....
* the only
j venian
slo-daily j between new S york & chicago ! the rest me-
s mum to reach " 180.000 sloveni-
8 ANS in u. s., ca-
! nada and so.
america.
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA
8Bf2aBBBsaizBQKiaa&aa
i sta H D O H
s
H
9
■
K
"we pledge a allegiance to j
B
a
H K
H
■
K
K'J
a
our flag and n to the repub- 1 lic for which j it stands: one « nation indivis- ■ ible with li- ■ berty a»jd ju- " stice for all/'
volume iii. _ leto iii.
Single Copy 3c
CLEVELAND, O., ČETRTEK, THURSDAY, JULY 29th, 1920
ST. 178 (NO.)
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file,at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General
Angleško delavstvo za svobodo Egipta in Indije,
Scarborough, Anglija. — An-s'eska delavska stranka, ki je u«aj zborovala, je dne 25. juto vzprejfcla resolucije, v ka-erih se zahteva popolno samo-
ter eVanje v Egiptu in Indiji Pravično poravnavo irskega basanja. Z ozirom na Irsko Vl sprejeta resolucija, da J lji se sklicala ustavodajna '"Pščina, ki naj odloči obliko v] ne da ^	angleška
da a	kako besedo ter
naj se angleška armada iz Irske. . ^ drugih resolucijah, katere jje °Sv°jila konvencija Angleš-delavske stranke se zahteva rev'zijo
znanj
Ji
mirovne pogodbe, pri-
dnJe sovjetske vlade v Rusi-
z p11 Popolno prosto trgovanje
^/^jo; nadalje: odpravo taj-
vjj. P°godb in kontrolo nad ži-
m surovinami.
penilo se je tudi, da se od-
llikSJe k ministrskemu predsed-
'n„*U Ll°yd Georgu skupno delata.
tiv;
ClJ°> sestoj ečo iz ekseku-
i n®&a odseka Delavske stran-" »'i
ja " Parlamentarnega komite
Sfes,
strok,
ovnega unijskega kon-
j
0 aa mu predocijo potrebo 8i.^°jŠnji sklenitvi miru z Ru-.111 da se dvigne trgovska (jj ada. Komite j je dobil tu-fov.ar°čilo, da mu predloži potisk ^e*avske stranke, ki je
"'tem,
..Hfc
stranke je na zborova-gen predlagala, da se skliče ^ ralna delavska konferenca, geiiarnenom, da se organizira i,- eralno stavko. Robert Smi-
Poljaki beže na celi fronti.
Paris, 28. julija. — Brzojavke, ki jih je danes dobilo zunanje ministrstvo, pravijo, da se poljska armada na celi fronti nahaja na begu.
Poljaki skoro popolnoma nič več ne zoperstavljajo, temveč samo beže.
* * *
Varšava, 28. julija. — Navzlic premirju, katero je zavladalo med boljševiki in Poljaki, so rdeče armade zočele zopet s silnimi napadi na celi fronti južno od Grodna. Rusi so v zadnjem času v tej okolici na-Ipredovali za 20 milj.
v * #
Združene države nepovabljene
na mirovna pogajanja glede Rusije in Poljske.
Washington, 28. julija. — Iz državnega departmenta se javlja, da Združene države še nifio dobile povabila, da pošljejo svoje zastopstvo v London na konferenco glede rusko-polj-ske situacije.
Ameriška vlada tudi ni bila od strani zaveznikov na noben način -vprašana, da-li bi se hotela morda vdeležiti pogajanj, ki bi morda lahko nastala iz premirnih dogovorov v Bara-noviči med Poljaki in Rusi.
■h * * Poljski dolg v Ameriki.
Washington, 26. julija. — V številkah, katere je danes objavil vojni tajnik Baker, se vi-
-'»la beli teror na	Madžarom.
sfl.?e'efeacija angleške	socijali- i j" iViT
"leno , f	,	di v kolike mobsegu je amen
ška vlada zainteresirana v pogajanja med boljševiško vlado in Poljsko, katera se prično v petek.
Glasom objave vojnega tajnika dolguje Poljska samo ameriškemu vojnemu department za vojni materijal nič
kl v°dja premogarjev, je bil ai'no pozdravljen.
DELAVCI POZRAV-AJ° DELEGACIJO, KI SE VRNILA IZ RUSIJE.
kn a&a. ■— Ko se je po prete-
,.esttedenskega bivanja v
s0c;.Ji yrniia češka delegacija
s0 ;'alnih demokratov v Prago,
''ko^k' delavci porabili to pri-
Itajv so demonstrirali za ta-,JSHo
Bojševiki pred Rumunsko.
Carigrad, 28. julija. — Begunci iz Sulina in Kustendje, iz vzhodne Rumunske, so pribeža-li v velikem številu sem v to mesto, ker se bojijo boljševi-kov. Oni poročajo, da je stanje
Bo Martens deportirani
New York, 28. julija. — Lud-vig C. A. K. ^lartens, nepripo-znani ruski poslanik v Ameriki je stal pred naselniškimi obla strni na Ellis Islandu, kjer j t povedal, da bo on dokazoval, da
v vzhodni Rumuniji zelo kritič-! je "poverjen" zastopnik tuje
države in vsled tega ni podvržen deportaciji po zakonih Zdru ženih držav, potem pa če je pri-poznan ali ne.
Martens je dejal, da imigra-cijske postave govorijo proti
Kje je mož umorjene
žene?
Detroit, 28. julija. — Kje je Mr. Evgen Leroy, katerega žena je bila najdena v kovčku. Kje je? — Po vsej Ameriki je obveščena policija, po vseh mestih ga iščejo in na mejah so opozorjeni na človeka, ki je mož te umrle žene. Od nikoder ni pravega odgovora.
Zadnja poročila pravijo, da si izdali že varščino, ki obstajala od $3.000 do $5.000. Izdalo se jo bo na ime Leroy, ali pod dru-
deportaciji "poverjenega" za-|gim imenom O. J. Wood in O. stopnika tuje države. Te posta-j J. Fernandez, ve ne govorijo prav nič o "ne-i Oblasti v Saltillo, Mex. poro-priznanem" zastopniku tujih čaj o, da je bil v tamkajšni oko-držav. Na tej podlagi bo gle-(lici moški, ki sliši na ime Oskar dal na to, da dobi svojo prostosti j. Fernandez. Popis tega člo-' in je rešen deportacije.	j veka do sinoči še ni sprejela de-
---i treitska policija.
TURKI OBLEGAJO MESTO S j Iz Lawrence ,Kans. poročajo..
no in da se je boljševikov v resnici bati.
* * *
Varšava, 28. julija. — Zadnja poročila pravijo, da se PoT ljaki umikajo na vsej fronti. Iz poročil, katere 'so izdali boljševiki, se spoznava, da mislijo zasesti Suwalki, 50 milj severno zapadno od Grodna in Bialystok 42 milj južno zapadno od Grodna, obe mesti boste najbrže zasedeni še predno se bo pričelo premirje me dobema vojskama.
Boljševiki so sedaj deset milj od Bialystoka.
* * * w
Carigrad, 28. julija. — Bolj-ševiška armada napreduje od Baku skozi Armenijo in je zavzela že Coueha, ki je 264 milj južno-zapadno od Baku.
V Baku vadijo boljševiki veliko armensko komunistično armado, s katero bodo ovrgli armensko vlado.
Angleška ladja je zaplenila boljševiško ladjo iz Nikolajevega v Trebizond, ker je peljala vojaštvo in municijo turškim nacijonalistom.
Angleške in grške čete operirajo na obeh bregovih polotoka, ki stoji nasproti mestu Carigradu, ter silite turške bandi- -— ----------- ■>- ------ , -ti	i
te, da se umikajo proti Ismid ^ril v poslanski zbornici An-	* skoro Poginoma _po-
drew Bonar Law, ki je dejal J P1SU> katerega je dala policija.
80.000 PREBIVALCI.
London, 28. julija. — Armenski urad na Cipru je prejel iz Larnaca pod sobotnim datu-
mom poročilo,
ji. Mesto štej nov in 10.00(
ci pravi, da tur-
ške nacijonalii tične čete oblegajo mesto Ac ana v Mali Azi-
e 70.000 kristja-mohamedancev
da bi bilo dobrij, ako se pošlje tja uradniki1, ki pronajdli, Če"'je Leroy med ljudmi, ki mlatijo tam pšenico. Od tam menda prihaja poročilo, da je med njimi človek, ki odgovarja popisu Leroya.
Ekspresni uradniki ne morejo najti drugega kovčka, v ka-
Kriza ogroža turške Pittsburški okraj je
pogodbo.

najbolj "moker".
Pariz, 28. julija. — Ko se že\ Washington, 28. julija. — bliža enajsta ura, da se podpi-j Zvezni prohibištični komisar še turško pogodbo, pojavile, so j ima veliko opravka z ameriški-se nove teškoče, ki znajo do- mi mokrači. Nedavno nazaj se
ter je popolnoma sestradano, terem bi	morali	biti drobovje
kajti odrezano je od vsega zu-! umorJene	ženske-	s° že nanjeg asveta.
Brzojavka pravi,, da ima me-
sploh mnenja, da se je drobje
vrglo v stran še v tem mestu.
♦
sto samo še za par dni hrane in
da je vsaka zveza, razven z| New Orleans, 28. julija. -zrakoplovom, popolnomj nemo-,Tukajšna PoliciJa Je mnenja, da zavezniško'J'e moškl- katerega išče detroit
goča. Prosi se za vojaško pomoč
j ska policija na ladji Speedwell,
Na brzojavko je danes opo- kajti njegov stas i" obličje od-
Kile črti.
NAJHITREJŠI PARNIKI BODO VOZILI POŠTO V TU-JEZEMSTVO.
Washington, 28. julija. — Poštni tiradniki v Washingtonu
^it,
^ sklenitev miru in obno-trgovskih odnošajev z
slJo. ^a t-
sti^ lls°če delavcev je v go-Djj^ Vrstah korakalo iz zuna-, Ustnih okrajev v sredino "Živ ter so nosili napise kot in _ tretja internacijonala!" 5^]., ajte nam sovjetsko re-ti« . V sredini mesta sta
manj kot $71,920,lig/. Njeni80 »az"aml> danes, da se bo po-
dolg žitni komisiji Združenih! sto' ki -1e namenjena v tuj.ezem-
stvo vozilo z najhitrejšimi par-niki. To je odgovor na angleško izzivanje, da bo Amerika vozila svojo pošto le s svojimi malimi čolni. Okoli 15 prejšnih nemških ladij bo vozilo to pošto v tujezemstvo. Sicer pa je pri tem tudi to: Pošta večkrat
držav in Emergency Fleet kor-poraciji ter mornariškemu de-partmentu znašajo skupno toliko, da se poljski dolg v Ameriki lahko računa približno 100 milijonov dolarjev.
