SSew. 90.
Ishafa rszen ne&aff fn pras»ss?9w vsak <2a»
r-ofHjfcSa n»
OredntštTo ja v Ljubljani,
Frančiškanska n!ica §t.6'L Učiteljska tiskarna.
Dopise' frankirati in pod'« pisati, sicer s® jih ne pri" cbčt Rol {opise se ne vreč;;,
Inserati j Enostolpna petlt* Vrstica 30 vin., pogojen prostor } K; razglasi in poslano vrstica po 80 vf večkratne objav« po do* govor« primeren popoet*
¥ UublJanl, ¥ soboto 19. aprila 1919.
m&m
' iv >?;%*: VŽ-:
Giisfle Jusoslov. socialno - demokratline stranke.
leg« ir,
PoSžicifcC
SS vlRErjitr.
Naročnina; Po posr, -ti z dostavljanjem na dom ta celo ielo 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, ga mesec 5 SL« Za Nemčijo celo leto 65 K, ta ostalo tujino in Amerika 72 K. — Reklamacija a? list so poštnine prosta.
WUKtO
Cpravnižtvo ja v Ljubljani, Frančiškanska ulica 51.Q/I^ Učiteljska tiskarna-
Telefonska St. 31%
Slovenci in Jugoslavija.
C Hfl ‘
1.
Predvsem nekaj besed slovenji omladini: Svetovna vojna, ki nas ie stala najdragocenejšo kri naših ljudi, zlasti naše mladine, je morala »oditi svoje sadove. Maščevane so žrtve vojne in našega tisočletnega hlapčevstva. Slovenci, Hrvati ta Srbi tvorijo sedaj enotno državo. Naš narod dela svoje prve samostojne korake. Odkar živi na tei zemlji, je bil vedno le plen v tujih rokah. To ie začrtalo v njegovi duši posebno svojslvo. Da se je vzdržal, da ga ni Preplavila združena sila nemškega in italijanskega nacionalizma, se imamo zahvalili edinole žilavi yztrajnosti širših plasti ljudstva, našemil delavcu in našemu kmetu v Drvi vrsti. Prirodna moč plemena, Prirodni zdravi razum je bil močnejši od vsakega nasilja.
pridružitvijo našega naroda Južnim bratom pa niso še končane naše naloge. Baš obratno. Če je tež-£0 živeti pod tujim robstvom, ni nič lažje vladati samega sebe. Čakajo nas ogromne naloge, ki postajajo še ogromnejše, če pomislimo, da imamo za seboj skoro pet let svetovne vojne, ki je uničila nebroj materielnifi ta moralnih vrednot, nas postavila Pred malodane nerazrešljive probleme, da imamo zidati ob takih razmerah in pod takimi predpogoji novo državo, ki bo morala, ako bo hotela Živeti in procvitati, odgovarjati velikim potrebam in svobodnemu duhu novega časa. Vse te naloge pa zahtevajo velikih mož, širokih programov, inteligentnega ljudstva, politične izšolanosti, samostojnega državnega zmisla. Pri nas je pa vsega tega zelo malo, pri naših sosedih na Balkanu pa najbrže še manj. Velikih mož ne vidimo, velikopoteznih, vsem sedanjim potrebam odgovarjajočih Programov niman.o; ljudstvo }e zbegano, rešilo se je sicer svojih tiranov — nimamo pa prav nobenega Povoda biti niti sedaj zadovoljni. Uživamo že pol leta državno samostojnost, usmeritve v naši politiki, najelementarnejši začetek vsaj teoretičnega prikazovanja celokupnega Jugoslovanskega problema v sedanjih razmerah, pa ni in ni od nikjer. Povejmo odkrito. Pri vsem našem delu in boju proti staremu režimu m bilo baš vse v redu, zamudili smo marsikaj že tedaj, zlasti z ozirom na mirovno vprašanje Itd, kar se pa tiče priprav za novo samostojno življenje je boljše, da ne govorimo. Drli smo slepo naprej, ne da bi se vprašali, kako in kaj. Pustili smo fi-iozofično, da se stvar razvije sama Po cehi. Znali smo. kaj nam je poru-
LISTEK.
to talon MU osli'?
»Slovenska socijalna matica« je gdala letos Fr. Albrechta prevod £eter Bezručevih »Šlezkih pesmi«. £ tem je zopet obogatila naš književni trg in naše ljudstvo bo spoznalo v Peter Bezruču v marsičem tudiNglasnika svojih večnih boli. Iz sle/kih pesmi se vije nepretrgana Vrsta obupni!] tožb zatiranega narodu, onemoglih upornih krikov v Sluho noč. Zato te Bezručeve pesmi tako prav govorijo tudi slovenskemu ^rcn, vedno ubogemu, zaničevanemu, brezmočnemu toliko stoletij!
V	času, ko je češka poezija izrasla najratiniranejša erotična čuvava in najveličastnejše mistične razmahe, v dobi Otokara Bfezine m Antona Sove, pravi dr. Martinek ® Bezručevi poeziji, je prišel Bezruč s svojo hripavo, obupno poezijo, ®rez glasbene virtuoznosti, iz katere klicala le neizmerna groza in strašno sovraštvo. Šlezke pesmi so resnici onemoglega češkega šlez-
Un *\ »šlezke pesroi“ se laliko naroče pri pravi ,Naureja“ za ceno 7 K izvod.
šitl, nismo znali, kaj nam Je zgraditi. Nismo bili v nobenem oziru dovolj pripravljeni. Navalile so se zato na nas neštete nadloge, da je bil naenkrat jok in stok.
Naš položaj je zato sedaj tem težavnejši. Kakor da ne bi vse te ne-dostatnosti zadostovale, vidimo, da gre še vedno vse v starem pravcu, površno naprej.
V	strankah, ki so vzele Jugoslavijo v zakup, prevladujejo elementi iz stare dobe, stare duševnosti, bu-dimpeštanske in dunajske šole. V nove razmere se ne morejo in ne morejo vživeti. Srbija pa je bila doslej manjša država, njena politika često nam nerazumljiva. Medsebojnega poznanja ni. Politične tendence enih in drugih so pa vse drugo nego demokratične. V takih razmerah ni pričakovati v kratkem veliko. prida.
Masa pa tir ja svoje zahteve, zahteve, ki so vezane z rešitvijo celokupnega Jugoslovanskega vpraša* nja.
Eno je očitno: Narod potrebuje duševne preporoditve v duhu novega položaja.
Odkod naj pride ta duševna pre-poroditev; kdo naj zaseje s šlrokhn zamahom med zbegano maso novo seme, jo povzdigne, ji pokaže pot, gravitacijo k svojim bratom, Jo očisti vseh skorij tisočletne, našemu duhu sovražne metalltete?
To ne morejo storiti oni meščanski politiki, ki hočejo bit! glasniki ljudstva, ga voditi v nove razmere, ker so sami preveč obremenjeni starih grehov in nepopolnosti: to veliko delo med narodom zamore uspešno in v pravem duhu izvršiti le mladina, tista mladina, ki se zaveda, da je mogoče, ako se probleme prav razume in pravilno reši, ustvarit! Iz troimenega naroda sijajno kulturno, gospodarsko in politično silo. Težki so naši prvi koraki, negotovi, ali naprej moramo, vživeti se moramo v nov položaj, razumeti ga, in imeti trdno, neomajno vero v bodočnost tvorbe, ki smo jo ustvarili in ki nam bo rodila iz sedanje zaostalosti in raznolikosti krasno moderno celoto.
Izobraževalno delo med ljudstvom, da odpadejo predsodki In nevednosti, da nastane medsebojno poznanje in razumevanje, tega nam je treba, in to nam mora priti od mladine, od nove generacije, ki ima dovršiti naš narodni in socialni proces.
Z novimi idejami, z novimi vidiki in programi med ljudstvo, da se bo zavedalo svojih nalog in poti. Kulture potrebuje ljudstvo, zdaj več kot nikoli!
Moderna, socialno misleča mladina ima tu obširno polje. Naj izvrši svojo dolžnost.
V	prihodnjih člankih nekaj več o Jugoslovanskem vprašanju, kakor sl ga ml predstavljamo.
Velikonočno v stajenje.
Trpeče Človeštvo praznuje tudi to peto Veliko noč strašne vojne dobe v žalosti in pričakovanju. OJ, bratje, ki spite večni sen širom neštetih bojišč, vaše gomile so naše odprte, neprestano krvaveče ranel Kako je bilo vse drugačno naše pričakovanje, kako velika naša vera v vstajenje človeštva.
Vaš spomin, nemaščevane žrtve svetovnega ubojstva, kliče po odrešitvi in vstajenju. Sredi silnih vetrov in strašnih viharjev živimo in vse naše misli so pri vas. Kaj naj vam pove nocoj naša uporna misel, kakšna bodi naša zaobljuba?
Kje ste prijatelji, bratje, sestre, ki ste nekoč z nami zavestno gledali v svetlo luč novega dneva, v žarno dobo svobode in sreče, odrešenega človeka, popolnega zavestnega življenja? Ni vas več med nami, zapustili ste nas, divja sila blagoslovljenih razbojnikov vas je pritegnila v svoj vrtinec, smrtna kosa je sekala in sekala, neusmiljeno, neutrudno, padli ste žrtve svinčene krogle, žrtve lakote in bolezni, žrtve vašega trpljenja In vaše žalosti in naše sramote.
Vam vsem, poznane in nepoznane žrtve organiziranega ubojstva sedanje zločinske družbe drago cvetko, žarečo krizantemo našega Iskrenega spomina.
Nismo vas pozabili. Maščevanje prihaia, maščevanje pride.
Vaša smrt je pokora za nas, za vse človeštvo. Nosili Jo bomo, dokler bodejo vaše nepokoine duše našle v prostem združenem človeštvu svoj skladni Izraz.
Najpopolnejši spomenik vašemu junaškemu trpljenju bo nova, radikalno spremenjena družba solidarnih bratov in sester.
Rušili bomo staro, zločinsko in tatinsko organizacijo privilegiranih razbojnikov, porušili bomo stari svet smrti in prokletstva, da zgradimo na njegovih ruševinah ponosno stavbo naše bodočnosti.
Pozdravljeni bratje, težka je bila vaša smrt, še težji naš boi.
Vstajenje pride! Naša Velika noč se bliža.
Orobu obsojeni človek je vstat, gleda življenju nasproti, hoče živeti!
Naša velikonočna misel na vas je misel dela in boja.
Stari svet krvavi še vedno iz tisočerih ran; ves svet je sedaj eno samo bojišče; boj naroda proti narodu se je spremenH v boj razreda vrntj razredu. Zločini svetovne voj-
ne so morali roditi odpor. Zbegano človeštvo išče izhoda. Hoče popraviti zamujeno. Reke plemenite, dragocene krvi so morale teči, da je prišlo do spoznanja, še je jok in trpljenje v naših hišah, v naših srcih. Kar se je naših sinov rešilo smrti, je še vedno razpršenih po svetu; umirajo v ujetništvu, po ječah, v daljnjih krajih, tujci med tujci. Tisoče in tisoče naših ljudi ječi pod kruto silo osvajalca, doma pa žalost ta žalost na vseh koncih ta krajih ta v zvrhani meri.
Bridka je ta zadnja etapa človeške križeve poti ta tolaži nas le zavest, da se že bližamo vrhu Kalvarije.
Bližamo še cilju. Krčimo se v bolečinah; s krvjo je plačan vsak naš korak, s solzami odkupljen vsak počitek. Padamo neprestano, neprestano vstajamo — trpeča procesija smrti obsojenih, ki hočejo živeti in zmagati.
V boju za življenje, v zmagi življenja nad smrtjo je naš cilj in naše poslanstvo.
V večno silo človeštva zaupamo, v njegovo pomlajenje.
Tako pozdravljamo velikonočno vstajenje!
Nehajte!
Od neumnosti do pobalinstva je kratek korak, in »Narod« hoče baje imeti prvenstvo na enem in na drugem polju.
Svarimo ga, da naj kmalu neha. Stvar utegne slabo končati. Na njegov račun smo se že zadosti smejali, lnlamij pa ne trpimo. Železničarsko gibanje je spravilo iz ravnotežja vso pasjo zalego. Kažejo se nam zopet v pravi luči. Železničarji, o katerih je »Narod« že pred tednom pisal, da so njih zahteve upravičene, so mu trn v peti. Blati jih na vse pretege. Njegov glavni »Leitmotiv« je. da so prodani Italijanom in Nemcem. Naj »Narod« pove, kdo so oni hujskači, ki popivajo in so polni denarja. Ne gre, da se kratkomalo vrže sum na vse, ter indirektno podtika, da so to morda naši sodurgi. Če bi nam gibanje zrastlo čez glavo, bi bil štrajk že tukaj. Naj se pomisli, v kakih razmerah žive zlasti nekatere železničarske kategorije in naj se uva-žuje nezadovoljnost in razburjenost, ki je med njimi vladala, pa naj se trdi, da ni bila disciplina in zaupanje do voditeljev močnejša od vseh drugih momentov! Kaj želi »Narod« še od nas? Ali naj mu pomagamo v njegovi brezmiselni gonji, ki ima vse predpogoje, da razburi železničarje še bolj in jih prisili, da stavkajo? Ali vas bo kdaj pamet srečala? To je že obupno!
In naj se ne šopiri preveč slavna železničarska zveza. Z resolucijo, ki jo je sprejela na shodu, se je do kosti osmešila. Najprej pove v visokem tonu, da se ne bo v nobenem slučaju stavkalo, potem se pa najodloč-nejše zahteva, da se imajo izpolniti vse želje. Kateri železniški minister, bo vzel tako fik-fakovsko resolucijo za resno? Hlapci, ali ste plačani od kakega gledališkega ravnatelja zrno, da zabavate celo Jugoslavijo, od Koroške do Macedonije?
Nehajte! Pustite železničarje pri miru. Je v vašem interesu.
Naše delavce znamo voditi ml, kakor hočemo mi. Vas ne potrebujemo. Vaši Zvezi in vašim »govornikom« na shodih povejte, da je skrajni čas, da se nesramna gonja proti našim voditeljem neha. Vemo, kaj se govori. Ne prisilite nas, da vam vrnemo milo za drago. Ljubimo preveč svoj narod, da bi ga pustili poživiniti.
In nehajte z vašim čvekanjem o Nemcih, ki derejo v naše organizacije, o shodih, kjer se je zabavljajo čez Srbijo. Imamo do Srbije in do srbskega naroda večje spoštovanje, nego ste ga imeli vi do njega, ko sie se klanjali avstrijskim generalom. • > Nemcih, ki niso bili prej socialisti 'n ki so sedaj v naših organizacijah, pa čakamo, da navedete imena.
Nehajte, zakaj če nas bo vaše izzivanje prisililo do skrajnega boja, bodo vse vaše Zveze in vsi vaši kričači zleteli tako. kakor so zleteti vaši prijatelji avstrijski generali z vsemi tozadevnim; brzojavi.
Komu bo tak boj koristen in ie je bil potreben, se bo sodilo. Amen!
Kdo ie kriv?
Dobili smo sledeči spis, ki ga sicer priobčujemo, ker smo 1 mi mnenja, da je treba smotrenosti in organizacije i na polju našega dela v tujini. Še najboljše pa bomo vzdignili naš ugled, če bomo uredili notranje prilike, razvili kulturno delo, napravili Jugoslavijo svobodno in demokratično. Težišče celega vprašanja je v nas samih doma. Ostalo pride samo po sebi.
Kdo je kriv, se vprašujem dan na dan, da nas svet ne pozna, ko sodi o nas; kdo je kriv, se vprašujem, da svet ne sodi o nas, kakor bi sodil, če bi spoznal vse naše narodno življenje, našo tužno preteklost, naše stremljenje v bodočnost?
Kolporterji kriče: »Reka je naša, Dalmacija je naša!« Veselite se in in radujte se, kajti naše ljudi so priznali za naše, našo zemljo so prisodili nam! A vi se ne veselite? Vi sa ne radujete,. ako nam odtrgajo najlepši so, ako nam pahneio v sirs-
kega ljudstva sodba o narodnih in socialnih krivicah, ki tlačijo in za vedno pogubljajo ubogi češki živelj v Sleziji, so glasovi smrti zapisanega uklenjenega obsojenca, ki se zaveda svoje brezmoči, pa v obupu nad rešitvijo v neizprosnem sovraštvu do svojih krvoločnežev stiska pene svete jeze iz ust, ne vpije, ne proro-kuje maščevanja, ampak samo toži ta umira.
