OBZORJA STROKE - POROČILA IN PREDSTAVITVE liila je anonimna, označiti je liilo potrebno le svojo izobrazbo: .0 učitelj, profesor; b) študent; e) ostalo V grobem je bila sestavljena iz dveh delov: ocen jeva nega in pisnega. V OCen jeva ne 111 delu se je z ocenami od I do S (po slovenskem Si»Lskem načinu ocenjevanja) sodilo o kvaliteti dopoldanskih predavanj, popoldanskih delavnic, hrani in namestitvi, organizaciji v splošnem. Pod posebno točko so ocenjev ali izlet v Trst, ogled mesta, večerjo, ter organizacijo tega dne. Večina udeležencev je predavanja ocenila s i - prav dobro, delavnice s .i - dobro, hrano in namestitev s 4 - prav dobro, organizacijo v splošnem s f> - dobro, izlet v Trst pa z L -zadostno V pisnem delu je vsakdo imel možnosi izrazili svoje mnenje, dati predloge, ter drugo. Pohvale so letele na račun raznolikosti in kvalitete obravnavanih tem. Toliko o pohvalah, seda] pa v razmislek. Veliko jih je pogrešalo uradno predstavitev udeležencev že prvi večet. Premalo naj bi bilo stika med študenti in profesorji različnih držav. Predavanja in delavnice naj bi se kljub zamudnikom začenjala točno. Kava in kajenje naj meti predavanji ne bi bila dovoljena. Dana bi morala bili možnost za diskusijo tudi po predavanjih in delavnicah na drugačnem nivoju. Pritožbe so bile tudi na račun namestitve, organizatorji naj bi tujcem sporočili vremenske razmere (ponoči je bilo mraz), ter število odej in brisač, ki ¡ih nudijo gostitelji (odej je bilo premalo in brisač ni bilo - če zanje nisi vprašal). Kot zanimivost še nekaj mnenj in predlogov: - "Cjood iveru lite led/i res, indeed, and I led med si i tnuch: / m gratejutttt) ihe otganizators, tluit they made it. hiti it hud to he helter oiganized..." - '7 h e size ofth e sit m mer school is rer v go<>eof>/e..." "Premalo dejanska namenjeno študentom (metodologija. teorija, smo brez[m't.lziianja oposameznih "so/ah", s katerili prihajajo prqfesörji)... Vec "uradnega" seznaujenja s ptisot lutni in ii/ihorim c/elom, na irorkshojnh de jauste nah ige zu sludenle lue uujuosL uprfisanj), mordet delo jio skttpinah nekaj (uacionahto) mesaui/i sludentur. na honett cas za skitpno dehato..." - "..,/did not mean to ojjeud vou. I was critical. heeause I iVOltld rettlly iraiit to see Illings approved. Thank you for llie opportunity to expn'ss nur optnions and good luck jor tlie years to comef - "...(,'oiituiuc uud Congraltdaliuns & Thankyou Martine Segalen" Tako sc je izšla naša anketa. Študentom in etnologom oz kulturnim antropologom v spoznanje, organizatorjem v spodbudo, Udeleženci tretje mednarodne poletne etnološke Side r Piranu. Foto:Jana Radorič, J.f. 9- 1996. Teja Hlačer______________ 2. MUZEJSKA POLETNA DELAVNICA CELJE 96 V času od 1. do S. juli|a 1996 je v organizaciji Muzeja novejše zgodovine Celje ponovno potekala Muzejska poletna delavnica Celje. Letos se je je udeležilo petnajst študentov in študentk ter dijakov in dijakinj. Največ je bilo študentov z.go-dov j ne, potem etnologije in krajinske arhitekture, bile so tudi študentke sociologije kulture, geografije in nemščine ter dv e dijakinji Subičcve gimnazije v Ljubljani. .Mentorjev je bilo šest Ti so bili zgodovinarji, sociologi, geografi ali pa etnologi iz omenjenega muzeja, ()srednje knjižnice Celje ali Zgodovinskega arhiva Celje. Vodili so pet skupin, ki so raziskovale naslednje teme: - prostorski razvoj Celja skozi čas; - Celjani - posamezniki kot vir za dokumentacijo življenja v Celju; - mestno naselje Gaberje z vidika osnovnih populacijskih pokazateljev; - evidentiranje sprememb urbanega videza mesta Celja; - dri k umen ta cija starih obrtnih mestnih delavnic. Prva skupina je poglobila že lansko leto začelo raziskovanje na to temo \a podlagi arhivskega gradiva in literature je ugotavljala spremembe funkcij mestnih predelov za leta 1SJS. 1900, 19218 in 195'), s terenskim delom (kartiranje) pa je ugotavljala današnje stanje. Vsi rezultati so prikazani na petih kar tali. iz katerih je razvidno, kje v mestu se je v prikazanem obdobju nahajala obrt, trgovina, industrija, uprava Druga skupina je prav tako nadaljevala lani začeto delo ter poskušala pridobiti čim več informacij, spominov, dokumentov, fotografskega gradiva in predmetov iz življenja v Celju pred drugo svetovno vojno. Udeleženci te skupine so se seznanili s temeljno literaturo in arhivskim gradivom, težišče dela pa je bilo na terenu. S posameznimi Celjani so se s pomočjo vprašalnika pogovarjali o njihovem načinu življenja v času otroštva ter sproti evidentirali in pridobivali njihovo fotografsko gradivo, dokumente in predmete. Tretja skupina se je osredotočila na eno izmed ulic v celjski delavski četrti c iaberje, in sicer na Kovinarsko ulico. V njej so z anketo in vprašalnikom med stanovalci analizirali glav ne populacijske pokazatelje, današnje stanje ter trende razvoja 82 GLASNIK SED 36/1 996, šl. 4 v OBZORJA STROKE - POROČILA IN PREDSTAVITVE Prebivalcev v prihodnje. Rezultate hi bilo zanimivo primerjati 11 tipično ulico v središču mesta, kar bi skupina predvidoma lahko izvedly prihodnje leto, Četrta slatpma je fotografsko dokumentirala današnji videz celjskega mestnega jedra ulice, posamezna poslopja, nova ''ziiojna obnovljena poslopja, nove lokale, nekdanje objekte, ki jih danes ni več ter današnje stanje primerjala s fotografi-iami (Pelikan) in drugimi upodobitvami mesta iz časa pred drugo svetovno vojno \a kani ( 'elja je označila točke, kjer so hile največje spremembe v videzu mesta Celja. Peta skupina] ki jo je vodila diplomirana etnologinja Tanja làiïciibcigar kustodinja Muzeja novejše zgodovine Celje, je bila \ celoti etnološka V njej sta bili dve dijakinji in študentka etnologije. Dokumentirale smo še obstoječe celjske obrtne delavnice z dolgo tradicijo, kakor tudi obrti, ki so v Celju živele v bližnji preteklosti Delo je potekalo na terenu ob Prostem intervjuju z informatorji - mojstri obrti oziroma nji 'tovimi potomci, ob tem smo tudi fotografsko dokumentirale «brtne delavnice, orodje, potek dela, bile pozorne na delovni prostor obrtnih delavnic 1er zbirale različne dokumente in Predmete posameznih obrti. Prišle smo do ugotovitve, da so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov (visoke najemnine po denacionalizaciji lokala...) obrti že do ramen v grobu in da je tesnično zadnji čas ki kliče po tem, da ujamemo vsaj koščke roozaika. Za.dnji dan tlela vn i ce je bila tiskovna konferenca, kjer smo skupine predstavile metode in tehnike svojega raziskovanja ter rezultate. Vodja Muzejske poletne delavnice Celje '96 .Marija Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje pa je napovedala tudi iziti zbornika, ki naj bi predvidoma letošnjo jesen preti s ta v il rezultate lanske in letošnje Muzejske poletne delavnice. Udeleženci Muzejske poletne delavnice Celje '96 na terasi Muzeja novejše zgodovine v Celju. Fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje. Vesna Ličer študentsko martinovanje ^ okviru SED-a se je letošnje martinovanje zgodilo tako tekoč pred vrati Zavet i.ške 5 Nanj so bili vabljeni vsi študentje ln delavci tako oddelka za etnologijo in kulturno antropolo-ii'io kot oddelka za arheologijo. Na kratko: vsi zaposleni z. ¿aveltške S. \ torek, 12. novembra, se je po obilno zasedenem pre-c -'vanju prof, Bogataja o kulturi in načinu življenja Slovencev, študentska srenja zgrnila pri bližnjih garažah. S svojim prihodom sta nas počastila prof. Bogataj in tajnica Greta I iirschl nick-Merhar. Pokra ml jali smo ob kozarčku belega, ki ga je poklonilo podjetje VIVAT! d.o.o. iz Mengša, želodce pa smo betonirali z dobrotami, ki so jih uresničili dobrohotni prispevki Poklon tudi organizatorjem, bolje rečeno - organizatorkam! GLASNIK SED 36/1996, Št. 4 83