Ameriška likvidacijska komisija je v letu po premirju
prodala'mladi poljski republiki ,ni Zgovorna, ako se pripeti ka-
za $59,365,111.97 raznega ma- ka zamuda- ^ Posto v tu.l'e" teril-a]a	zemstvo prevzema gotova druž-
ba, katera naredi pogodbo z
»a * Nemško stališče.
Berlin, 28. julija. — Kance-lar Fehrenbach je včeraj izjavil pfed državnim zborom, da edina pot, da se prepreči zased-
glavnim poštnim uradom Washingtonu.
g0V(>re dr. Gottfried'bo okrožja Ruhr od zaveznikov, %nral> Češki socijalistični po-'je ta, da se točno izpolnuje ver-> % ki
je načeljeval delega- saillsko pogodbo. H^j. 1 j® preiskovala položaj v In takoj nato je dodal zuna-HlUhi ' in I'a Alois Muna, ko-'nji minister Simons, ko je vi-
• Mnist: - •	- - -	-
1 voditel-i> Proti kaf ^di U Se Je vršila obravnava
0Vmeleizda'ie' ki Pa -ie bila na
k0 je ° državnega pravdnika, maja proglašena Vi! Ja Političnih krivcev, na svobodo,
Soim°nStracija se Je završila lit	mirno, kajti skuša-
Posredovati nobena me-slca stranka.
a'lar hočete napisati čla-ime pod naslov
SEDEM UBITIH V RIMU.
Rim, 27. julija. — Sedem oseb je bilo tukaj ustreljenih in večje število ranjenih, ko so nezadovoljni italijanski kmetje s silo udrli v mestno dvorano v Randazzo. Ljudstvo je pričelo z izgredi, kakor hitro je pričela policija streljati na mirne kmete. Poročilo pravi, da so razdeljevali makarone.
del, da zavzemajo skrajni des ničarji grozečo pozicijo, da bi bil on raje videl, da se versail-Iske pogodbe ne bilo nikdar podpisalo, da pa je sedaj podpisana in da je sedaj neumestno jokati se.
Glede ruske situacije se je Simons izrazil jako optimistično. Dejal je, da je sovjetska limo poljskega propada. Toda
— Učitelj glasbe Mr. Viktor Lisjak, se je preselil iz 6102 St. Clair Ave. na 1200 E. 61st St. Citatelje opozarjamo na oglas v današnji številki.
da zadnje vesti, ki jih je dobila vlada, kažejo, da se Adana nahaja v veliki stiski, toda je opozoril, da 'se mesto nahaja , v francoskem pasu in da se Francozi zavedajo položaja. Dejal je, da imajo Angleži sicer velike simpatije z Armenijo, toda da imajo tudi možnosti angleškega posredovanja svoje meje.
Zakaj je svinjina draga?
1200 IRSKIH ŽELEZNIČARJEV NA POČITNICAH.
Dublin, 28. julija. — Tukaj je na počitnicah okrog 12.000 irskih železničarjev, ki nočejo delati na progi, da bi omogočili prevoz angleških vojakov.
Vsled ustavljenega prometa se nahaja majhna posadka v Dungloi brez rednega živeža. Neka rešilna ekspedicija je bila zadržana 26 ur, ko 30 končno
Manhattan, Kas., 28. julija.]prišli na pomoč usterski pijo-— Pretežna večina prašičev, ki' nirji ter omogočili prevoz vla-jih zredi naša dežela, se odre- ka.
prinesti precejšno krizo.
Sitnosti so se kuhale že precej časa, toda še vedno če je mislilo, da se jih odstrani. Toda sedaj nastaja vprašanje, če bo podpis turške pogodbe odložen ali zopet ne, in je zo<pet vprašanje, če bo Grška podpisala ali zopet ne podpisala pogodbo.
Sitnosti nastajajo radi trinajstih dokaneških otokov.
Člen 122 v mirovni pogodbi jih je dopuščal Italiji. Toda meseca julija zadnjega leta je bila konferenca med grško in Italjansko vlado, kjer se je sklenilo drugo koncesijo, ki je bila manjše važnosti pred letom, kakor pa je danes. Takrat so tudi Italjani pustili te otoke Grčiji.
Sklep te konvencije'pa naj bi bil podpisan v istem času kot turška mirovna pogodba. Zadnjo pomlad pa se je o tem vprašanju zopet razpravljalo in minister Sciiiloja je ponovr.. zahteval, da se sklep podpiše ob času podpisa turške mirovne pogodbe.
Prišla pa je na površje nova vlada v Italiji, ki pa se ne strinja s sklepom te pogodbe. Se-
je pisalo v Chicagi na dolgo in široko koliko piva se popije tam, kako javno se prodaja o-pojne pijače. Sedaj pa menda Chicago ni več tisti najbolj "mokri" okraj, kajti poročila prihajajo, da je pittsburški okraj v Pennsylvaniji tako ''moker", da se tam najde več piva in vina kot pa kjerkoli v Združenih državah. Kar se tiče vzhodnih držav, je tukaj največja zalega "ta-mokrih."
Zvezne oblasti skrbi, da se ne bi ta mokrota, preveč ne zanesla v Ohio. Čeravno je na delu čez 1,800 zveznih uradnikov, ki vodijo boj proti prohibiciji, vendar jim je nemogoče ustaviti alkoholnih pijač žejno množico.
Ko se je danes pogovarjal prohibištični komisar Kramer o razmerah, ki vladajo v okoli Pittsburga, je prišel do zaključka, da so zdravniki v tem okraju izdali preveč dovoljen za uživanje alkoholičnih pijač. Re-kei je, da se bo ta dovoljevanja omejili še bolj, kot se jih je sedaj.
Pripovedoval je tudi, kako veliko delo so že storili v pitts-burškem okraju, toda še vedno
daj več ne obstajajo dokumen- vladajo tam slabe razmere, kar
ti, ki so bili napisani v pogajanjih s Scialoja, in Italjani se prepirjajo, ker ne dobe, kar so pričakovali v Meli Aziji.
ODKRIVATELJ SEVERNEGA POLA.
Nome, Alaska, 28. julija. — Roald Amundsen, norveški od-krivatelj, ki je prišel sem po teku dveh let na severnem tečaju, bo ostal tukaj nekaj tednov, nakar bo zopet odšel na severni tečaj, kjer bo ostal na-daljnih pet let, da preišče bolj
natančno severni tečaj.
Amundsen je prišel iz Sledge! ^ob^^e"^^'^ ™ ... Islanda kjer je zasidrana nje-jbo vsp]ošnem nadleg0vai0 ljudi
se tiče "suše", hočemo reči dobre razmere za vse tiste, ki radi pijejo.
V New Yorku se prodaja opojne pijače skoro čisto javno, ko je po deželi že prodajanje zelo omejeno. Tudi v Chicago se še prodajajo opojne pijače, toda po deželi se ne zaloti več dosti takih slučajev.
Kramer je tudi vprašal, kakšna je situacija v mestih St. Louis in Cincinnati, kjer so se pred časom nahajale velike pivovarne. Uradniki so odgovorili, da tam še nič ni ne proti primeri s Pittsburgom.
se ne
vlada izvršila velikansko količi no rekonstruktivnega dela. De-jel je tudi:
''Nikake resničnosti ni v go-
ig^	ime jjuu nasiuv ^mtiivu resiiiLiiusu 111 v gu-
sty ( 'llnka' vedeli bomo, voricah ,da se . Nemčija misli
neprekosljiv jur-na-list.vreči Rusiji v roke. Mi ne že-
bodočnost Poljske je zelo temna, ako se smatra za oviro med Rusijo in Nemčijo, toda njena bodočnost pa je jasna, ako se smatra za most med Nemčijo
di spomladi in poletju ter se jih pošlje na trg v mesecu novembru, decembru in januarju.
Tekom preteklega leta je dobil farmar za 100 funtov povprečno $13.25, kar znači, da je dobil $33 za prašiča, ki je tehtal 230 funtov in odreditev katerega ga je veljala $42.50. To je položaj, v katerem se nahaja farmer.
* Toda mestni prebivalci, ki so kupovali ' prašičevino, so plačali $77.50 samo za nekatere glavne dele prašiča ali za 20 odstotkov celotne teže. V omenjeni vsoti ni všteta glava, parki j i, jetra, srce itd. Niti niso všteti še drugi deli prašiča, ki so pri vsakem vredni $11 do $14.
Ako se vse to zračuna skupaj, potem se lahko reče, da konzument plača za prašiča, katerega je farmer prodal za
Neko poročilo iz Bandona, okraj Cork, pravi, da je bil neki korporal Essex polka ubit, ko je bil na straži. Iz Banrty se poroča, da je vojaštvo zasedlo tamkajšnjo sirotišnico, ter pognala ven bolnike, nune, zdravnike in otroke.
ITALIJA ODSTOPILA VALONO.
Rim, 28. julija. — Italija se je odločila, da bo odstopila Va-lono Albancem, kakor poročajo tukajšni italjanski časopisi.
Časopisi pravijo, da se je doseglo dejanski italjansko-alban-ski pakt, po katerem Italijani odstopajo Avlono Albancem vsled česar se takoj opusti vse 'sovražnosti, ki so obstojale med obema narodama in se zamenja vse vojne ujetnike. Italija bi
tudi priskočila na pomoč Alba-$33, celih devetdeset dolarjev, j niji, če bi bila napadena Avlo-Ta razlika v ceni med produ-'na z morja. Italija pripoznava centom-farmerjem in konzu-j tudi albansko neodvisnost z o-mentom-,mestnim prebivalcem I žirom na meje, katere so bile znaša torej 200 odstotkov.
gova ladja Maud. Dva tedna ostane tam njegova ladja, da se preskrbi z živežem in potreb-
ki bodo prešali grozdje, in če bodo oporabljali sami za^se, čeravno se bo nahajal alkohol v
ščinami za dolgo odsotnost pe-	0 . •	j i
6	i pijačah. S tem je povedano, da
1 T e' „r , . , , . . 1 bo lahko v jeseni vsak prešal Ladja Maud ie odplula iz;	j -'t-
i,	. . sam za-se, a prodajati ne bo
Norveške se v letu 1918. m je
prispela na prejomenjeni otrok pred petimi dnevi; ladja bi priplula v to pristanišče, toda radi viharjev ni mogla, pa se je ustavila petnajst milj od tukaj. Na stotine telegramov je prišlo iz vseh krajev sveta, ki častita-jo temu srčnemu Norvežanu
smel. — Do tistega časa, pa se tudi razmere še znajo spremeniti.
MLADO DEKLE PRODANO ZA $3000.
Detroit, 28. julija. — Detek-
Odkriv m" ' t d' d ' 1 da^^ justičnega departmenta so
, . , ,:e J u. 1 •	| šli na delo, da najdejo moške-
bo odpustil veliko članov njego- , . . ,	... • ,
J	. , , . * .!ga, ki je pobegnil s stinnajst
vega krova ter bo vzel le se tri
može, s katerimi bo 'nadaljeval odkrivanja. Ladja ima tri jambore ter nosi 300 ton živeža.
Amundsen je bil zadnjo zimo napaden od polarnega medveda, ki je raztrgal obleko raz njegovega telesa, mu zlomil roko in zadal precejšne poškodbe po hrbtu in nogah. Še sedaj trpi na teh poškodbah.
Odkar je leta 1918. on odšel na severni tečaj; se ni o njem slišalo skozi 19 mesecev; še le zadnjo pomlad se je čulo o njem
• let staro dekle, katero je kupil za $3000. Iščejo ga v vzhodnih mestih. Dekle je pobegnilo, kakor hitro je zvedelo, da jo j^ njen očim prodal, toda slednji jo je prisilil, da je šla ž njim. Niti vedeli ne bi, da je bila prodana in odpeljana, da niso naznanili to policiji.
in Poljsko.
Kdo jih dobi?
začrtane že na mirovni konfe-|ko so člani njegove ekspedicije renči v Londonu leta 1913.	prišli v Anadir, Sibirijo.
Ce bo Amundsen dosegel najskrajnejši točko severa, potem bo dobil kredit, da je videl oba pola, južnega in severnega, kar še ni videl živ človek na tej zemlji.

"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED E\ ERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Basslnea I'	,. orooration.	6418 ST. CLAIR WE.
SUBSCRIPTION RATES:
Hv Carrier .. .................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
1	.<i,	urgh by mail...... I year $6.00, 6 mo. $3.50
■ t- «	................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
iada ...........................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
:-ns\mi-.zn v Številka 3c	single copy 3c
Lastuie in izdaia ea
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 st. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravnistvo.
CLEVELAND, O., ČETRTEK, THURSDAY, JULY 29th, 1920 __104_
AMERIKA - OBLJUBLJENA DEŽELA?
Naseljevanje v Ameriko pač ni tako, kakor so si nekateri predstavljali. V zadnjih šestih mesecih je prišlo v Ameriko 197.956 ljudi, ko jih je odšlo iz Amerike 152,537; iz tega se spozna, da se je priselilo le 45.419 več ljudi, kot pa jih je odšlo iz Amerike. Ako se bo še drugih šest mesecev letošnjega leta priselilo toliko oseb kot v prvih šestih mesecih, potem bomo imeli ob koncu leta le okoli sto tisoč oseb več v Združenih državah.
In kaj je sto tisoč proti enemu miljonu pred vojno?
Vprašanje nastaja sedaj, zakaj ljudje več ne hitijo s skoro blazno radovednostjo in poželjenjem po bogastvu v obljubljeno deželo — Ameriko. Gotovo je, da so tukaj vzroki, ki delajo občutljive posledice. Najti pa jih moramo v naši deželi sami, kakor tudi v deželah, od koder so prihajale te dela-željne mase. Kar se tiče Amerike same, smo že povedali enkrat, kar pa se tiče drugih držav, vam navedemo danes.
Poročila, katera je izdal Interracial Council v New Yorku, nam jasno dokazujejo ^e vzroke, kajti njih naloga je, da zasledujejo razmere v evropskih deželah. Pravijo, da Amerika ne bo v bodočnosti dobivala toliko naselnikov kot pred vojno, in to ne zaradi tega, ker se seli ves svet, ampak za to, ker ni več na tem svetu samo Amerika tista država, ki oglaša in vabi ljudi na delo in k bogastvu, ampak je sedaj več drugih držav.
Če pogledamo danes v Evropo, videli bomo, kako države že kompitirajo med seboj. Tisti severni Italijani, ki so preje imeli oči obrnjene proti Ameriki, se danes selijo čez Alpe v Francijo, kjer kopljejo premog. Kdor izmed Italijanov pa ne gre v Francijo, ta se obrne proti Argentiniji. Že tam se dobivajo boljši pogoji za življenje italijanskega naselnika, ki takorekoč še nikjer ni upošteval merodajnosti življenskega prehra-njevana, kamorkoli se je naselil.
Poročila iz Portugalske pravijo, da je vlada tam že prisiljena, da vstavi vsako nadalno izseljevanje. Po cele družine so se izselile, primanjkuje delavcev in delavk na industrijalnem polju. In zopet nastaja vprašanje: kam so šli ti ljudje iz Portugalske? Odgovor kratek: Sli so v Brazilijo. Tudi ta dežela jim nudi boljše živ-iienske pogoje kakor Amerika, kajti drugače bi nasel-riiške oblasti v Ameriki pokazale večje število naseljencev iz Portugalske.
Finci pa več ne hodijo toliko od doma kot so svoje čase. Obratno pa se kaže, da se veliko število v Ameriki naseljenih Fincev vrača nazaj v domovino. Neki finski časopis poroča, da se izda na Finskem vsaki dan le do pet dovoljenj, ki služijo potnikom v Ameriko.
Poljaki imajo svojo državo in sedaj hitijo domov. Poljski konzulat v Washingtonu dobi sleherni dan do tisoč prošenj od Poljakov, ki bi se radi vrnili v domovino. Neki ameriški poljski list piše, da namerava dvesto tisoč Poljakov v Združenih državah zapustiti to deželo v teku enega leta. Ameriška industrija po nekaterih državah bo zelo prizadeta, kjer so bili Poljaki tesno naseljeni, kajti vemo, da so oni opravljali povečini najtežja dela.
Čehi se selijo v novo republiko. Skozi Švico jih potuje vsaki dan po več sto, ko se je čitalo v elevelandskih čeških listih, da misli še več tisoč Čehov zapustiti Ameriko še v tem letu.	*
Še celo Švica je postala nemirna. Povprečno je tam odšlo vsako leto petsto ljudi kam drugam, toda v zadnjem času ima vlada že pet tisoč prošenj za izdanje potnih listov. In Švicari, ki so povečini izobraženi, ti ne bodo poprijeli slabih del, pa gredo od doma. Selijo se povečini v Južno Ameriko, Canado in Združene države.
Da pa Amerika ne dobi še toliko naseljencev, kot jih pričakuje, je vzrok tudi prisiljena vojaška služba v starem kraju. Obenem pa se osebam, ki so podvržene vojaški službi, še ne daje potnih listov.
V tem imate nekoliko pogleda, zakaj ni novih priseljencev. In zakaj jih ne bo več toliko v bodočnosti, o tem bomo še ob času spregovorili, pri čemur bomo omenili dve državi: Industrijalno Nemčijo in poljedelsko Rusijo z zakopanimi zakladi in novo vladno mašinerijo.
niki čet, da bi zaslužbovali svoje vojake napram civiliziranemu in neoboroženemu prebivalstvu. To je direktni napad na moralo posameznega vojaka, to je gotovo destrukcija vojaške armade, pa naj bo še tako visoka po svoji morali.
2e na konvenciji Angleške delavske stranke se je reklo to: Napad na Irsko*je tudi napad na angleško svobodo kot na svobodo Irske. Kar je danes mogoče na Irskem, mogoče je že jutri na Angleškem.
Polegtega se je reklo tudi to: Ako bi Irska dobila svojo svobodo, potem je zopet mogoče, da se pride na
vencije v Hannastown, kjer ,i( izdal oklic na svoje rojake, k je služil za podlago Izjave Neodvisnosti leto pozneje.
General Washington ga ,ie zelo spoštoval med revolucijo* narnim bojem in on je bil edini iz Pennsylvanije, katerega je doletela čast, da je bil imenovan za general-majorja. General St. Clair je bil naprošen od Washingtona, da reši Penn-
zaj, in prične sklepati z Anglijo take zveze in odnosa- ®ylvan-sko	Znl'e"°I'!f
J 1	1	b J	činom je bila rešena pennsp
vanska armada. Pozneje jo Je še tako povečal, da je štela vi mož kot katerakoli druga ar' mada iz kolonij alnih držav. Med revolucijo se je St. Clair udeležil bojev pri White Plaint i Manmount, Braridywine, Tren-
je, ki bodo dali obema državama večjo in popolnejšo svobodo, kot jo pa morete uživati danes, ko ste pod enim vladarstvom.
Angleška delavska stranka je storila velik korak, kateri ostane med zavednim angleškim delavstvom, in kateri je podprl Irce v boju za njih neodvisnost.
Zavedati pa se moramo, da nobena stvar ne trpi j ton in Princeton večno, in tako tudi ne bodo boji na Irskem. Čas bo pri-j prva nesreča ga je zadela nesel svoje, potem pa če je angleška vlada še tako tr-1 kmalu potem, ko je bil imen°* moglava.	jvan general-major jem. Posla'
Angleško delavstvo veruje, da se ne sme prikrajša-!so ga v Tincongerogo' kj*fr,j
,.T1	, j . ,	, v,	i , i , t I mu izročili vojaško povelistvo-
ti Irske svobode, in to angleško delavstvo bo tudi po-jKo se je b]ižala trdajavi artll»-vspešilo evolucijo razmer in tlečo revolucijo irskega na-'
roda. Mi pa imamo zato vzrok, da se strinjamo z an-
gleškim delavstvom.
da generala Burgoyna, je P0' stojanko opustil. Obdolžili s° ga, da je bojazljivec, da je i'2' sposoben in izdajalec in obsfr ~	i .. i	m ,	• v , ..	, 'jjen je bil od vojaške sodnije.
Prvega ohijskega Sprojsla.yi1 se Je ze kot navfden! k0 so zveden za vse stva
I uradnik, potem p je pnsel oni|kako je bil0 v resnicii s0 ma
;„	v .	,	■ n .JKako je bilo v resnici, so j»'
governerja je dO- (nesrečni poraz, ko ga je lomil,odpustm kazen> ga pQhvaliH i,
letela zaslužena pr0tin- Jayni kritifzem ga Je mu dali vse vojaške časti. Kon
ECCOiCl £>Cf!3iU£iei&Cl nnitvl Sa V.r,li Prišla -io nnfpm	„	,.;]
gre« je novo razsodbo odoor"
cast.
Nekateri gledajo irsko bojevanje za svobodo skozi irska očala. Prav imajo, kajti tudi Amerikance imamo, ki se brigajo in simpatizirao z Irsko. Zelo jih zanima, kako se bo ta boj na Irskem končal, in se zanimajo zato, ker je tukaj v Ameriki že veliko Ircev, katere poznajo osebno ter tudi med njimi živijo. Neki list celo trdi, da so Irci bolj pri srcu Amerikancu kot pa Angleži. Prepustimo to drugim. Simpatizirajo Amerikanci z Irci tudi raditega, ker že mislijo, da mora biti angleška vlada saj toliko inteligentna, da bi poravnala irsko vprašanje brez boja in sile; kajti vlada, v kateri se naglaša demokracija, tam bi se tudi kaj enakega pričakovalo.
Drugi zopet gledajo Irsko situacijo skozi angleška očala. Pravijo, (\a bi bilo še najboljše gledati skozi ta očala, če bi bila zanesljiva, častna in inteligentna.
Toda kaj bo z Irsko? — Kaj je z angleško arma-c:o, ki je na Irskem? — Kaj mam more doprinesti bližnja bodočnost?
Iz svetovne vojne se učimo veliko zanesljivih resnic, ki držijo svojo veljavo vsepovsodi in v vseh časih, v turški armadi ali pa pri kozaški konjenici. Resnica! pa je ta, da se čete kot vojaški inštrument morejo-rabiti v svoji lastni deželi, kjer je nered in boj proti! njih lastni svobodi, in to rabiti tako, da bi ne bilo nevar-1 nosti, da bi padla njih morala. Druga resnica pa je tudi da še v takem ppložaju bridko bojijo vsi povelj-1
revščina in zastonj so bile vse njegove prošnje, katere je obr-
Več kot sto let po smrti je zaslovelo ime general-majorja Arthurja St. Clair, ki je nekoč igral centralno vlogo v zgodovinskih dogodkih ohijske države. Generala St. Clairja so j ^ lakote, spoznali vrednim, da se mu da prostor v "dvorani slave" na New York univerzi.
Predlagale so ga ''Hčera ameriške revolucije." Dogodek mora biti interesanteii prouče-valcem ohijske zgodovine. St. Clairsville v Belmont okraju so imenovali po njem.' Famozna
eno-glasno.
Po končani revoluciji se J'
ml na kongres da naj bi mu	mseli] na farmi pri Ligon.ierju.
plačali denar katerega so mu	kjer jg bi, izyolien za delegat3
bili dolžni Pennsylvania mu	y Kontinentalni kongres in «e
je dala malo letno vsoto, ki ga	do]go potem bi] izvo,jen
je držala, da mu ni bilo umre-	pre.dsednika kongresa. Potefl
General St. Clair je bil rojen na Škotskem, 1734. Ko je dovršil študije na kolegiju, je po-
je bil imenovan za governed Severozapaclnega teritorija, Wr so bivali uporni Indijanci. V aprilu, 1791, se je gen«
mu je, da so ga dodelili armadi, kateri je poveljeval general Wolfe. Bil je pod njegovim poveljstvom, ko je padel Quebec.
bitka "St. Clair's Defeat" se je; Po padcu Quebeca je bil pride-
vršila v jugo-zapadnem 'kotu H jen v okupacijsko armado. Po-okraja Mercer, tri milje od me- zneje je bil prestavljen v Boje med Ohio in Indiano.	ston, kjer je poveljeval generai General St. Clair je bil go- GaSe- Tam se je seznanil s
verner severojzapadnega teritorija petnajst let. Teritorij je štel sedanje države Ohio, Indiana, Illinois, Michigan in Wisconsin. Za governerja je bil St. Clair imenovan, ko je bil še predsednik kontinentalnega kongresa, 1787. Zgodovinarji pravijo, da je bil on tisti, ki je vpeljal vlado pod zakoni v teritoriju.
General St. Clair je bil izvrsten vojak, služil je najprej v angleški armadi, pozneje pa je
želel videti svet. Izučil se je tu-;ral st C]air pripravljal, da ? di zdravilstva in posrečilo se'spoprime z Indijanci. Hoteli
ustanoviti vojaško postojank ob vasi Miami, kjer danes st< ji Ft. Wayne, Indiana. Njegof priprave so se končale v tak"* zvanem "St. Clair je vem por2' zu."
Mobiliziral je čete v burgu in prikorakal je 15. ja v Fort Washington. VsW| Phoebe Bayard, pol-sestro go- raZnih nezgod njegove čete »'
vernerja James Bowdoina iZjS0 bile pripravljene še dolg0
potem. Dne 17. septembra dospela armada v Fort Ham>'' ton. Štiriindvajset milj 0 tam so zgradili Fort Jeffersf"1'
Massachusetts. Dali so mu kos zemlje blizu Ligonier, v Pennsylveniji, kjer se je naselil s svojo ženo.
Ko je izbruhnila revolucija, i Pohod skozi puščo se je pv'cC je živel general St. Clair na I 24. oktobra. Predno je odk"' svoji farmi, ne daleč od Pitts- rakal, rnu je pobegnilo okrf
burga. Ko je slišal novice iz Lexingtona in Concorda, je vrgel lojalnost do angleške vlade od sebe. Bil je preveč navdušen za Ameriko in šel je takoj v
bil v kontinentalni afmadi. boj zanjo. Udeležil se je kon-
300 miličarjev in prvi polk J bil poslan nazaj, da jih areti*''1 nič pomaga privesti za nji1", potrebščine, katere so mora" pustiti tam. Dne 3. nove"1' (Dalje ra 4. strani.)
Skušnjave Tomaža Krmežijavčka.
Ker otroci niso mogli v osipre-dje in niso ničesar videli, so se vsi zagnali k drevesu, na katerem je čepel Tomaž. Vsi so hoteli splezati gori, vsi naenkrat, in pehali in odrivali so drug drugega in kričali in se psovali. Šele, ko so vozovi dospeli do slavoloka, je nastala tihota. Vse je pokleknilo, med tem ko ja škof stopil z voza so otroci drug za drugim splezali na dre^ vo, ki je bilo kmalu polno, tako da so se veje globoko pripogibale. Natalija je bila zadnja, ki se je trudila spezati na drevo.
Zupan je zakašjal in zastokal, mrzel pot mu je stopil na čelo in davil se je in začel pozdravljati škofa.
"Cnadlivi firšt ino škof! Ino prišel je taisti veseli dan... ino naša srca so vesela in vsa fara je vesela...... Mja.... Ino letina je bila slaba.....mja
... ino davki so visoki... ampak prišel je taisti ve-
šeli dan, ko so naša srca vesela... mja.....ino vsa
fara vesela. ..."
V tem slavnostnem hipu se je z drevesa slišal obupen vzklik. Natalija je bila z velikim trudom splezala na deblo tako visoko, da bi mogla stopiti na vejo. Tedaj pa se je izpodrsnila in zdrknila je z glasnim krikom nizdal. Na srečo ali nesrečo se ji je pa krilce ujelo in zataknilo ob izrastek na deblu in zdaj je visela Natalija med nebom in med zemljo t ar jokajoč kazala svoje okrogle gola nožice itd. Vs^ pogledi so se na njen krik obrnili k drevesu. Tudi škof je nevoljno tja pogledal, a že v naslednjem trenotku je pobesil oči in napravil tak mučeniški obraz, kakor da je zavžil požirek hudičevega olja. Ljudje so pa
kakor okamneli gledali prizor, ki se jim je nudil. Prevzeti so bili strmenja tako, da se ni nihče ganil, da bi jokajočemu otroku pomagal na tla. Samo župan ni nrčesar vedel in ničesar slišal, nego topoglavo gledal škofa, se potil in se neprestano davil:
"ino prišel je... mja... taisti veseli dan, ko so davki veseli ino letina visoka in naša srca vesela ino
vsa fara... mja....."
Tedaj pa je eden izmed • škofovih duhovskih spremljevalcev skočil k drevesu.
"Skušnjava, zakrij svoj obraz," je zaklical z ognjem svetega ogorčenja in razprostrl je svojo vrhnjo suknjo ter ž njo zakril, kar je kazal na drevesu viseli otrok. Ta klic je vzbudil ljudstvo iz okamnelosti. Dvajset rok se je iztegnilo, da snamejo Natalijo. V trenotku je bila na tleh in skušnjava je imela zopet zakrit obraz.
"...ino prišel je---- mja... taisti veseli dan
ino naša fara je visoka ino naša srca so slaba..."se je župan še vedno davil, dasi ga ni nihče poslušal, kajti škof je obračal oči k nebu in milo zdihoval, moški so bili vsi zbegani, ženske pa so ihtele, kakor da se je zgodila strahovita nesreča.
"...ino prišel je taisti veseli dan, ko so davki
našega srca veseli....."
Takrat je pa posegel vmes eni mašnik, ki je skušnjavi zakril obraz.
"Je že dobro, oče župan, je že dobro," je rekel ja-ko sladko. "Kar nehajte, oče župan. Saj vidite, kako so presvetli trudni in žalostni. Boste pa jutri pri kosilu končali svoj ginljivi, lepi govor."
"Saj je res," se je razveselil župan; "'da, pri kosilu, da, takrat bom laglje govoril. Zduj me nekaj tišči v grlu."
"Zahvalim, zahvalim," je govoril škof, gredoč proti svojemu vozu. "Prav lepo ste me pozdravili, da, prav lepo, prav k ris tj an s ko. Vsa čast, oče župan, vsa čast vam in vsem drugim. Prav -zadovoljen sem."
Škof se je vsedel na voz in se med špalirjem prebivalstva odpeljal v farovž, deleč spotoma svoj blagoslov. Ljudje so se počasi vračali na svoja domove in tarnali in se jezili.
"Ze tako nismo dobro zapisani pri škofu, zaradi prejšnjega župnika, zdaj se pa še kaj takega zgodi."
"Ze deset let ni bilo škofa pri nas, zdaj, ko so prišli, pa se zgodi kaj takega. Oh, tisto kanalijo bi morali kar potopiti."
"Oh, za prvi pozdrav pa jim je skušnjava pokazala svoj obraz — oh, kaj bodo rekli, kaj si bodo mislili." Kdo ve, kaj bi bile razjarjene ženske storile mali Nataliji, ko bi jo bile zalotile. Toda Natalija je tedaj že bila skrita v grajščinskem golobnjaku, trepetajoča strahu, kaj se bo ž njo zgodila, ker je škofu pokazala svoje gole noge itd.
Tomaž pa se ni mogel nasmejati temu, kar je doživel in postavljal se je na glavo, kadar je pomislil, kako je Natalija visela drevesu, škof pa se je zahvalil za tak krščanski pozdrav.
Naslednji dan po birmi se je Tomaž oglasil v fa-rovški kuhinji, da nastopi dodeljeno mu častno službo. Poleg njega so bili poklicani v farovž še trije drugi dečki, a ti so bili določeni >za nižje opravilo, da čistijo nože, vilice in žlice, za postrežbo v obedniei je bil izbran samo Tomaž. Dečki so se pred kuhinjo vsedli na staro skrinjo in spoštljivo kakor v cerkvi čakali, kdaj jih pokliče kuharica na delo. Z željnim pogledom so kukali v kuhinjo, iz katere je hlapel tako omamljiv vonj ter otepali svojo ju'vico, ki jim jo je naklonila kuhar .'ca. Tomaž pa juhe ni maral, kajti čakal jp, da dobi kaj pičenega. A čakal je zaman.
"Tcmaž, nesi gospodom kriih!" Ta poziv je poživil vso dušo. Kakor bi bila kuharica zaklicala "Tomaž, vzemi zastavo in popelji nas v boj za sveto velo," tak vtisk je napravil ta klic na Tomaža. Planil je s krinje in vzel ve)iki leseni krožnik z narezanim kruhom, ki- mu ga je izročila kuharica. Ves razburjen jc šel za mežnarjem, ki je nesel vino v slavnost-
no okrašeno obednico, za njima pa so dekle neS'' juho.
Ob dolgi mizi so sedeli duhovni gospodje in f menili o dobrih farah in hudobnih liberalcih. ^ zgornjem koncu je sedel škof s čepico na glavi, prostorni dvorani je dišalo po kadilu in šnoftob;»k"j Tomaž je nesel kruh od gospoda do gospoda, a PrC' škofa se skoro ni upal, dokler ga ni mežnar tja nil. škof so si pa ravno z vilicami trebili zobe i« 5° Tomažka popolnoma prezrli.
Tomažek ni imel s postrežbo mnogo dela. Skf0'11' no je stal pri vratih in čakal, kdaj ga kdo pok^ naj prinese kruh in kdaj dobi ukaz, odnesti krožnik6' Tako je imel priliko gledati, kaj je vse prinesla ^ harica na mizo. Kurja župca z nudeljni je bila Pn'3 stvar. Potem pa so se vrstile jedi: klobase z želj*1"' telečja pe'eenka, pečene klobase z gorčico, svinjska čenka, klobase s hrenom, cvrte piske s salato in k'0' base, narezane z jesihom in oljem, puran in domaC šunka in klobase, šarkelj in fiancati in pehtran0 štruklji in zopet klobase. In gospodje so delali s ^f ljustmi, kakor bi šlo za stavo in nihče ni nič gov0l''j !e cmagali so v zboru. Še-le, ko je pričelo vpliv"fl vino, je postalo živahneje. Fa.imošter Jaka, ve^!c žejni in vedno lačni dušni pastir v sosednji fari- -1 aretiral skledo s cvrtimi piškami, ravno ko jo je tel mežnar odnesti.
"Holt" — je v svoji vinjenosti zaklical na glas, "škofije pa ne izpustim."	' j
"Ali, Jaka," je šepetal poleg njega sedeči in ga dregnil pod rebra. "Kaj ne vidiš, presvetli že pri črni kavi, ti pa še zmjrcm piške otepa vaš."
"Božji mlini meljejo počasi, pa gvišno," je *ar® Čal lajmošter Jaka in popa del vjeto kurjo škofij0' ■ kor da je že teden dni stradal.
Tomažek pa ni mogel dalje opazovati	J
Jaka, kajti poklican je bil na gornji konec miz0' ' odntse krožnike.
0002000200010102020201020002480002000100000102020001020000010000020101010000020001010100020001020001010202
Podatki glede pošiljanji narja v vašo deželo
Je nekaj sekcij nekaterih dežel, v katere je velika teškoča pošiljati denar iz Amerike svojim domačim in prijateljem.
Mi vam z veseljem nudimo take in slič-ne podatke glede denarne situacije, kot jih vemo o vaši deželi. Vprašajte nas zanje.
Mi predajamo drafte, denarne nakazni-nice, kabelske pošiljatve in denar.
direktna žlcna zveza s tujezem skimi trgi. — tujezemskl
oddelek;
216 Superior Avenue.
Po stopnicah navzdol v CUYAHOGA BLDG.
PUBLIC SQUARE.
Corner Lorain St. and Fulton Road
taHHHHHniaaa
JULY 29th, 1920.
^''■'aliiiaiiilaliiffiiilaliildiilBiistifi
g;	-J-
^T	• 1 • J	•	J	1	•	ils
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 9
Najhitreje in najstalneje.
Pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TUKAJ JE KAR JE POTREBNO:
Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in kadar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne flenar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Pošiljamo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je vedno najnižja.
Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugoslaviji in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času.
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam vaso družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse javne notarske posle kot so: pogodbe, in raavMtae druge postavne »stine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA.
BEDAK MARTIN.
Spisar Ksaver Meško.
John Nemeth pres.
Glavnica i rezerva »reko $2.000.000.00. v bančnem poslopju 10 E. 22nd St.
jjjjgM
1597 Second Ave. new YORK CITY
Živel je nekoč mož, Martin po imenu. Kje in kdaj? Nepotrebno vprašanje, brezpomembno vprašanje! Ko pa je širna domovina kakor komaj vidna pika na dlani božji, ki drži svet; ko pa je tisoč let pred ob-
no in natanko ogledal sladko-J hranil v skrinji. Podedoval jih snedeže. V skrbeh in nevoljen.! je po rajni materi, kakor da ropajo njegovo last-! "Za najhujšo siio jih hrani, nino, je pogledal čez nizki plot Martinek," nfu je naročala star-
na tesni vrt. In če je Martin, bedak baš delal na vrtu, kopal,
ka, ko mu jih je izročala na smrtni postelji. In Martin, ki
sadil, plel, zalival, je sosed; re malo, ker mu ljudje dela niso modrijan menil z važnim in po-j je sicer vse razdal, kar je za-kroviteljskim glasom:	i služil in imel — bilo je itak bo-
"Martin, pa jih ne boš?' ' j plačevali, -on pa nikogar nikdar Martin se je začudil, skoraj opominjal in terjal ni — Mar-
ustrašil.
ličjem Gospodovim kakor vče-j «Kaj bi jih naj? Da nagnai; rajšnji dan, ki nam je minil, da1 mjsj<?»
sami nismo vedeli, kdaj in ka-j In ge je nasmejal; na široko
Jaz zdravim samo moške
B
Moj način zdravljenja se je izkazal uspeš-
nim. Osebno opazovanje metod uporabljenih	k
po evropskih klinikah, ko sam bil v Londonu,	j®
Parizu, Rimu, Dunaju in Berlinu fn moja 25-	ja
letna skušnja v zdravljenju Resnih in Za-	■
bolezni moških, mi dajo mnogo pred-	a
nosti pri zdravljenju in vselej dosežem uspe-	g
šen rezultat. Ako ste bolni pridite na brez-	j§
plačno posvetovanje.' kjer se odkrito pogovo-	iš
rimo; lahko si prihranite mnogoletno trplje-	g
nje in si popolnoma spremenite pot življenja.	^
POSVETOVANJA IN NASVETI BREZ-
PLAČNI. GOVORIMO SLOVENSKO. g
2 EAST EXCHANGE ST. Vogal Main & Exchange. akron, ohio.
33
" ste podrtija ali ste mož? Pridite k meni, in pomoeal vam bom. jg
— Od 10 dop. do 4. pop. Zvečer od 6:30 do 8. V nedeiio zaprto, aa
®
QnnsBBasEBBBOSissfsas&'SKQasisBseesBsaQSBCBaBSiSBgiaBa
ALi VESTE?
Da imamo zvezo z vsemi velikimi bankami v JUGOSLAVIJI?
In da pošljamo denar tjakaj po najnižjih dnevih cenah in da garantiramo vaš denar.
VRTNA.
— se vrsi —
8. aug, v J. N. Domu, v Euclid, 0.
— ob priliki —
10-letnice društvenega obstoja
ko.
Tega moža so ljudje imeli si- v cer prav radi, a zvali so ga bedaka in budalo, teslo in moto-vilo.
Bedaštvo njegovo pa je bilo v tem: vsemu svetu je izkazoval dobrote, kakor in kolikor jih je pri svojem siromaštvu pač mogel. In budalost njegova je bila tale: vse je delal za božje plačilo, od ljudi ga ni pričakoval in ne zahteval. Niti hvaležnosti ni iskal pri njih. V svoji motovilosti je mislil in sodil: ''Saj je ljudje itak ne poznajo."
In takšnale je bila njegova budalost:
Zorele so češnje. Kakor rdeče koralde so žarele na drevesu za Martinovo hišico — stara je bila ta bajta in slabotna, streha je kazala rebra in prosila odeje, rane na oknih so bile zakrite s papirjem, a ob nevihti so se le prerade nanovo odprle in so zaklicale po koreniti od-pomoči in zdravilu. Gospodar je pač čestokrat opazoval nagoto strehe ,a je tuhtal sam pri sebi: "Saj ni, da bi moral biti ravno moj dom grad ali cerkev. In še tudi ni prehudo. To zimo še potrpi in pretrpi. Drugo leto bo' morda več časa, pa se tedaj lotim te krpanje."
Pa ni prišlo nikoli, tisto leto, ko bi bilo dovolj časa. Rane strehe in oken je čutil posestnik na lastnem telesu, ko mu je ob nalivih in viharjih teklo v sobo, in mu je pihalo od vseh strani po izbi in 'čez posteljo. Pa se je bodril in tolažil: "Treba pač nekoliko potrpeti. Kadar mine nevihta in vihar, bo že spet dobro in prijetno. Pozimi pa zadelam luknje in špranje s treskami in z mahom, pa bom stanoval kakor grof v gradu".
Takšen je bil Martin, bedak. Takšen je bil njegov dom, resnično ljub in drag mu kakor ponosen bel grad.
Okoli doma je ležalo in stalo vse drugo bogastvo Martinovo: na podoknih hiše se je sprosti-ral vrt, obrnjen ves dan proti solncu kakor rumeni cvet solnč-nice, za spoznanje večji od mi-zev premožni kmetski hiši. Po hribu za kočo je bila položena njivica — tudi na to je sijalo
i in dobrovoljno. Kakor smeh brezskrbnega otroka je bil ta Martinov nasmeh.
"Cemu bi jih naj naganjal?" Zdaj se je čudil kmet. "Cemu? Saj ti vse obero." Martin je privzdignil glavo' in pogled. Z obema očesoma se je zagledal naravnost v razsoha-sto, grčavo vejevje in v trumo črnili gostov na njem. Smehljal se je zadovoljno in srečno, kakor bi gledal nad drevesom nebesa odprta in bi videl skozi odprtino samo slavo nebeško. In je dejal počasi in veselo: "Mislim, da ne bodo vsega. Bog^jim blagoslovi!"
"Teslo je teslo," je razsodil na tihem modri seljak. "Škoda časa in besed, ki sem jih izgubil z njim."
Obrnil je Martinu hrbet in je šel svojo pot, srdeč se v srcu in v mislih na bedaka.
Drugi, ki so kmalu opazili rdeče oči, kukajoče prešerno, naravnost izzivalno izmed zelenja, so bili vaški otroci. Že ves čas, odkar se je sesul z vej beli sneg, svilnati cvetovi, so s skrbnimi, strokovnjaškimi očmi opazovali in ocenjevali češnjo: — "Bo li letos imela kaj ali ničesar?" Tudi ti so se lotevali Martina, ker ni odganjal škvor-cev.
"Stric, vse pojedo!" ''Bog jim blagoslovi. So tudi stvarce božje. Tudi njih boli glad, kakor vas. otročički." "A kaj estarte potem nam?'; "Bo še dovolj, mali, bo. Bog bo blagoslovil tudi vam."
Komaj pa so bile češnje za silo dozorele, je prihajala otro-čad v trumah, vsi vaški malčki. "Stric, ali smemo na češnjo?" "Le idite! Bog vam jih blagoslovi . . . Počakajte, pristavim vam lestvico."
Ni je še varno prislonil, je že desetero rok grabilo za kline.
"Le počasi! Vsi ne morete naenkrat; se zgodi še nesreča. A vi, najmanjši, vi ne hodite gori. Bi padel kateri z drevesa. Pojdem jaz in vam jih na-berem."
"Idite, stric, idite!" Takšen bedak je bil ta ubogi bajtar Martin.
Prišla pa mu je, ko je nabiral češnje, misel: "Ko bi jih
tin je te srebrnike hranil in čuval tako zvesto in s takim spo-i štovanjem, s kakršno zvestobo j in s kakršnim spoštovanjem je i hranil v srcu posvečeni spomin j na rajno mater.
A zdaj je odklenil in odprl skrinjo, zamišljen, z resnim obrazom. Pa ni segel takoj po denar. Zakaj to je bila važna stvar; v važnih in težkih zadevah pa se je Martin vedno posvetoval z materjo.
Tako se je tudi zdaj obrnil do nje. Tja pro tj postelji se je obrnil, kjer je presedela in pre-ležala bolna starka dve leti in pol pred smrtjo. Mati na postelji — ta podoba se mu je utisnila izmed vseh najjasneje v spomin, najgloblje v dušo. In kadarkoli je hotel po njeni smrti vprašati mater za svet, vselej se je obrnil do nje na postelji.
Tako tudi zdaj.
"Kaj mislite, mati" — je povzel počasi, s preudarnim in premišljaj ožim. glasom — "ali bi ali ne?"
Glej, mati, vela strka, sedi na postelji, sključena, in se oklepa z rokami suhih kolen, ker se sicer niti pokoncu ne more držati. Ko jo vpraiša, okrene glavo počasi proti njemu. Iz izsušenega, ovenelega obraza mu zasveti naproti dvoje skrbečih, Ij.ubečih cM. In poltih glas, mil, zveneč 'skoraj kakor glas mlade ljubeče deklice in ne glas izmučene, betežne starke, ga vpraša nežno:
"Kaj misliš, Martin, moje dete?"
"Glejte, mati" —. nadaljuje Martin in zre-z ljubečim, otroškim pogledom materi naravnost v lice in v oči — "pri čevljarju Krivcu je nesreča'in gorje v hiši: on bolan, ona se ubija z deco, za delo in zaslužek pa ni nikogar. Glad trpe, in zdaj jih bodo še rubili."
Martin preneha, pomolči in čaka, kaj poreče k temu mati.
"Rubili?" se čudi starka s'| poltihim svojim glasom, polnim potrpljenja in polnim vdanosti v trpljenje. "Kako more kdo take siromake rabiti?"
"Bodo jih, mati!" odgovarja j Martin naglo, skoraj razgreto. "Davek mora biti plačan, gosposka ne čaka."
Starka zmajeva z glavo, zamišljena, potrta.
"In ni pomoči, Martin, moj
»lis
ST. 137 S. N. P. J.
Slovenka sem, tako je mati djala, Slovenka sem, tako mi domovina kliče! Ostala bom do groba zvesta, Vsikdar "Napredna Slovenka"!
seve kadar se ni užaljeno in čmerikavo skrivalo za mračne zastore v ogromni hiši božji, za
dejal sušit, kako dobro bi se sm
"Bila bi, sodim. Glejte, ma-
prilegle pozimi. ■ Otepal bom;
spet sam suhi kruh; Bog, če bo i ti, takole sem jo pretuhtal: ko 'še tega dovolj."	; t>i dal jaz srebrnike. Glejte,
nemirno sem in tja se zibajoče' Pa se je ozrl ob taki skušnja- j mati, sila je velika." oblake. Na lepi trati med baj-jvi navzdol. In je videl, s kako; Mati se nasmehlja. -Kakor to in njivo je stalo petero dre- žarečimi pogledi, polnimi priča-j kadar posije smejoč solnčen ža-_ ves, med temi širokovejastat kovanja in hrepenenja, zro mla-; rek čez samotno plan ob poz-M češnja, vsa smolnata po nasa-fde oči gori v njega in čakajo,! nem jesenskem dnevu in poživi
Vspored:
Godba pod spretnim vodstvom g. A. H. 2- Dražba za 20-funtno Drobmčovo gosko. 3. Srečolov za najlepše dobitke.
Dirka članic (mladi vojaki; 5- Izžreban bode zlat prstan z znakom S. N. P. J. Tekma za darilo najlepšega plesalca.
Cenjeno občinstvo se najvljudneje vabi na našo rt no veselico. Obeta se Vam starka zima, zato naj pohiti še enkrat tja v prosto naravo, da se na-čistega zraka.
; Vsakomur je znano da Napredne Slovenke preka-VRe druge prireditve, zato Vam kličemo na veselo
svidenje.
Napredne Slovenke, jjf
jenem grbastem telesu.
Rodila je malone leto za letom. Kadar so se pričele rde-čiti jagode, viseče v lepih grozdih med zelenim listjem, so bili prvi, ki so .jih poizkusili, so i li že dovolj skuhane in zmeh-ičane od toplih solnčnih žarkov i imate, otročiči. Bog vam
; za tečen zajtrk, slasten obed in ; še za večerjo na vrh, kričavi j škvorci.
Pač je Martin videl, kako mu 'kradejo proti vsaki pravici in
kdaj da jim vrže prgišče slad- j m pozlati pusto krajino, da je kega sadu doli v travo.	|®e enkrat preplavljena in bla-
Odločno je zmajal z glavo,! goslovljena z lepoto kakor po-kakor da ga je poščegetala in mladi in v poletju, tako zašije zbodla nadležna muha. "Kakšne; ta smehljaj čez staro gubasto grde misli me spet danes nadle- lice, in ga za-hip pomladi in na-gujejo! Samo nase mislim! To.redi vsega lepega. In kar je
jih i topel žarek za napol ozeblo cvet-| ko, je ta smehljaj srcu sinoveta | mu.
"Vem, Martinek, velika je Živel je tedaj v vasi čevljar.; stiska tvojega srca, ker vidiš Pa je zbolel in ni mogel delati.: sosedove v nesreči. Vzemi srs-j (postavi sočni sad. A jih je po- Bilo pa je v hiši sedem otrok.. brnike, Martin, reši siromake., hlevno pustil, da so zobali. In; Najmanjše je nosila mati še na i Bog ti blagoslovi tvoje delo. — j zobali so prav požrešno, med prsih, tako tudi ona ni mogla Bog ti ga povrni." strašnim vikom in krikom, ka- ničesar prida zaslužiti. Kmalu i "Bog povrni vam, mati. Vi j kor da jim ni vsem dovolj in je zavladala v hiši beda." Treba j ste vedno tako dobri. In vselej' se morajo kregati, prepirati in bi bilo plačati tudi davek; za-;razsodite tako modro.' zmerjati za slediiji grižljaj —j ostal je že dobrega pol leta. A!	(Dalje jutri.)
a v to povsem domačo in za-'kje bi naj siromaki vzeli denar,;	"
I sebno njihovo zadevo in svajo ko ga še za vsakdanji kruh ni- Ce danes preštejemo vse voj-1 se Martin vendar ni mogel so imeli!	i ?ke na tem svetu, najdemo šte-
vmešavati.	Ko je Martin slišal o nevolji j vjlko — trideset.
Pa je prišel mimo vaščan, pri čevljarju, je odprl veliko pi-j	* 41 * *
modrijan. Zaslišal je s češnje sano skrinjo, stoječo v poltem- J Vse fiste, ki so za pravo "su-kreg in prepir v vseh molih in nem kotu ob postelji. Staro no- šo" v Ameriki, jih niti ne za-glasovnih legah in si je radove- gavico s kupčkom srebrnikov je pirajo.
blagoslovi!"
Takšno moto vilo je bil Martin ....
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in krcničaih bolezni je naša specijaiiteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. ocl 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. uo 12. opoldne.
PRIJAZNO NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano trgovino confectionery, cigare, tobak in sladoled ter mehke pijače. Trgovino sem kupil cd Mr. John J. Smrekar na 1401 E. 55th St.
Cenjenemu občinstvu in društvom se priporočam za razna naročila kot za razne prireditve in piknike; vedno sem vam na razpolago za postrežbo s sladoledom in dobrimi cigarami po isti ceni, kot jaz prejemam.
Za'Gbilna naročila se vam že vnaprej zahvaljujem. Za točno postrežbo vam jamči.
■H koiMBI
CONFECTIONERY
1401 E. 55th ST. Tel. Rosedale 3979-J
Rezultati nase uspešne postrežbe
Največ Jugoslovanov, ki so dospeli v Cleveland tekom zadnjih par mesecev, je prišlo potom našega urada. Vsaka ladja prinese sem veliko število ljudi, po katere smo poslali mi. Ladja PRESIDENT WILSON je dospela zadnji teden, na kateri je bilo 32 naših potnikov.
Ako mislite kqga dobiti sem iz starega kraja in mu želite varno in zavarovano potovanje, vam svetujemo, da pridete v naš urad in pustite, da vam pomagamo s naša uspešno postrežbo. Mi izdelamo vse potrebne listine in vam zagotavljamo najboljšo in nejuspešncjžo postrežbo.
Ta wed pošilja denar v Evropo po najnižjih borznih cenah in v najkrajšem mogočem času.
Mi izdajamo drafte na največje in najbolj zanesljive banke v Ljubljani.
PRESIDENT WILSON odplove 14. septembra.
Ako mislite potovati na tej ladji, vam svetujemo, da pridete v naš urad takoj In si .kupite listek.
ZUFNICK & COMPANY
TUJEZEMSKA MENJALNICA. PAROBRODNA AGENCIJA. 6024 St. CLAIR AVE.	Cleveland, O.
LOKALNE NOVICE
Addison ceste neznani človek obleka, poleg katere je bil napisan listek z naslovom neke ženske. Ni listku je bilo. napisano, da je izvršil samomor. Policija je poiskala taisto žensko, toda ženska niti ne pozna mo-
—	V kratkem bo dobilo mesto Cleveland večjo množino konserviranega mesa, katerega
bo dalo na trg. Prodaja se bo škega in baš toliko ve o n.ienr vršila po vsej Ameriki, kjer bo j kakor policija sama. prevzelo to prodajo okoli šede-1 _ Policija išče moškega, ki set tisoč poštarjev, pet tisoč je ubil Ch. Sparacro, o katerem bankirjev in županov. Meso sejsmo poročali še včeraj. Mnenja bo prodajalo po nizki ceni. Vla-[so, da policija že pozna ubijal-da hoče stem napovedati boj < ca.
napfam visokim živilskim ce-| _ Mrs. .Elizabeta Austin je,
nam.	j šla pod ključ še včeraj. S svo- j
—	Mrs. Norma Valetin je bi- iim možem sta imela PrePir> Pa' la žena oziroma nevesta samo^ vzela samokres v roke in šest tednov. Mlada je ta žena/ ustrelila. Mož je bil zadet od kajti stara ie še le 15 let. Ona i samokresne kroglje in prepe-tudi pravi, da ne verjame več v,(1Jan v bolnišnico, kjer bo okre-Ijubezen na prvi pogled, ko pra- vaL Rana ni "evarna- Stano-
KRALJESTVA SRBA, HRVATA IN SLOVENCA V BEOGRADU
vanje imata na 2541, vzhodna 37. cesta. — Med tatov
vi Shakespeare, da človek niti ne ve, kaj je prva ljubezen, če
ni ljubil s prvim pogledom. ZI — Med tatovi so tudi znan' mažem se nista razumela, pri-1 stveniki, če ne drugje, pa v čel jo je pretepati, zakar ga je i Clevelandu, kjer kradejo že a-dala ona aretirati. Pravi, da Se!Parate za Preiskušanje krvi. ne bo več ooročila. Ona živi se-!Tak aParat -ie bl1 ukraden ne-daj pri svojih stariših na 4306,'kemu zdravniku na Union po-Cedar cesti.
— Mrs. Jane Ware, ki se je pred štirimi meseci razporočila od Emest Ware, že zopet išče razporoko. Stvar pa je sledeča: Ko je ona sprejela prvo odškodnino za razporoko, je
staji. Menda pa ja ne bodo poskušali rozinetovega "Jacka" koliko "kikov" ima še v vročih poletenskih dneh.
— Na urad prohibistične agenture je prišel farmer, ki I je prosil: "Moja krava je bolna; živinozdravnik je dejal, da
kmalu potem dobila brzojavko ;bi ^ ,<en aušek„ yiske ne ško_ iz Mobile, Ala., da-je njen prejs, dovalo> ampak najbrže pomaga_ nji moz našel smrt pod avtomo-|]o_ Kako jo dobn?„ _ (<Ne
moremo pomagati," je rekel
kupljeni, kakor pravi poročilo iz Washingtona.
bilom, ki se je prevrnil v neki
jarek V telegramu se jo . je|uradnik, "menda ja ne predstav-prosilo, da naj pride k pogrebu. Jljate gami vašo bolno «kravi. In res je sla; tam pa je našla: c0„ „
"njenega" moža bolj zdravega; _ Med Detro5tom in Cleve. kot ga je pa ona se kdaj videla; ,andom bo VQzi]o n rskih v njenem življenju. Takrat je zrakoplovov> katerl so bili že imel ta moz ze tudi nov samokres, s katerim jo je prisilil, da ga je ponovno poročila. In bila
sta spet mož in žena, pa speti — Jako zanimivo veselico ne, ker danes ga ona zopet toži | priredijo članice društva "Na-za razporoko. Ona živi na 1522! predne Slovenke", v nedeljo 3. Starkweather cesti.	j avgusta v prostorih Jugoslovan-
, , , v„ iskega Doma v Euclid. Članice - Mleko se bo podražilo, ta-; društva 'Napredne Slovenke' se ko se je včeraj naznanilo od-e V8elej iredi]e priljubljene
mestnega živilskega in mlekar-jzabave> nekaj	nebnega
skega inšpektorja. On pravi,j obeta na omenjeni ^
da se bo moglo plačati s prvim avgustom po 16 centov za kvort mleka in 10 centov za pajnt.
— De-etletnico svojega obstanka bo praznovalo društvo
. .... , , , , . "Mir", št. 142 SNPJ v nedeljo Prodajalci na debelo zahtevajo g avgu,ta v prostorih sioven-
po 36 za galono, tako tudi raz-|skega doma y Collinwood.u. Za
vazalci niso mogli prodajati jto slavnožt je društvo na delu>
mleko po stari ceni.	|2 bogatim programom> da se
— Vlada daje priliko ameri-1 proslavi ta dan najsijajnejše. riškim mladeničem, ako hočejo — Priljubljeno in kulturno dru-vstopiti v ameriško armado, ka-j štvo "Lilija" je pričelo s svo-tera tvori čete v Nemčiji. Za-! jim marljivim delom. Društvo hteva se tisoč vojakov. NaPu-i uo priredilo humoresko "Zani-blic Square je novačnica, in tamjkerna Trojica" v nedeljo, 12 se lahko priglasite. Prednost septembra v prostorih Sloven-imajo vojaki, ki so že služili vaškega Narodnega Doma v New-armadi, kakor tudi taki, ki bi burg. Ob priliki poročamo kaj se mogli hitro prilagoditi voja-|več
škemu življenju, za katerega mora biti -sposobna ameriška armada v Nemčiji.
— Mrs. Helen P. Sheldon,
prejšnja Clevelandčanka bo dobila $10.000 letno od posestva J. Maloneya, Cikažana, katerega je razporočila še 15 let nazaj. Tako pravi oporoka. Mrs. Sheldon živi sedaj v Plaza ho-
Naš rojak in bivši groce-rist, Mr. John Tomažič bo v kratkem odprl novo trgovino z hardware ter drugimi potrebščinami. Trgovino bo odprl v prostorih našega zavednega rojaka in trgovca Mr. Jos. Gornik, 670 E. 152nd St. Collin-wood. Mr. Tomažiču želimo mnogo uspeha.
, , XT ,r .	, .. „ — Dcbroznano	gostilno, ka-
telu v New \ orku in je tudi ze , .	x	T . ,, T
„r.„J.	_ i tero je vodil vec let Mr. Jos.
razporocena zena William-a J.
„ri ., ... , ,. . , , , Kalan in zadnje čase Mr. V. Wh.ta, ki je kralj-izdelovalecj jurman je prevzel Mr. Frank žvečilnega guma.	Skok> kjer bo yodil	Rfl_
— Dveletni otrok H. Bahr iz.iake opozarjamo na njegov 1392, vzhodna 34 cesta, je šel J oglas v današnji številki.
včeraj na dolgo pot. Prehodil j	-
je od doma pa do 99. vzhodne I V AMERIKO z $114.000.
ceste, skoro tri milje. Tam ga New York, 28. julija. - Sem je našel policaj, ki ga je od-; je prišel Car]og Mol]o> kJ ge mi_
priporoča Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki žive v Ameriki, da pošiljajo denar svojim domačim v stari domovini potom kupovanja edinole s čeki za dolarje in.ne pa za dinare ali pa krone. Denar bo izplačan po Narodni Banki Kraljevine Srba, Hrvata in Slovenca v Beogradu. Priporočljivo je. da se denar pošilja za izplačitev na omenjeni banki po sledečih bankah v Ameriki:
AMERICAN EXPRESS CO., 65 Broadway, New York, N. Y.
COLUMBIA TRUST CO., 60 Broadway. New York, N. Y.
ali po njihovih podružnicah.
Na ta način so naseljenci varni pred zgubo, katero drugače mnogokrat trpe vsled nepovolj-nem kurzu, kadar kupujejo za dolarje dinare ali krone.
Ali pa, da se obvaruje oseba, kateri je poslan denar potom čekovnih nakaznic, je najbolj varno, kajti obrambeno je, da se ne zgublja denar radi kurza. Narodna Banka je v sporazumu z mini-sterstvom finance, ki ima obveznost, da se vsaki denar izplača prejemniku brez kakih drugih posredovanj. Plača še vselej v dinaru, kakor je dnevni kurz vrednost dolarja po Beogradski borzi. Ako pa oseba, kateri je poslan od svojcev iz Amerike ne more v Beograd, da dobi izplačano poslani denar, se za to poskrbi vse potrebno, da se denar po podpisu prejemnika odpošlje na njegov naslov potom pošte.
Banka računa za svoje stroške dva in pol (2]/>) dinara od vsakih tisoč dinarjev, in to le v onih slučajih, kadar se denar izplačuje izven banke v Beogradu.
Poleg tega je potrebno, da se pošiljatelj enakih čekovnih nakaznic posluži sledečih obvestil svojcem, katerim je poslan denar:
1-Da se vsak dotičnik, kateremu je poslan denar in na katerega se glasi ček, podpiše, kakor je potrebno, in
2-Da oseba, kateri je poslan denar, istega
predloži osebno ali potom pošte Narodni Banki v Beogradu za izplačitev. Važno je, da vsak, kateri želi imeti izplačevanje potom pošte, da natančno označi njegovo ime, naslov in naslov pošte, potom katere bo dobil izplačilo.
Istotako se opozarja vse one, kateri želijo poslati denar v Narodno Banko na hranilne vloge, da istega, ona ne prejema, pač pa pošiljatelj lahko označi, na katero banko želi imeti denar naložen kot hranilno vlogo, pa najsibo v Beogradu ali v koji drugi banki v kraljestvu, ali pa da puste to zadevo Narodni Banki sami, da napravi vse potrebno.
NARODNA BANKA KRALJESTVA SRBA, HRVATA IN SLOVENCA, BEOGRAD.
Nadaljevanje iz 2. strani
Mimica: Mama, zakaj pa se' LIVARJI — Velikih strojnih ženske možijo?	i litin, in tudi izdelovalci sredin
Mama: Zato, ker se moški j in pomagači pri livarskem delu.
ženijo.
Mimica: Mama, vi še sedaj ne veste.
* * *
Če fant plesat' ne zna, tudi punc ne pozna; če pa fant pleše, je znak, da se ne boji na starost pleše.
♦ V ¥ ^
Kdaj bo prišel tisti čas, da se bo lahko ukradlo slovenskemu uredniku tisoč dolarjev.
Stalno delo. Zglasite se pri Foundry Department. TOLEDO MACHINE & TOOL CO. Toledo, O.	(178-83).
peljal nazaj na dom.
| sli preseliti v Ameriko . S se-— Josip Kavel iz 2248 Ore- j boj ima $114.000. — Ali ni zagon ceste je hotel postati svin- ] vidanja vreden, ko prihaja v
čar ali plumber ali polagalec svinčenih cevi, da se razumimo, ker nimamo pravega slovenskega izraza za te ameriške plum-berje. Doma je imel toliko različnih potrebščin, da bi lahko opremil najmanj 30 kopalnih bajn. On zanikava, da bi ukradel to blago, ki je bilo v njegovi hiši.
— Ali je to za šalo aH je za "špas", ali pa je samomor, kajti definitivnega se ne more zvedeti nikjer. Še pred dnevi je pustil na obrežju jezera blizu
Ameriko narja.
s tolikšno vsoto de-
ZA $800.000 ZGANJA ZAPLENJENEGA.
Toledo, 27. julija. — Včeraj so tukaj vladne oblasti zaplenile 3 vozove žganja,.ki je vredno $800,000.
Žganje je bilo poslano od distilirske tvrdke William Gaines v Glenn Creek, Ky., ter je bilo namenjeno za Boevin & Wilson Co., v Contrealu, Canada.
VSEM SLOVENCEM V CLEVELANDU
naznanjam, da sem prevzel od obče znanega rojaka Vincenc Jurmana
GOSTILNO
kjer boste našli vedno izyrstne hladilne pijače in točno ter do-;sko kitaro, mačo postrežbo.
Nadejajoč se, da me v obilnem številu posetite se vam priporočam
KUHINJA IN SOBA, za dva
človeka, se oddasta v najem — Vprašajte na 890 East 15.7th Street._(178-79-80)
PRODA SE — Konj, 2 voza, in 2 kravi. Zglasite se nemudoma na 16011 Saranac Rd.
(178-183.)
bra je dospela armada na prostor, kjer se je pozneje 'bila bitka. Postavili so taborišče na nekem hribu z dobrim razgledom. General je mislil po-j čakati tam, dokler ne bi prvi polk prišel nazaj.
Predno je solnce izšlo drugi dan, so Indijanci napadli tabor. Straže so zbežale nazaj v taborišče, kjer je zavladal splošen nered. Napad na levem krilu je dal Indijancem prvo priliko, da so napadli tabor sam. Dasi-ravno so se borili junaško, jih niso mogli zadržati. Skoro vsi topničarski častniki so bili ubiti in kmalu se je videlo, da bodo morali bežati. Toda je najprej je bilo treba, da so dosegli prosto pot. Vsled tega je general St. Clair hotel odvrniti Indijance s pota in je ukazal napasti indijansko desno krilo. Miličarji so imeli priliko za odhod, njim so sledle federalne čete in major Clark je bil zadnji s svojim bataljonom, da jih je kril na pohodu.
Umikali so se, dokler niso dospeli v Fort Jefferson. Tam se jim je pridružil prvi polk in dolgo se je mislilo, da je to bilo vzrok, da so Indijanci dobili zmago, ker general St. Clair ni imel dosti čet. Drugi pa .pravijo, da je bilo Indijancev toliko, da jih general ne bi bil mogel ustaviti, čeprav bi bil imel ta polk na razpolago. Vsi so bili mnenja, da je bila reši-'tev tega polka pollaga za srečen izid vojne z Indijanci.
Preiskava, ki je sledila porazu, je dokazala, da se vojni department ni brigal za armado, ki je bila izpostavljena vsem slabim posledicam, posebno še, ker je bilo mnogo smodnika za nič, ker ni hotel goreti in vsled tega so mislili, da poveljujoči general ni bil kriv poraza.
Ko je bil governer, se je general St. Clair izjavil, da bo on osebno odgovoren za nabavo tovornih konj in drugih stvari, ki so bile potrebne za boj zoper Indijance. Tako je zapravil okrog $3000 svojega denarja in ker tega denarja ni bilo kako drugače uporabiti, se ni brigal, da bi ga bil iskal nazaj. To je bilo dosti denarja za tiste čase.
Ko je šel v pokoj, se je podal v Washington, da si poišče ta denar. Tam so mu'rekli, da je njegova zahteva protipo-stavna in da je moral denar biti že dolgo izplačan. Rekli so mu, da bi bil moral denar preje zahtevati in mu niso hoteli povrniti, kar je on potrošil za armado. St. Clair je bil globoko užaljen vsled tega. Skoro dve leti se je trudil, kako bi bil dobil nazaj denar, potem se je podal v Ligonier, kjer je živel s svojo hčerjo, ki je bila udova. Bila sta oba brez denarja in hudo revna.
Potem se je začela zanimati zanj pennsylvanska zakonodaja in dali so mu letnih $300, katere so pozneje pomnožili na $650. On ni več dolgo užival dobrot tega denarja in je umrl vsled poškodb, ko se je ponesrečil s konjem pri Greensbur-gu, Pa.
MALI OGLASI
CIT A J T E ! D. Stakich & J. KralJ
MI PRODAJAMO
hiše lote in farme-
ISTOTAKO 'ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Poštena postrežba. 15813 WATERLOO RD.
Cenjenim UČENCEM in UČEN-KAM naznanjam, da sem se preselil iz
6102 ST. CLAIR AVE. na
1200 E. 61st St.
Tem potom naznanjam tudi, da bom pričel poučevanje poleg mandoline tudi kitaro, banjo in piano, za začetnike tudi Hawai-
VIKTOR LISJAK,
1200 E. 6*st St.
(178-79-80)
FRANK SKOK 6101 St. Clair Ave.
HIŠA NAPRODAJ s 4 sobami kopališče in vse potrebno kar spada k hiši. Hiša je še nova; porč z letno in zimsko opremo. Zglasite se pri lastniku na 1239 East 175th Str.	(177-79)
Tel. Central 3596 W
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
5805 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland, O.
Cleveland, Ohio. KOGAR SE TIČE:—
Želim, da bi naznanil vsakomur ki bere moje spričevanje, da je Dr. G. W. Hans, 8115 St. Clair Ave. ki-ropraktor, bil oni mož, ki mi je pomagal do zdravja, potem, ko mi špe-cijalisti, h katerim sem hodil več let niso mogli pomagati. Zgubil sem že vse upanje, ker nisem dobil nobenega zboljšanja v mojem nervoznem položaju. Srečen sem bil, ko so mi prijatelji svetovali naj vzamem adjusti-ranja pri Dr. G. W. Hans. Danes čutim, da mu dolgujem življenje, prihranil mi je mnogo denarja in bolečin. Želel bi, da bi mogel govoriti z vsakim posebej izmed vas, ker sem prepričan, da bi tudi vi vzeli isto zdravljenje. Obrnite se vselej z zaupanjem na Dr. G. W. Hans, ki vam bo vestno pomagal k zdravju.
S spoštovanjem
B. SHERRY,
3495 W. 62nd St. Cleveland, O.
HIŠE NAPRODAJ.
Nove hiše v bližini slovenske tovarne Euclid Foundry, po 6 ali 10 sob, za dve družini. Vse moderno urejeno, kopališče, fur-nezi, elektrika. Cene tem hišam so od $6,000 do $8,500 gotovine je treba od $1,000 d« $2.500.
Poceni loti na Bliss Rd., -* 55x200. Cena $1,400.
DANIEL GARAPIČ, Tel. Wood 719 W.
Bliss Road, Euclid, O. __
SOBA ZA ENEGA ALI DVA FANTA SE ODDA V NAJEM. — P«'
izve se na 1081 East 66th St.
(176—
DRUŽINA BREZ OTROK išče stanovanje 2. ali 3. sob, bodisi v Clevelandu ali Coilinwocxlu. Ponudbe M' se oddajo na 15817 Holmes A«
(176-17?)
NAPRODAJ JE še v "dobrem stanju Vim truck po zelo niz^1 ceni. Poizve se na 6302 Edna Ave.	(176-77-78-79-80)
PRODA SE ena jedilna miza i" postelja ter več druge kuhinjske oprave. Kupec naj se zg^' si na 1733 E. 45th St. po šest'
url zvečer. 177-78 _____
HIŠA NAPRODAJ!
Proda se hiša, zelo po pr1' merni ceni. Hiša ima 9 sob in "garaž" za dve mašini. Hiša Je na lepem kraju v sredini slovenske naselbine na 6021 Glas5 Ave. Poizve se na 1383 Eas{ 53rd St.	177-180'
FRONT SOBA SE ODDA DVA FANTA NA 1064 ADD1' SON . RD._177-lftj
IŠČE SE slovensko dekle za ku' hinjska opravila pri mali družini. Plača dobra. Poizve se n" 4706 St. Clair Ave.
(177-78-79)
HJŠA, KI SE MORA PRODA?1 V 14 DNEH! Hiša z velik"11 zemljiščem, ugodna prilika z8 kako trgovino. Posestvo je vredno $9500 toda sedaj se pro*'® za $7500. Hiša je za dve druž'' ni. Takoj se plača $3.500, ostalo na lahke obroke. Več se P0' izve pri lastniku F. W. JelušiČ-14130 Sylvia Ave. (177-82)
___I
Spodaj podpisani izrekam na tem mestu najtoplejšo zahvalo zdravniku kiropraktike
ALBERT IVNIKU,
čigar urad je na
6108 ST. CLAIR AVENUE ki je mojo čez 20 let trajajočo bolezen v dveh tednih tako korenito ozdravil, da ga morem vsakemu in vsaki čas najtopleje priporočati.
S pozdravom beležim
MIHAEL DRAGAN, 1381 East 47th St
TUR Bummertimo will Boon bo hero and with itthCTioys ot a vacation trip. Where are you gointf 1 he Great Lakes i* tho mecca fcir particular and experienced travelers on business and pteasuro trips. Tho' I). & C. Lino Stoamnm embody nil the qualities of ffpeed, safety and comfort. tho freedom of the decks, th» cool refreshing lake breezes. D «fe C. a Service Guarantee.
Daily Service May 1st between Detroit and Buffalo. Leavo 0:00 P. M. Arrive destination 9:00 A. M.
Daily Service April 1st between Detroit and Cleveland. Leave 11:00 P. M. Arrivo destination 0:16 A. M.
MACKINAC ISLAND Service Juno 14th to Sept. 14th. 3 trips per week Juno 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, O trips per week. Botwonn Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickots Send 2c Stamp for Illustrated
Pamphlet and map of Great •akes. Address L. G. LEWIS, G. P. A., Detroit, Mich.

I 1
I
Dr. D. J. SMALLY Zobozdravnik
6204 ST. CLAIR AVE.
Moderno zobozdravništvo brez bolečin. Ruvanje zob, Bridge-work, in Platework je naša špecijaliteta.
URADNE URE:
Od 9. ure zjutraj do 8:30 zvečer i Ob nedeljah: od 9. ure zjutraj ' do opoldne. — Zaprto ob j sredah popoldne.
OOOI=SOE= I
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMtfE. y ^
Prodajte sedaj. Mi pla^®1.
v	gotovini takoj .Simon, za««9"'
vi	prekupčevalec, soba 216 noxBldg.,, drugo nadstropJ Vzemite vzpejačo. Vogal d®* ta cesta in Eucli dave., nad S1 ger Sewing Machine Co.
to do 6. ure zvečer.
106170427874981
" ""!    ""!!!""!UP""" """" "!"!!! %""P!"""!"!"" !   " "!