Peter Bezruč je Čeh iz Opave v Šleziji. Rodil se je 15. oktobra leta 1867. kot sin profesorja Antona Va-šeka, Vladimir Vašek. Svoje pesmi je vedno anonimno priobčeval od 1. 1899. naprej v praškem dnevniku »Čas«. L. 1903. Je Izšla prva zbirka njegovih pesmi, pozneje še trikrat izdana, anonimna. Ponatisk njegovih pesmi je izšel v Ameriki. Vse Bez-ručevo delo je obseženo v drobni knjižici »šlezke pesmi«. V teh pesmih je pesnik povedal vse, vse, kar je tlačilo takrat nesrečni češki rod v Šleziji. V letu devetdesetem se je res zdelo, da stoji češki živelj pred neizprosnim poginom. Statistika je kazala vsako leto obupnejše številke. Ogrožal ga je z ene strani nemški, z druge češki živelj, izsesaval in goljufal pa ga je nenasitni žid. Češko Opavsko, Ostravsko in Tešinsko, to so tisti kraji, kjer so se dogajale
strašne tragedije s češkim narodom, tu so tisti premogokopi, ki dajefo premog za žareče plavže železa, iz katerega si kuje v rdečih tovarnah češko ljudstvo samo žreblje, da ga z njimi pribijejo na križ. da
»pri Bohuminu krog čela so spletli mi trnjevo krono, roke pribili mi v Ostravi, srce v Tešinu prebodli, dali iz Lipine oeta ml piti, z žebljem pri Lisi noge mi zabili.«
In podjarmljeno ljudstvo je bilo
preveč oddaljeno od češkega kulturnega središča in ni se zavedalo svojega človeškega dostojanstva in svetih narodnih pravic:
»... Ko jim nekoč je zasijalo solnce: in ves ta narod preplašen je od luči. takoj pobegnil v črne koče, pred vsak izhod je kamenja navali! in z licem klonil k zemlji...«
Brez vsakih pravic je bilo češko liudstvo v teh krajih. Markiz Oftro, v katerem vidi Bezruč predstavitelja krutega sovražnika domačega češkega življa In češkega jezika, ta ima vse, vse gflre, vse gozdove, premogokope in tovarne, ta uči mladino tujega jezika, bije z bičem ljudem v obraz, nima sočutja z Maričko. Maedonovo, katere
»... če starši so v njega roveh se
pobili,
sme vzeti sirota vsaj drv za naročje? ...«
Same grobove kopljejo, same grobove zatiranim, brezpravnim:
»Hodil sem z Bezkid sin bedni,
—- dva velika sem gospoda zrl pri delu kot grobarja...
Biče v škornjih, jarem v rokaK slino, strup za nas na ustih — vse na njih blišči se zlata...«
*
»Sedemdeset tisoč nas je, sedemdeset tisoč grobov kopljejo nam pred Tešinom.
In Andražu, ki vprašuje, če se vse to godi po zakonih, odgovarja
Bezruč:
»Po zakonu, bratec Andraž!«
Ali niti tega ni, da bi križi na grobovih nosili napise v »teh prokletih pariiev jeziku.«
Bezruč je velika pesniška osebnost. Njegova osebnost kot taka sama ne pride v pesmih do veljave. Njegov »jaz« v pesmih je simbol tlačenih, brezpravnih, obupanih in umirajočih, kot je Markiz ftero simbol vsega češtvu na Šlezkem sovražnega. Pesnik pozna samo trp-
ljenje svojega rodu, ki gladuje nt zmrzuje in kateremu se istočasno trga njegov jezik z jezika v šolah in v Javnosti.
Peter Bezruč je pa napisal tudi pesmi Čudovite lirične nežnosti, obujajoč mladostne spomine, opevajoS izgubljeno ljubezen, in izprehajajoč se po temnih Bezkidskih vrhovih. Njegove pesmi so dovršeno lepe nes le po vsebini, ampak tudi po oblik?«
Prevajatelj Fran Albrecht je napisal »Šlezklm pesmim« epilog:
»...Peter Bezruč, Iz Tešina nal
brat,
rod moj slovenski, kot šlezki tvtfl
rod, j
mal med rodovi in velik v trpljenj«, tiho je živel in tiho ugašal	s
pod korobačem baronov in grofov. 1 in pod oholostjo nemške gospode. ] Plakala naša Marička Magdonova na Jesenicah je. V Ptuju naš Bernard Žar mater zatajil...
V	Ptuju mi tonemo, v Celju mi tonemo,
v Radgoni ml tonemo in v Mariboru, že utonili smo okrog Spiejfelda, _ v morju arpadskem smo že utonili..* In na Koroškem...
—	Zdaj do zenita je zraste! nas dan, Dušam trpljenje je seglo do roba ... Prosti smo. Zarja je pala na nas...«
. sapibi;
90.
njost najboljši del našega naroda, oko nam umolknejo tisoči in sto* tisoči — a mesto njili bodo zavzeli mnogobrojni tujci, ki jih je privabila lepota teh divnih krajev, tujci nam in našim nesrečnim onkraj črte, fel bi kar čez noč vse, kar Je bilo nad sto in tisoč let samo slovensko, uničili. Težko roko osvojevalcev so začutili naši nesrečni bratje onkraj črte že prve dni, ko so pognali očete, sine, može ter njihove ln naše voditelje v Kanoso. In take razmere naj ostanejo na večno, to naj bo rezultat »mirovne« konference, na kateri naj bi odločevale Wilsono-ve ideje? Ne moremo verjeti! Ce na bo res tako, moramo pač mlsllff na odpomoč, na samopomoč. Dopustiti ne moremo, da se nas zopet ogoljufa, da se nam ob’ našem vstajenju odvzamejo našf najboljši ln :iai!epši kraji.
In ako je namera naših sodnikov zares taka, kaj nam je storiti?
Slovenci smo preslabi, da bi mo* šli braniti sami svojo posest. Bifl smo preneznatnl dosedaj, da bi nas svet sploh spoznal; čim so odpadli zarjaveli okovi raz naših’ rok in nog, se pa nismo zavedali takoj svojega opasnega položaja, nismo se zavedali, da se nam kujejo novi okovi, pripravlja novo suženjstvo za najboljši, najvetmejšl del naroda. Zakasneli smo mnogo.
Premalo smo na drugi strani storili, da bi nas svet spoznal in uva-ževal. Italijani niso zastonj izvrSHl ogromno agitacijo po celem svetu, da ga informirajo po svoje o teh krajih in o ljudeh', ki tukaj prebivajo, niso zastonj blatili in zaničevali nas po svetu in nas poniževali kot neizobražen rod, kateremu treba odvzeti kolikor največ zemlje in ljudi. Mi smo majhni in mladi, uglednejši in večji narod ima že Iz razloga, ker je velik in ugleden, večjo besedo, njemu se sploh več veruje. In 5e tak narod mobilizira vse svoje učenjake in umetnike ter druge ugledne ljudi, da mu pomagajo pri njegovem poštenem ali nepoštenem delu, kaj nam je treba še napraviti.
Povejmo si odkrito, rda nismo bili pripravljeni na dogodke, da smo vedeli, kaj nam je rušiti, da se nismo pa vprašali, kaj potem pride. In ko so priš'i vsi problemi naenkrat nad has, smo stali tu osupli In nepripravljeni. Ustnerjendosti In smotrenostl ter cilja v naši propagandi ni bilo. Se ko smo kričali, smo kričali slabo. Trditve, da smo narod brez kulture, bi bili najboljše izpodbili, ako bi bili v velikem slogu pokazali svetu, kaj smo majhni in zasužnjeni narod z našo krvjo in močjo plemenitega producirali. Toda tudi na tem polju smo šli površno in počasno, zdaj Je pa že vse prekasno. Smotrenostl ni bilo ne pri kulturnem, ne pri polltlč-^ nem delu. A za naprej? Mislimo, da’ nas na tem polju še vedno čakajo velike naloge, tudi potem, ko bo pariška konfereuca zaključila svoje delo in nas obsodila. NI sodbe brez priziva. Sklepi pariške konference r,e bodo pravični, In zato tudi ne trajni Kar smo zamudili doslej, naj se popravi v bodoče. To naj bo skrb vseh kulturnih In političnih faktor* jev. Organizacije in priprav je treba. Moje mnenje je, da naj se vsaj sedaj smotreno pripravi vse, kar je treba, na izdaten in zgovoren način, da ne bo svet zares mislil, da smo taki nekulturni divjaki, kakor nas Je v tefi časih brezvestno prikazala svetu »kulturna« in resnicoljubna imperialistična Italija.	S.
Politične vesti.
Jugoslavija.
Laške laži o nerediK v JugoslavlJl.
Ne mine dan, da bi laški listi ne
poročali o težkih neredih !n revolucionarnem gibanju v Jugoslaviji, zlasti na Slovenskem In Hrvatskem. »Giornale d’ Italia« prinaša vest iz Trsta, da so Izbruhnili hudi boji med prebivalstvom Slavonije In med «rb-skimi četami, ki zatirajo Hrvate, ker baje nočejo priznati kralja. Takoj na to pa poroča ta Izvrstni Informator v Trstu, da so nastali nemiri tudi med srbsk!ml vojaki samimi. ki zahtevajo republiko. To protislovje je jasen dokaz za to, da : e fabricirajo te vesti kar na kratko
v	Trstu z namenom delati razpoloženje proti Jugoslovanom in njihovi državi. — P. P,
Tudi Mrdžari fn ITf<rži,flncl so za Italijanske zahteve.
Italijani imajo nov argument za svoje UTiperijalisflčne težnje. >Gior-na?e d’ Italia« pravi, da so se izjavili Madžari in -novo ustanovljena zahodna ukrajinska republika (?) proti (emu, da bi dobila Jugoslavija Reko.
WHsoa proti Italijanski Reki.
»Giornale d’ Italia« prinaša poročilo o položaju v Parizu in pravi, da je vest o namenu Wi!sonovem, vrniti se v Ameriko pred sklepom miru, vzbudila veliko razburjenje, ki se Je pa že poleglo, ker se izjavlja od oficijelne ameriške strani, da ostane ameriški prezident tu do končnega sklepa mini. Splošno pa se Ima za to, da so hoteli ameriški krogi s to vestjo vplivati na Francijo in Italijo, da sprejmejo Wilsono-ve predloge glede določitve mej, ki ne soglašajo z nujnimi željami in aspiracijami. Laški Ust seveda protestira proti Wilsonovim načelom, ki noče priznati Italiji Reko in pravi, da sl mora Italija sama Izvoje-vatl svoje pravice, če jih Wilson in Ooyd George nočeta pripoznati. Od Italije se ne more zahtevati, da žrtvuje svojo kri hrvatskim janičarjem in njihovim blaznim zahtevam. »Giornale« primerja potem Jugoslavijo afriškim in azijskim kolonijam (!) In pravi, da se Ital ja ne more odreči svojim težnjam ravno tako, kakor se tudi Angleži nočejo odreči Indiji in Amerikancl Monroeovl doktrini. Italija pa tudi ne more do-, pustiti zavlačevanje določitve njenih mej, kar Je, kakor se zdi, namen Lloyda Georgea In Wilsona.
Po svetu.
Nemiri na Dunaju.
LDU. Dunaj, 17. (CTU.) Na Dunaju so bile nocoj velike komunistične demonstracije. Narodna bramba pod vodstvom častnikov, dobro opremljena s puškami in strojnicami, je varovala parlament, Državni kan-celar dr. Renner je govoril množici, ta pa je naskočila parlament, pobiia okna in hotela razbiti težka hrastova vrata. Zapalila je parlamentove pritlične prostore. Ko so prišli ognje-gascl, so jim demonstrantie gašenje zabraniU. Ko je došla vest, da prihajajo tri Italijanske stotnije, so se demonstranti razpršili.
LDU. Dunaj, 17. (CTU.) Požar v parlamentu se je omejil na stanovanja. Knjižnica Je ostala nepoškodovana. V dvornem gledališču, kjer so demonstranti razbili v fojeju vsa okna in stekla, ter v Nemškem ljudskem gledališču so morali s predstavo prenehati. Pri današnjih demonstracijah Je bilo ubitih troje policistov, težko ranjenih' pa 16 policijskih stražnikov. 17 demonstrantov je bilo težko, mnogo pa lahko ranjenih.
Ogrska sovjetska republika.
LDU. Nauen, 17. Pri otvoritvi delavskega in vojaškega osrednjega sveta je imel ljudski poverjenik za zunanje stvari, Bela Khun, daljši nagovor, v katerem je izjavil, da razredni boj toliko časa ne bo nehal, dokler eksistirajo razredi. Namesto parlamentarizma mora stopiti razredno zastopništvo proletarijata, ker Je Imperijallstičnega razvoja buržo-azlje le-ta postala enostavna reakcl-jonarna masa.
Vsi še žive.
LDU. Nauen, 17. Vest o usmrtitvi Bivšega nadvojvode Jožefa, Weker-leja In Szerenyja v budimpeštanskem centralnem zaporu demantira ofici-jozni OKU. Vsi trije še žive.
čefioslovaška narodna skupščina.
LDU. Praga, 17. (CTU.) Predvsem Je bil sprejet predlog za ustanovitev najvišjega sodišča v Brnu in za vzpostavitev upravne komisije na Sleskem. NadaljnI predlog, da ima vlada pravico imenovati predsednika, podpredsednika in člane, določiti njihove plače in eventuelno prevzeti njihove uradnike in nameščence v državno službo, je bil odobren. Nato je poročal odsek za zemljiško reformo o zakonu glede konfiskacije veleposestev. Zakon določa izvršitev posestvene reforme potom zaplenitve veleposestev, ki so v področju Čehoslovaške republike. Pod veleposestvom je razumeti skladen zemljiški kompleks, čigar obseg, — v kolikor se nahaja v Ce-hoslovaškl republiki In je last ene ali več oseb — presega najmanj 150 ha poljedelske zemlje (njive, travniki, vrtovi, hmeljarstva) ali 250 ha zemlje v splošnem. Neločena zakonska štejeta kot ena oseba. Od konfiskacije so izvzet’ juridični in poljedelsko samostojni objekti, predvsem last dežele, okrajev in občin. Republika ima pravico prevzeti kon-fiscirana posestva ter jih razdeliti. Vprašanje odškodnine se bo uredilo s posebnim zakonom. Brez odškodnine se razlasti premoženje tujih državnih pripadnikov. last bivše cesarske hiše Habsburžanov, nadalje posestva, ki slonijo na plemiških pravicah, posestva, ki so bila krivičnim potom pridobljena, posestva onih oseb. ki so med volno sovraž-
no nastopile proti češkemu urrod« in slednjič ona premoženja, katera pridejo po odredbah finančnega zakona državi v prid kot predujem na oddajo imovine. Razlaščena posestva, (katerih Izkupilo služi ali javnim namenom ali se lahko da v najemi in v obdelovanje) pridejo v pr-
vi	vrsti v prid malih obrtnikov id brezposestnih s posebnim o;;:rom na člane čehoslovaške vojske ir vojnih invalidov, ki hočejo obdelovat! polje. Osebam, katere zadene razlastitev, se prepusti del orrega posestva, ki presega zgoraj imenovano mero, če je mogoče po njihovi volji. Prodajanje ali dajanje v zakup kon-fisciranih posestev je podvrženo oblastvenim dovoljenjem in je brez teh nedovoljeno. — Sledi nato podrobno razpravljanje, v katero je posegel tudi poročevalec Modraček, ki je dokazal da se pri razlastitvi veleposestev na Čehoslovaškem ne more tako ravnati kakor v drugih državah, češ, ker je veleposestvo na Češkem industrijalizirano. Poslanec Juriga je pozdravljal predlog, češ, da prinaša ta Slovakom osvoboditev izpod jarma madžarskega veleposestva. Ljudstvu se mora omogočiti, da na svoji zemlji ni sluga, temveč^ gospod. — K zadevi je tudi govoril v odsotnosti ministrskega predsednika, minister Švehla.
—	Predlog je bil z burnim odobravanjem v prvem in drugem branju sprejet. — Nato so interpelirali poslanci Sladky, Bechynš in sodrugl o podržavljen ju privatnih ljudskih' šol v Nemški Avstriji. Zahtevali so, naj minister za uk vse potrebno ukrene, da zasigura svobodo kulturnega razvoja in s tem tudi eksistenco češkega šolstva na Dunaju in v Nemški Avstriji. Minister za uk Ha-berman je odgovoril na interpelacijo, da je bila njegova pažnost vedno osredotočena na šolstvo na Nižjem Avstrijskem. V sporazumu z ministrskim svetom bo ministrstvo proučilo vprašanje čehoslovaškega šolstva na Nižjem Avstrijskem ter v primeru kršenja pravic češke mi-noritete Nemški Avstriji zagrozilo z represalijami.
Cehoslovaška za trgovsko zvezo z
Zedinjenimi državami,
LDU. Praga, 17. (CTU.) V svrho pospeševanja medsebojnih trgovskih zvez med čehosiovaško republiko in Zedinjenimi državami so amerikanski Čehoslovaki že koncem leta 1918. započeli akcijo, ki je na kongresu čehoslovaških trgovcev v Chicagu od 3. do 5. aprila 1.1. vspela s tem, da se je ustanovila čehoslo-vaška trgovska zbornica. Na kongresu so sklenili, poslati ameriškemu trgovskemu rpinistrstvu resolucijo, v kateri zahtevajo, da se pošlje komisija strokovnjakov v čeho-slovaško republiko v svrho vposta-vitve trgovskih stikov. Nato se je vršil velik banket, katerega se je udeležilo 500 oseb; za Jugoslovane je bi! navzoč urednik Palanda.
Krvavi pogrom v Pinsku,
LDU. Nauen, 17. Član amerikan-ske prehranjevalne komisije. Zucker-mann, je poslal židovskim poslancem poljskega deželnega zbora poročilo o krvavem pogromu v Pinsku. Poroča, da je poljsko vojaštvo obkrožilo v Pinsku hišo, kjer sp zborovali Židje, od katerih so 40 aretirali in 37 ustrelili. Zuckermann zahteva takojšnjo odpomoč, ker ogrožajo poljski vojaki še nadalje židovske občine. PoznanJ-ski list »Kurjer Poznanjski« priobčuje dogodek tako. češ, da so Židje zborovali v boljševiškem znamenju.
Morilec Llebknechta.
LDU. Berlin, 17. (DunKU.) WU poroča: Lovca Rungeja, ki je bil dozdevno udeležen pri usmrčen ju IJeb-knechta so aretirali. Proti vsem ude-ležnikom na umoru Liebkneclita ln Roze Luxemburgove so vložili obtožbo.
Zopet obravnavajo jadransko vprašanje.
LDU. Bern, 17. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča:	V
torek se je pričela konferenca iz-nova pečati z jadranskim problemom. Svet četvorice sicer ni imel seje, pač pa so se nadaljevala pogajanja med načelniki delegacij. Dopoldne se je Wilson posvetoval z Orlandom, popoldne pa je bil pri njunem ponovnem razgovoru navzoč tudi 'Andrej Ossoinack, bivši reški poslanec v ogrskem parlamentu. Ta je poročal o italijanskih zahtevah po Reki. Pogovor je trajal 4 in pol ure. Orlando konča svoj ekspoze v sredo. Popoldne pride v svetu četvorice jadransko vprašanje na razpravo. Svet četvorice je imel v torek dopoldne in popoldne sejo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, ki se tiče zasedbe levega renskega ob-
relli, Sklenili so, 'd* tfo zasedba trajala toliko časa, dokler Nemčija ne plača vse vojne odškodnine. Število antantnih čet se bo zmanjševalo vsakih pet let sorazmerno z letnimi odškodninskimi obroki, ki Jih bo Nemčija plačevala. Tudi švezviško vprašanje je bilo rešeno v torek. Severni Slezvik pripade Danski, toda s pogojem neoviranega plebiscita; usodo srednjega Šlezvlka bo odločilo ondotno ljudsko glasovanje, ki se bo izvedlo po okrajih. Uradno poročilo se glasi; Po pretresovanju reškega vprašanja med Wilsonom in Orlandom se bo svet četvorice v skupni seji pečal z usodo Reke. »Dosedaf«, piše »L* Homme libre«, »je treba z vso opreznostjo sprejemati informacije, ker so gotovo pre-uranjene. Preliminarni mir bo baje sredi majnlka podpisan. Pogodba pa ne bo obsegala pogojev, ki naj se naložijo zaveznikom Nemčije, f. J. Avstriji, Bolgariji in Turčiji, temveč bo vsebovala le zahtevo, da Nemčija pristane na vse pogoje, naložene njenim prejšnjim zaveznikom. Glede načina, kako bo preliminarni mir sklenjen, uradno Izvestje ne navaja nobenih podrobnosti. Zavezniške vlade Bodo sporočile Nemčiji besedilo pogodbe. Pred njeno objavo v časopisih pa zavezniki ne Bodo dopustili razpravljanja o točkah, k! se nanašajo na terltorijalna vprašanja, kakor tudi ne o onih, ki govore
o	saarskl kotlini In o odškodninah'. Vpoštevali pa bodo predloge nemških zastopnikov in jim dali rok S do 10 dni, da natančno proučijo vsebino pogodbe, odpošljejo svoje poslance v Weimar In prejmejo od ondod odgovor svoje vlade.
Francoska zbornica.
LDU. Pariz, 17. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Po debati o mirovnih pogojih je zbornica izrekla vladi s 360 glasovi proti 121 glasovom svoje zaupanje.
IJoyd George govorh
LDU. London, 17. (DunKU.) Ministrski predsednik Lloyd George je pričel svoj govor v poslanski zbornici s tem, da je priznal, da ves svet nestrpljlvo pričakuje miru. Povdar-jal je velike naloge delegacij In omenil, da je vsed vojne nastalo deset novih držav. Med temi bodo neka* tore popolnoma neodvisne, druge zopet napolu odvisne in končno nekatere pod pokroviteljskim gospod-stvom. Meje 14 držav treba nanovo določiti. So pa tudi še drugi problemi, čijih nepravilna rešitev bi povzročila človeštvu težkih žrtev, tako n. pr. gospodarska vprašanja, vprašanje mednarodnih vodnih cest In železnic in povračilo škode. Lloyd George je opozoril na mednarodne dogovore glede delavskega vprašanja in na velikopotezni poizkus združiti po grozotah vojne narode v zvezi narodov. Konferenca pa mora svoje delo kolikor mogoče pospešiti. Lloyd George je prepričan, da bi bil največji nezmisel, ako bi se skušalo z vojaško intervencijo poseči v razmere v Rusiji. Smoter angleške politike je, da prepreči nasilno razširjevanje boljševizma na zavezniške dežele. Ako bi se pa boljševizem vseeno pojavil v kateri zavemlški deželi, bi bila dolžnost Anglije, da jo Ščiti. Politika Anglije je tudi, da pripravi nasprotujoče si stranke v Rusiji do tega, da se sporazumijo s skupno vlado, katero bi mogli zavezniki priznati kot rusko vlado. O splošnih mirovnih pogojih je omenil Lloyd George, da so zastopniki velevlastt prišli do popolnega sporazuma o vseh glavnih vprašanjih glede miru z Nemčijo. Vse obveznosti Nemčije so v pogojih zaveznikov navedene. Angleška vlada ni v nobeni točki svojih zahtev popustila, ker jih je smatrala za upravičene. Ml hočemo mir, ki ne bo meril na to, da zadosti maščeva-njaželinosti, temveč da zadosti pravici. Število nemških čet se bo za toliko znižalo, da bo zadostovalo za varnostno službo v nemških mestih in v varstvo trgovine. Koncem svojega govora je Lloyd George še omenil, da je dolžnost vseh državnikov, vseh parlamentov in voditeljev javnega mnenja, da zmago pravice ne okmejo s popustljivostjo.
Churchill !o Nemčija.
LDU. Nauen, 17. K pozivu Churchilla, naj se Nemčija s tem, da se bojuje proti boljševizmu, zopet približuje zahodnim velesilam, pripominjajo berlinski listi, da je nerešljivo protislovje, ako se zahteva od Nemčije ogradje proti ljudskemu boljševizmu in ako se obenem diktirajo mirovni pogoji, vsled katerih se v Nemčiji sami jači razširjenje boljševizma. Fbert in Scheidemannova vlada je itak že izza decembra neprenehoma na delu, da omeji komunistično nevarnost.
Iz časopisja.
»Ljudski glas« piše:	Po	Veliki
noči se vrši v Ljubljani skupno zborovanje zastopnikov vseh treh slovenskih strank. V začetku nismo prav razumeli, kak namen naj ima to zborovanje, po poznejših poročilih nam je postalo jasno, da naj to zborovanje nadomesti — naš slovenski deželni zbor. To zborovanje naj bi imelo namen, le dajati naši deželni vladi svete, zakonodajne pravice pa nobene. Tako torej, v Jugoslaviji naj izgubimo Slovenci ono malo pravic do samoodločevanja, kot smo jih imeli pod Avstrijo. Vse naj sedaj odločuje in ukazuje edino Belgrad, on; Belgrad, ki prav nič ne nožna ns-ših razmer, nima pojma o naših potrebah, križih in težavah, kjer odločujejo za enkrat le slovenski, hrvaški in srbski liberalci. VLS in mi smo že dolgo zahtevali, naj se skliče za Slovenijo čim preje deželni zbor, ki bi imel pravico odločevanja in zakonodaje za vse one zadeve, ki se na tičejo vse naše nove države, ampak le Slovencev. Nasprotovali so tem zahtevam le naši liberalci, ali kakor se oni zovejo JDS, češ, da smo sedaj ujedinjeni in ne potrebujemo nobenega slovenskega deželnega zbora. V resnici se pa upirajo lastnemu deželnemu zboru le iz tega vzroka, ker vedo, da bi tu ne imeli take moči kot v Belgradu in da bi Slovenija ne plesala tako, kot bi se zljubilo gosti našim liberalnim muzikantom. Mi seveda najodločneje protestiramo proti taki svobodi, takemu samoodločevanju in takemu demokratizmu in brezpogojno zahtevamo, da bode Slovenija lastno upravno ozemlje v okviru skupne države, t lastnim deželnim zborom, ki bi ime! pravico odločevanja o vseh zadevah, ki se tičejo nas. Ne zahtevamo tega morda iz kakih nasprotstev do naših južnih bratov, arnpak zato, ker vemo, da se Slovenija ne more vladati tako kot Crna gora ali pa Macedonija in zato, ker mi sami najbolje poznamo svoje potrebe. Mi hočemo biti svoboden in samostojen del svobodne in demokratične Jugoslavije. —- In dalje še to le? Aleksander pride. Baje obišče Ljubljano in Slovenijo v kratkem naš regent Aleksander. Sprejeti ga nameravajo z vsemi slovesnostmi, paradami itd., kakor je že ob takih prilikah navada. Mi nimamo nič prod temu, če smatrajo za umestno, klanjati se novemu vladarju taki 5H?d& ki so se še včeraj valjali v prahu in plazili po trebuhih prod habsburškimi propalicami, odločno na protestiramo, da bi se upregalo v te parade tud! reveže in jim delalo le stroške? Tako n. pr. so poslali baje šolam ukaz, naj se prijavijo na najsloves-nejšl sprejem in naj se ne šted! z dudarjem. Naši otročiči so bosi. nagi in sestradani, za te n! denarja, da bi s« jih obleklo in nasitilo, razmetava nsj se pa denar za take sprejeme in slovesnosti. Prav na mestu je, da ob toj priliki opozorimo naše ljudstvo, da ravno liberalci (JDS) uganjajo največjo dinastično hinavščino in klečeplazenje, kdor soglaša s tem. na’ jih v bodoče še voli.
Socialna politika*
Veliko pomanjkanje živil na Dunaju In otroci. V zadnjem času jo posetila švicarska pomožna komisija otroško zavetišče delavskega društva »Kinderfreunde« v dunajskem XII. okraju. 250 otrok je ravno prišlo iz šole in čakalo na kosilo, ki ga dnevno tam ti otroci dobivajo. Nekaj otrok so ob navzočnosti komisije stehtali in dognali, da tehtajo povprečno 7 do 10 kg manj kot otroci, ki so normalno razviti. Ko so pa stehtali 12 letno dekletce, k! ie teht.ro 22 kilogramov, je trdila komisija, da so pri njih (v Švici) v teh letih dekleta že popolnoma razvita in se nekatera že možijo. