in poniža v golo orodje, kdor posameznika kot svobodno osebo zatre, ta ne bo ustvaril nove boljše družbe, ampak ta bo le zamenjal suženjstvo pod kapitalističnim meščanstvom s suženjstvom pod fašistično strankovlado. Bil je pač Papež Pij XI. ki je ta absolutizem opetovano z najodločnej-šimi besedami obsodil in ki v svoji okrožnici »V štiridesetem letu« označuje kot prvi in neobhodni pogoj pravične, resnično socialne družbe svobodo ljudstva in samoupravo delovnih stanov, ki bodo med seboj svobodno urejali 1 svoje zadeve, ne po volji samosilnikov, ki so se 1 Pred nedavnim nas je .pretresla ve6t iz Češkoslovaške o izgubi življenja 135 rudarjev v rudniku Nelson pri Oseku. Prej rudnik, sedaj pokopališče, v katerem počivajo zemeki ostanki očetov nad tisoč družin. Še hujša nas je potrdila vest iz te dežele rudnika Ana v Strupčicih pri Choinutovu, v katerem je po poročilih preiskovalna komisija ugotovila, da je dal rudnik oziroma njeno vodstvo radi zavarovalnine zažgati tu rilo, v katerem rovu je bilo zaposlenih 20 rudarjev. V enem kakor v drugem slučaju teh rudnikov so postali ali bi postali delavci žrtve za profit kapitala. Veliko nesramnih naklepov brezsrčni kapitalisti skrijejo, če tako početje javnost pusti mirno v zatišju. So pa slučaji, ki vendar ne morejo ostuti tajni in to je bil tudi slučaj v Češkoslovaški. Kako pa je z varnostnimi napravi naših rudnikov? Ako presojamo objektivno to ali ono rudarsko podjetje, lahko mirno ugotovimo, da ni prav nič boljše, dostikrat še slabše nogo v £e-noslovaški in drugod. Kakor drugod tako se tudi pri nas pregledujo nepravilnosti varnih naprav le takrat,, ko so žrtve že tu. Vsi predpisi v svrlio rudarske zaščite so veljavni le takrat, ko je življenje rudarja že končano, šele po pogrebu žrtve čitaš v rovu ali pred rovom kuj ie delavcu prepovedano. Nikoli pa ni tablice, ki 'bi označevala z napisom kaj je podjetju v svrlio delavčeve varnosti v delu predpisano ali kako mora podjetje z osobjem postopati. Ugotoviti pa je tudi treba, če pri podjetju tudi to drži kar se zahteva za delavčevo varnost. Mosec dni po nesreči mora navadno za- j posleni delavec zopet ravnati kakor je ravnal J njegov že pokopani tovariš. Kaj predpisi, pro- 1 poistovetili z državo, ampak po načelih krščanske pravičnosti in moralne ter socialne vzajemnosti poštenih ljudi, ki opravljajo koristno delo ter proizvajajo dobrine v prid skupnosti. Zato je treba, da delavstvo trdno drži svoje samolastne strokovne organizacije za dosego svojih človeških, iz Božje volje izvirajočih pravic, kakor je to tudi Leon XIII. delavstvu priporočil in zabičal. Celo Mussolini je sindikate ohranil kot podlago svojega sistema in jim vsaj na papirju pustil čuvanje stanovskih pravic delavstva. Brez njih delavstvo ne bi v nobenem kakršneinžekoli družabnem redu ničesar pomenilo in brez politične ter strokovne svobode ni mogoče premagati krivic velekapitalističnega družabnega ustroja, kaj še, ustvariti vzajemno družbo pošteno delajočih in za splošnost pri-zvajajočih in pridobivajočih stanov! V smislu človeškega naturnega prava, krščanstva in Cerkve je, da se ohrani in krepi delavska strokovna 1 samoorganizacija. dukcije potrebujemo, če se pa kaj zgodi bo!) kriv pa sam, neroden ne smeš biti, pa se ti ne bo nič zgodilo. Taki so odgovori. Že slabe in nezadostne varnostne naprave povzročajo tudi v naših rudnikih dosti žrtev, kar ipa je večja krivda v priganjaškem sistemu. Radi večje storitve mora delavec skočiti, če potrebno, tudi . v ogenj in vodo ali pa takoj v smrt. Ako pa podjetnik dobi sporočilo o kakem, pregledu naprav, pa zadnji moment za silo popravi in uredi in se (»okažejo saimo boljše strani naprav, veliki nedostalki pa se nekako skrijejo in malo olepšajo. Drugi dan pa poje naprej ista pesem. Danes opozarjamo le v splošnem na ne. varnosti rudarskega življenja naših rudnikov, drugič pa bomo .pokazali poedine nedostutke, posebno se' bomo objektivno dotaknili tako-zvanih širokih odkopov, s katerimi je pričelo nedavno TPD. Vsi opomini pa so le dobrohotni in imajo namen samo zaščito delavčevega življenja. na katero stran naj se obrne nadzorno rudarska oblast. Iz poročila strokovnjakov stavili rudarjev o pretečih nevarnostih, ni izključeno. da se ne zgode tudi v naših rudnikih še velike katastrofe, loi bodo zahtevale človeških žrtev, ako se sedanje nedostatke pravočasno ne odpravi in se s tem odkopovanje ne preuredi, kakor delajo to v drugih državah. Povprečno število poškodb zavarovancev Bratovske skladnice je bilo v letu 1932, pri krajevni bratovski skladnici v Guštanju 31.6%, v Trbovljah 26.5%, v Rajhenburgu pa 20.6%. Guštanj ima tedaj največji odstotek obratnih nezgod. Poročilo gl. brat. skladnice 1932. Kapitalistična drama z življenjem delovmh množic Poročila z delavskih bojišč Vifisears ki ve sumili Posem pravico. Največja borba gre vedno za nagrado, katera gre vsakemu viničarju po določilih viničarskega reda kot nekakšna malenkostna odškodnina za sadove njegovega neumornega dela in od dobička, katerega spravi vinogradnik vsako leto. Prav priznanju te nagrade pa se vinogradniki izmikajo na vse mogoče načine. Nekateri trde, da se z viničarji za nagrado niso pogodili, drugi, da dajo namesto nagrade drva, njive itd. Eni trde, da njihovi viničarji vinograd obdelujejo in zato nimajo oddeljenega vsak svojega vinograda, da imajo šafarja, ki delo vodi, torej izgovorov je mnogo in vsakovrstnih, samo pravega noben vinogradnik ne pove, namreč tega, da nagrade viničarju noče priznati. Da ta nagrada viničarju pravno pristaja v vsakem oziru, je važno za naše člane, da se seznanijo v tej stvari z nekaterimi razsodbami sodišča. Navajamo pravno obrazložitev glede nagrede iz ene razsodbe sreskega sodišča v Mariboru v zadevi tov. Ivana Godec, viničarja v Limbušu, ki je tožil vino-gradnico med drugim za nagrado in se dobesedno glasi: »Ugoditi pa jc bilo tožbeneniu zahtevku glede nadaljnjega vtoževanega zneska 600 Din kot nagrade v smislu § (j. točke e) Uredbe o viničarskem redu z dne 20. 7. 1928. Tožnik pravi, da jc obdeloval pri toženki tri orale vinograda in da za leti 1031 in 1932 ni sprejel od nje nagrade, ki mu gre po cit. določilu, to je po 100 Din letno za vsak oral. Toženkin ugovor, da nagrada ni bila dogovorjena in da pri njih tudi ni običajna, pa je spričo prisilnega značaja §-a 33/1 cit. uredbe brezpredmeten. Iz tega ugovora samo sledi toženke priznanje, da dolžniku dolgovane nagrade ni plačala in da po njenem lastnem mnenju 100 litrov jabolčnika in steklenica žganja, kar je podarila tožniku ob poroki njegove hčere ni smatrati za nagrado v smislu § C. cit. uredbe, temveč le za drugo prostovoljno darilo, brez kakršne zveze, z njemu zakonito pripadajočimi prejemki. Neupravičen je tudi toženkin ugovor, da je imela poleg tožnika še dva viničarja in da vinograd ni hii deljen med njimi glede obdelovanja, ker so vsi trije viničarji obdelovali vseli II oralov hkrati ter da zato ne gre nobenemu od teh viničarjev nagrada. Baš to dejstvo pa kaže na to, da je opravil vsakteri izmed teh viničarjev približno neko delo in je torej tožnik obdeloval najmanj tretjino od tega, torej v površini treh oralov vinograda. Tožnikov zahtevek na plačilo vtoževane nagrade za dve leti v znesku 600 Din je torej upravičen.« Pri sodišču v Ormožu se je vršila kazenska obravnava med viničarjem Fekonja Janezom iz Gomile in velevimogradnico grofico Irmo Vurmbrand * Georgevič. Viničarju je namreč utonil 5 letni otrok v cisterni pred viničarijo, vsled tega, ker ni bila ograjena. Grofica se izgovarja na tozadevno odgovornost svojega oskrbnika, kateri je zato tam, da mora vse videti in enako za vse odgovarjati. Sodišče pa se je postavilo na stališče, da se morajo plačati viničarju vsi pogrebni stroški v znesku 200 Din, ki jih bo plačal pač tisti, kateri je kriv, da se je nesreča pripetila. Torej viničarji, zahtevajte povsod ograje in plotove okrog mlak, studencev in jam, da v slučajih nesreče ne boste še povrh kaznovani. Ako ste to zahtevali, se lahko izgovarjate in tudi dokažete malomarnost gospodarja ali njegovega namestnika. Nedavno smo poročali, da je viničarska komisija v Ivanjkovcih zavrnila predlog vinogradnika ■ Kovačiča Franca, da bi se njegov viničar v Bre-brovniku, tov. Šek Matija moral za 14 dni izseliti. Obdolžen je bil tatvine vina iz gospodarjeve kleti in ker ni hotel na zahtevo Kovačiča prostovoljno odpreti svojega stanovanja, je Kovačič ključavnico nasilno razbil in s silo vstopil v notranjost viniča-rije. Pozneje pa je naročil preiskavo po orožnikih in je vzel viničarju polovnjak domačega jesiha, tore| namišljeno vino. Dne 23. januarja t. I. je sodišče v Ormožu v tej zadevi obsodilo vinogradnika Kovačič Franca iz Krčovin, Sv. Miklavž pri Ormožu, na pet dni zapora, v povračilo razbitih ključavnic, v povrnitev viničarju enega polovnjaka jesiha in na 300 Din plačila v občinsko ubožno blagajno. Da ne bi imel tov. šek pri viničarski komisiji zastopnika od »Strokovne zveze viničarjev«, bi go- I tovo propadel in bi se čisto po nedolžnem moral že v začetku decembra 1933 izseliti (če bi sploh znal kam). Zdaj pa je in ostane na svojem mestu in je že vložil nov predlog viničarske komisije, zoper Kovačiča, radi neplačanega zaslužka, nagrade in razno. Viničarji, zapomnite si tudi to, da je stanovanje nedotakljivo, to se pravi, da nima noben vinogradnik, niti njegov šafar, pravice, brskati po vaših shrambah in iprostorih ne oziraje se, čigava last je stavba, v kateri stanujete. Nedotakljivost stanovanja: je zajamčena vsakemu državljanu že v ustavi kraljevine Jugoslavije. Preiskava se sme izvršiti samo v prisotnosti oblastvenih organov (orožništva, policije). iluetar f: H uda-jama. Občni zbor strokovne skupine rudarjev lluda-jama bo v nedeljo 11. februarja ob 8 zjutraj v društveni dvorani (pni cerkvi) v Laškem. Dolžnost vsakega člana, tudi članov mladinskega Odseka je, da se občnega zbora gotovo udeležijo. — Na zboru bo poročal tudi zastopnik centrale. — Odbor. Lesno dedil to|v. Ivo Božič, ki je podal poročilo o delovanju odbora, iki je imel v preteklem letu zaradi volitev v Delavsko zbornico in zaradi volitev v Pokojninski zavod za nameščence obilo posla. To se odraža že iz števila sej, ki jih je imel odbor nad 30. Dotaknil se je perečih vprašanj, ki zadevajo trgovske in privatne nameščence ter je skušal podati smernice, ki naj ibi tvorile temelj za bodoče delo. Pred prehodom na dnevni red je zahteval zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze tov. Rozman Joško, da se odstrani z občnega zbora g. Valant Milan, ki je bil po soglasnem sklepu načelstva in nadzorstva JŠZ z dne 6. decembra 1938 izključen iz sklopa organizacij JSZ. K stvari se je razvila daljša debata in je bil predlog tov. Rozmana nato j z večino glasov sprejet, vendar je g. Valant smel j občnemu ziboru prisostvovati kot gost. Po poročilu i blagajnika je tov. dr. Jože Pokorn poročal v imenu nadzorstva, da je nadzorstvo dobilo poslovanje sicer v redu, da so se pa tik pred občnim zborom izdale iz društvene imovine razne brezposelne podpore za skupni iznos nad Din 5000, iki so bile podeljene celo takim prosilcem, ki za podpore niso nikdar prosili in ki tudi niso bili v stvarni potrebi. Nadzorstvo smatra, da je bil ta postopek nepravilen in predlaga odboru s to ugotovitvijo absolutorij. Na to poročilo je sledila daljša debata, nakar se je sklenilo, da se absolutorij odboru v točki razdelitve podpor ne dovoli, marveč, da to zadevo preišče še tročlanski odbor, v katerega je občni zbor delegiral dvoje zastopnikov, enega pa bo imenovala JSZ. Pri zadnji točki je stari odbor predlagal svojo ■kandidatno listo, tov. Rutar Jože pa svojo. Pri glasovanju je ostala prva list« brez glasov in |e bila Umik ali s pretežno večino glasov sprejeta sledeča lista: odborniki: Rutar Jože, Nagode Leopold, Rozman Jože, Velkavrh Franc, Terčelj Maks; namestniki: žužek France, Kokalj Anica, Jeršič Mirko. Nadzorstvo: Pokorn Jože, Pitako Vilko, Dobovišek Miha. Novi odbor je smatrati prehodnim, ker bo pripravil v smislu naročila občnega zbora izredni občni zbor, ki bo sklepal s pristankom Jugoslovanske strokovne zveze o izpremembi pravil. Gotovo pa bo la odbor že sedaj storil vse, da se razmere v tej organizaciji, ki niti ni bila kos volivuii kampanji v Delavsko zbornico, konsolidirajo in da se sindikat strokovno popolnoma usposobi. Zato z zaupanjem gledamo v bodočnost in smo prepričani, da bo občni zbor čez leto in dan pokazal, da gniloba v organizaciji navadno izhaja sama iz sebe. Prva seja Strokovno zve*c privatnih in trgovskih nameščencev se je vršila v /ponedeljek 22. januarja ob 18.30. Odbor se je konstituiral sledeče: predsednik Rutar Jože, podpredsednik Nagode Leopold, tajnik Rozman Jože, blagajnik Velkovrh Fr., gospodar Terčelj Maks; predsednik nadzorstva dr. Pokorn Jože. Na sejo bosta vedno vabljena tudi delegata nameščenskega odseka v Delavski zbornici in Pokojninskega zavoda za nameščence, da poročate o delu teh socialnih ustanov. Od bivšega odbora se je prevzelo deloma v gotovini, deloma v depozitih, največ pa v hranilni knjižici, blagajna v iznosu Din 7256.47. Seje bodo vsak ponedeljek ob 18.30, od 18 dalje p«a so uradne ure, iki jih bo vodil blagajnik. Za spremembo pravil se je izvolil -tro-članski odbor, ki ga tvorijo tov.: Rutar, žužek in Rozman. Druga seja Strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev se je vršila v ponedeljek 29. januarja. Ugotovilo se je, da so posli od bivšega odbora prevzeti. Odbor je sklenil poslati nekaterim članom kratko Okrožnico, s katero jih bo opozoril na stvaren položaj organizacije. zaviianie Dober obratni zaupnik je pa le oni, ki črpa svojo sposobnost in znanje za njegovo delovanje pri strokovni organizaciji. Ravno tako se pa zavedajte vsi delavci, tla je edino prava zašoitnica delavstva, delavska strokovna organizacija. Zatorej, vsi v Jugoslovansko strokovno zvezo! Kofjisiar i Jesenice. Jeseniško delavstvo, včlanjeno v skupini kovinarjev JSZ, je imelo v nedeljo 28. januarja svoj občni zbor. Centralo je zastopal tov. France Terseglav. Ne bomo poročali do podrobnosti potek občnega zibora, ker vemo, da si tov. urednik dosti ubija glavo, kako stlačiti došlo gradivo v premajhen časopis in ugoditi posameznim strokovnim skupinam. Po pozdravnih besedah tov. predsednika je takoj po otvoritvi zaprosil za besedo tov. Terseglav. V svojem tričetrturnem govoru je s svojim znanjem vsakomur razumljivo obrazložil pravilno pojmovanje krščanskih socialističnih delavcev zadnje papeževe okrožnice. Iz vseh poročil članov odbora se je dokazalo, da je odbor vse naloge, stavljene tekom leta na dnevni red, z vso razpoložljivo močjo dosledno izvršil. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor razen dveh, ki sta zaradi tehtnih domačih razmer bila primorana sama izvolitev odkloniti. Pri zadnji točki je tov. predsednik stavil predlog, naj občni zbor naroči zastopniku centrale, da centrala v doglednem času sestavi program na podlagi osnutkov, kateri so bili dani v sestavo že pred leti. Predlog je bil z živahnim odobravanjem sprejet. Predlog je bil stavljen radi tega, ker nujno rabimo za današnje dni odgovarjajoč program in zaradi tega, da se z jasnim programom onemogoči vsako izbegavanje delavstva po deželi, kje in v koliko JSZ ni naslonjena na katoliška načela. Kajti dejstvo je, da imajo od tega rebOgavamja koristi samo nasprotniki. Občni zbor je potekal mirno, pa vendar ob živahni debati posameznikov in s tem dokumentiral, da delu odbora pazno sledi. Jesenice. V ponedeljek se je sestal prvi plenum novo izvoljenih obratnih zaupnikov. O poteku bomo poročali prihodnjič1. Guštanj. Tako se pa ne gremo. »Borba«, glasilo naših nacitov piše, da je za njeno listo ob priliki volitev obratnih zaupnikov v jeklarni Guštanj glasovalo kar 94 delavcev. Priračunali so naše glasove kar lepo zraven in pravijo, da so bili oddani za nje. Tako bi tudi mi lahko trdili, ker smo prvotno agitirali za belo in se nam je pozneje dodelilo modro, da so glasovi, ki so bili oddani za belo glasovnico naši. Le ne toliko demagogije in napihovanja, pa malo več resnosti in preudarnosti. Ali vum je znana legenda o žabi, ki se je toliko časa napihovala, da je naposled počila. To navdušenje, kdo bo več dobrega storil za delavstvo gre tako daleč, da pravzaprav na pravo delo vsi pozabljamo. Delavstvo naj bo sito samo demagoških člankov, ker eden drugemu ispodmikajo tla. Kakor otroci. Nekateri se pa zaduj smejejo in / manejo roke, saj imajo od tega samo dobiček. To so kapitalisti in njili priganjači, katerih je precej tudi v delavskih vrstah. * Maribor. Obvestilo se je našo ekspozituro JSZ v Mariboru, da si nekateri gospodje okrog NSZ želijo, da se izseli zgoraj omenjena organizacija iz tretjega nadstropja. Ne vemo, kakšni vidiki so te gospode pripravili do tako smešnega zaključka:’ Naj bo samo dovoljeno, da vprašamo gospode pri Narodni strokovni zvezi v Mariboru, kje so bili takrat, ko so se naši in marksistični zastopniki delavskih strokovnih organizacij borili, da je v Mariboru sploh do stavbe prišlo? In kje so bili takrat, ko se je razpravljalo, kakšni naj bodo lokali delavskih organizacij v Mariboru? Tudi nismo nikdar opazili nobenega imenovanih gospodov, da bi stavil kakšen predlog glede velikosti in ureditve posameznih lo-k ulov. Poznali smo pri tein delu samo zas>top-nika advokatskih in nameščenskih organizacij, ki pa je vedno izjavljal, da nima ničesar skupnega z NSZ. Izgleda, da imajo gg. okoli NSZ velik apetit. Številke pri volitvah obratnih zaupnikov nam pa povedo, da stvar ni bila tako pristna in idealna, kakor je izgledala pred volitvami v Delavsko zbornico. Vidimo, da se vrača delavstvo zopet k marksistom. Da se stvar prepreči, so na- Rdeče prepleskani feldvebel druge internacionale, ki obstoji samo še na papirju in obsega le generale-milijonar j e ala Leon Blum, Vandervelt, Topalovič iin tutiquaint'i ter poslušne feldveble, g. Petejan ie spoznal, da je v svojem hotenju ustreči do vseh potankosti svojemu zavezniku »gnili bur-žuaziji« zašel predaleč. Zato je v predzadnji številki ^Delavske politike« pričel zavijati svoje besede, izrečene 'na zasedanju Delavske zibornice in dokazovali, kako je hotel s svojimi besedami koristiti delovnemu ljubdstvu — beri buržuaziji. Mi pa kljub vsemu zavijanju vztrajamo na trditvi, da je g. Petejan ob tej priliki naglašal, da je treba omej it i dotok kmetskega prebivalstva v mesta, ker to škoduje industrijskemu delavstvu in bi bilo treba to priseljevanje v mesto docela onemogočiti. Od g. Peteiana in njegovih meščanskih prijateljev toliko slovljena II. internacionala je na svojem kongresu v Kopenhagnu leta 1910 z ozirom na takrat naraščajočo brezposelnost, sprejela sledeči sklep: »Kongres zahteva od javnih oblasti, da se ustanovi splošno, obligatno ponvoč za brezposelne. rodni poklicali na pomoč še enega starega marksističnega generala, ki naj jim pomaga razkrinkati ono, kar je z dušo in telesom podpiral skozi dvajset let. Mi pa pravimo, da nam je ljubše deset zavednih in zvestih članov, kakor pa sto ali šc več takšnih uskokov. Trii#. Volitve obratnih zaupnikov. — Prejšnji teden so bile volitve obratnih zaupnikov v papirnici na Slapu, kjer je bila vložena snmo lista naše skupine^ s Petrom Megličem na čelu. Ktiako je biila vložena samo ena lista v tovarni čevljev »Peko«. Med zaupniki jih je 5 iz naše in eden iz socialistične skupine. V predilnici, ki voli 16 zaupnikov, sta bili vloženi dve listi; tretja (modra) je prišla pred vo-livni odbor dva dni prepozno in je bila zavrnjena. Radi tega je biila huda agitacija za neudeležbo, ki je tudi dosegla svoj uspeh posebno še, ker so bili , za -modro* skoro vsi nameščenci s par izjemami. Straške te pomoči unorajo nositi lastniki iz produk-cajskih sredstev.« Njegov gori citirani predlog, .podan na zasedanju Delavske zbornice in sklep II. internacionale se prav malo ujemata. Ali so se razimere od takrat tako temeljito spremenile ali je morda g. Petejan »pozabil« na ta sklep, ali pa je, kalkor vsi njegovi tu- in inozemski .meščanski prijatelji, na katerih »velika dela za dobrobit ipraletarijata« se g. Petejan ponosno sklicuje, dobro vedel, da je bil ta sklep sprejet samo zato, da se še nadalje vara internacionalni proletariat, v korist žepov njegovih »voditeljeva tar njihovih zaveznikov — kapitalistov. *Vsi »junaški čini« socialdemokratskih voditeljev po svetovni vojni nam kažejo, da so socialdemokratski -voditelji avantgarda kapitalizma, imperializma in fašizma, kar nam dokazujejo Italija, Nemčija, Španija, Anglija in Francija. Delovno ljudstvo se 'bori proti ;kapitalizmu, imperializmu in fašizmu, zato pa se mora boriiti tudi proiti njih predstraži — sociail-demokratskim voditeljem. Ta boj pa bo uspešen le, če se bo borilo delovno ljudstvo v enotni fronti proti izkoriščevalcem vseh vrst i'n barv. Rezultat (9 iz socialistične in 7 iz naše skupine) je priinesel naši skupini malo presenečenje, če primerjamo številke z rezultati prejšnjih volitev. Precej gre to nazadovanje na račun abstinence, katero je povečala tudi odredba, da med obratom ne sme nihče voliiti, a nekoliko tudi na račun par manjših taktičnih potez naše skupine, ki se bo morala pač iz poteka in izida teh volitev marsikaj naučiti. Ob tej priliki naj omenimo še to-le: Nekateri nameščenci se še vedno obnašajo, kot da je tovarna njihova. Ali nas bodo res prisilili, da pričnemo z osebnim obračunavanjem. Svetla točka delavskega pokreta je gotovo »Runo«, ki je imela v nedeljo svoj občni zbor in dajala račun o devetem poslovnem letu. To podjetje, ki je res popolnoma delavsko, počasi a stalno napreduje. Ker je podjetje delavsko in zadružno, je mnogim trn v peti, a tiho in vztrajno delo gre mimo obrekljivih jezikov ... Ra n tš rob. Kam spada kmet ? Moteč po stari preizkušeni metodi »razdvajaj in vladaje izrabljati najširše delovne plasti naroda, sejejo meščanski elementi, na dobro preračunan način mržnjo med različne panoge delavstva. Danes se hočem dotakniti samo razmerja med industrijskim delavstvom in kmetom. Kmet, osobito naš slovenski kmet, spada po svojem položaju v vrste proletarcev. Z neznatnimi izjemami so naši kmetje mali posestniki. Par hektarjev zemlje, hiša, gospodarska poslopja, par repov živine, to je njegov imetje. Njegova odvisnost od takozvanih pridobitnih slojev je sicer na videz precej .indirektna; zato pa nič manjša kakor tistih, ki delajo za pogojeno plačilo. Med tem ko delavec vsaj približno lahko izračuna koliko zasluži, ter po tem uravna svoje življenjske potrebe, je kmet odvisen od slučaja, in ne more niti približno v naprej računati svojih prejemkov. So tukaj elementarne nezgode, nesreče pri živini i. t. d. Ne more pa niti s tem, kar ima na prodaj vnaprej delati kakšne gotove kalkulacije; ker so cene kmetijskih produktov nestalne in jih velekapital pritiska navzdol, da iiz tega razloga znižuje industrijskemu delavstvu plače ter tako gradi vse večje dobičke. Naše male kmetije so po svojih legah in razkosanosti navezane iz- lem Stroj na,j bi bil človekov pomočnik in naj bi mu olajšal borbo za življenjski obstoj. V dobi svobodnjaškega gospodarstva pa je stroj postal človekov najnevarnejši sovražnik in tekmec, ker ga spremlja brezposelnost in stiska množic. Poedinci, ki jim je nasilna krivičnost ali kak slučaj položil v roke moč in vodstvo, so ga z vso tehniko vred podredili v sužnja svojih sebičnih ciljev, da z njim podvoljitjo svoje bogastvo in svojo veljavo. V vojnah najstrašnejše orožje je danes stroj, doma najneiz-prosnejši sovražnik minožic in povzročitelj socialnega gorja. Postal je podoba neutešljive strasti in mrtve vesti dobičkarskega podjetnika. Iz Amerike javlijajo, da se jim je posrečilo sestaviti železnega človeka, ki lahko nadomesti vsakega delavca, tnženjer Brown v Filadelfiji je skonstruiral stroj prave človeške postave z jeklenimi mišicami in mnogokratno človeško močjo. Ta človek-stroj lahko vrši navadni delavski posel, da se ga porabi za vsakovrstno delo ob nakovalih, žagah in drugod, je celo v delavnicah za avtomobile in v najpopolnejši konstrukciji tudi za mehanična dela v pisarnah. Njegova cena ni višja od letne delavčeve plače: 5000 frankov, to je okoli 2000 šilingov. Ta amerikanski stroj-človek ima mnogo kreposti, v katerih se delavec z njimi ne more meriti. Nima svoje duše in v61 je, brezpogojno je vdan podjetniku. Njegovi udje so neutrudljivi, nikdar se ne pritožuje vsled preobremenitve, očitke predpostavljenih mimo prenaša, ne rabi počitka, ne dopusta in ne plače. Ne zmeni se za svoje sodelavce, ne vprašuje po delovnih urah, ne rabi zavarovanja in ne higijensldh naprav, ne penzije ali starostne rente. Vsega tega, kar delavec rabi zase in družino, stroj-človek ne potrebuje. Le kapljice olja na od dela razgrete ude in kvečjemu še kake repa-rature — to je vsa njegova potreba. Triumf moderne tehnike! Delavci postajajo odveč. Svet stoji tik pred najmodernejšo iznajdbo avtomatičnih tovarn, ki ne bodo več zaposlovale delavcev. Potem ne bo več štrajkov, mezdnih bojev — socialno vprašanje bo rešeno. ITa bi ne bilo življenjskih zakonov, ki urejujejo življenje in gospodarjenje tudi preko in proti človeški voljil Stroj-človek, ki ine pije in ne j6, ne rabi izobrazbe in ne zabave, ne duševne in ne duhovne hrane, bi bil ideal kapitalističnega gospodarstva. Saj bi imel moderni suženj le eno voljo; nagrabiti in nakopičiti gospodu bogastva in premoženja za udobno gospodovo življenje. Pa čudno! Na višku moderne tehnike je podjetnik opazil, da naenkrat zastaja prodaja njegovih izdelkov in da se število njegovih kupcev trajno krči dotlej, da z zadnjim delavcem izgine iz podjetja zadnji kupec. Stroj-človek je naenkrat postal — brezposeln kot vsa izrinjena delavska množica. Odkod vzrok tega nenavadnega pojava? Zakaj propada gospodarstvo ob najdovršenejših čudežih tehnike, ob najradikalnejšem znižanju proizvodnih ključno na ročno delo, strojni obrati tu skoro ne pridejo v poštev. Tako gara od zore do mraku, da najskrom.neje preživlja svojo največkrat ne majhno družino. Pri tem pa zalaga in osvežuje vrste vseh drugih stanov, razen gospodujočih. Saj se večinoma vsi drugi delovni sloji rekrutirajo iz kmetov. Kam pa naj tudi gre prirastek kmetijskega prebivalstva, ko jih je dostikrat deset, kjer je kruha komaj za tri. In vendar je znala meščanska družba tukaj vsejati medsebojno mržnjo. Kmet največkrat sovražno gleda na »fabričana« kot manjvrednega; nasprotno pa industrijsko delavstvo mnogokrat gleda s prezirom na svoje kmetske tovariše. Meščanska družba pa iz tega razdvojen ja vleče dobiček; ker bi se skupnemu nastopu obeh stanov ne mogla upirati niti jih izinožga-vati, ter jim diktirati življenske smernice in pogoje. Delavci in kmetje, zavedajmo se, da smo vsi proletarci v pravem pomenu besede. Zavedajmo se, da smo vsi skupaj molzna krava ene in iste kapitalistične družbe. Le v skupnem boju je naša rešitev! Strnimo se v močno falango ter pojdimo v strnjenih vrstah v boj za naše človeške pravice. stroškov, ob izredni pocenitvi tovarniškega blaga? — Svetno premoženje je morda omejeno, samo gotova količina ga je. Cim si poedinec nagrabi pretirano bogastvo, primanjkuje življenjskih sredstev veliki množici, podjetnik torej pretirano bogastvo množici naravnost ukrade. Biti mora neka gospodarska zapoved, ki od podjetnika zahteva, da naj opusti vse, kar bi množilo njegovo premoženje, a istočasna povzročalo zlo drugim. Krivica, storjena delavskim družinam, se šiiri na vse druge stanove tja do podjetništva, ki ob padanju splošne kupne moči naenkrat stoji pred propastjo. Gospodarstvo torej tudi mi najvažnejše sredstvo za dosego čim največjega napredka. Gospodarstvo ni znanost po vzorcu kake matematike, ki v številkah 'izraža neizpodbitne resnice naravnih zakonov. Vse saino misli, ki se usiljuje ob tem nenavadnem pojavu stroja-človeka. Danes se vedno očitneje kaže velika zmota kapitalističnega gospodarskega reda, zgrajenega na profitarski strasti, ker se upropaščuje z lastnimi sredstvi. Zmoten pa mora biti tudi nauk marksističnega socializma, ki je videl ob kancu sedanjega procesa množico proletarijata in peščico bogatinov. Načrte prvih in drugih je prekrižala poglavitna gospodarska zapoved ljubezni do bližnjega, ob njej se triumf moderne tehnike spreminja v prekletstvo, ob njej sta se razblinili kapitalistična in socialistična miselnost. Stroj-človek je zadnji odraz dosedanjega Človeka železne pesti in brez srca. Kot je usoda zadela stroj, da je ob brezposelnosti ostal kvečjemu še nek zanimiv tehnični izum, tako ostaja stari človek bodočim rodovom majnazornejši zgled, kam dovede življenje gole profitarske strasti in sebičnosti. Na njuno mesto stopa zopet živi človek, ki je ustvarjen iz božje roke po božji obliki, s srcem in dušo in z v sebi utelešeno zapovedjo ljubezni do Boga in bližnjega. Naše narodno gospoda?siro v decembru 1933 (Po statistični OUZD-a v Ljubljani). Konjiiiiktiirni razvoj posameznih industrij je ostal z ozirom na predhodne mesece skoraj neizpremenjen. Absolutno najbolj napreduje še vedno tekstilna industrija z letnim prirastom +2234 zavarovanih delavcev. Njej sledi »gradnja železnic, cest in vodnih zadrug« z letnim prirastom +473 zavarovanih delavcev. Edino kemična industrija izkazuje večjo konjunk-turno spremembo; njen letni prirast je znašal v decembru +130 zavarovanih delavcev naprani letnemu prirastu +4. delavce v novembru 1933. Največji absolutni padec izkazujejo »gradnje nad zemljo« —1382 delavcev. Sledi trgovina in nadalje industrija za predelovanje lesa in rez-barstvo z enoletnim padcem nad —700 delavcev. Sezijski razvoj posameznih industrij kaže v decembru v glavnem padajočo tendenco. Največji obsolutni mesečni prirast (napram novembru 1933 izkazuje »hišna služinčad« in še ta znaša samo +82 zavarovancev. Gradnje nad zemljo imajo obenem tudi največje sezijsko nazadovanje /. enomesečnim padcem —1610 zavarovancev. Sledi gradnja železnic, cest in vodnih zgradb /, enomesečnim padcem —935 in industrija kamenja in zemlje z enomesečnim padcem 349 zavarovanih delavcev. To in ono Prejeli smo sledeči popravek, katerega v celoti priobčujemo: Ni res, da je domžalski trgovec g. Menart izjavil, da je skupina oblačilnih delavcev, ki pripada .lugoslov. strokovni zvezi farska organizacija«, res pa je, da se g. Menart ni nikdar izrazil v tem smislu. Tudi ni res, da bi temu gospodu ne bilo prav, da so po njegovem mnenju v domžalskih tovarnah zaposleni veleposestniki iz drugih občin, res pa je, da je Menart Jakob le izjavil, da naj dobedelo prvenstveno delavci, pristojni v občino Domžale in šele potem drugi. O veleposestnikih sploh ni govoril, ker jih ni. Delavska miadina poroča Huda-juma. Mladinski odsek JSZ, skupina lluda-j jama, je uprizoril v Laškem 28. jan. igro »Guzaj«. Kljub temu, da so bile stavljene razne ovire z leve in desne, je prireditev zadovoljivo ustpela. Neki junak iz Laškega je ukazal raz razglasne deske trgati pravilno kolkovane lepake. Pravijo, da ga je potem strašno jezilo, ker je bila dvorana hotela »Savinja«, kjer se je prireditev vršila, kljub strganim lepakom, polna. Naši fantje znajo privabiti ljudi. Saj pa tudi nobenemu ni bilo žal, da je obiskal to prireditev. Igralci so na splošno dobro rešili svoje naloge. — Tamburaši pa so med odmori zabavali občinstvo. Med občinstvom so se mlajši pogovarjali: »Pri teh bi pa tudi jaz bil, samo, da bi ne bili tako daleč od nas.« — Mi se vam hočemo približati V nedeljo 11. febr. po prvi maši imamo v DaSkem občni zbor, kamor pridemo vsi. Pridite tudi vi, mladi prijatelji, in dogovorimo se lahko, da ustanovimo takšen odsek mladih tudi v Laškem. Fantje, dekleta, le pogum, za stvarno delo in pošteno razvedrilo. — Sedaj pa hočemo nekaj tednov posvetiti notranji poglobitvi odseka, vršili se bodo sestanki in predavanja. Naš a delavska kultura Delavski kulturni večer se vrši v ponedeljek, 5. februarja ob 8 zvečer v domu »Prosvete« v D. M. v Polju. Na sporedu je: 1. Pe^je. 2. Deklamacije. 3. Brezposelnost — posledica racijonalizacije delu v korist kapitalizma — predavanje. 4. »Ponižani in razžaljeni« — delavski prizor. 5. »Vsiljenec« — komični prizor. 6. Godba. Pridite na ta večer s svojimi družinami, prijatelji in znanci, da s tem dokažete svojo pripadnost pokretu, ki goji pruvo delavsko kulturo, katere je cilj: enotna fronta vsega delovnega ljudstva, ki je nujna za ustvaritev notega družabnega reda, v katerem bo vrnjena delu čast in oblast. Izjava isrpdnfštva V štev. 3. »Delavske Pravice« z dne 18. jamarja I93.+. smo priobčili notico pod naslovom »Goričane«, v kateri je bilo omenjeno, da se v tovarni »Tanin« v Goričanah, delavstvu ne izplačuje 50% zakonita doklada za nadurno delo. ugotovilo se je, da je bila omenjena trditev brez podlage, kar s tem lojalno popravljamo. — Za uredništvo: Peter Lombardo, 1. r. Pri bratovskih skladnicah je bilo v letu j‘>24 zavarovanih polnopravnih članov 16.721 in je to število padlo do leta 1932 na 10.286 članov. Medtem se je pa število novonpokojeneev od 216 v letu 1925 zvišalo do leta 1932 na 1973 oseb. Že v tem je dovolj nazorno pokazano kričeče nesorazmerje in težavi', s katerimi se mora boriti obstoječe rudarsko zavarovanje. Urejnje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. Za Jugoslovansko tiskamo: K. Čel. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer.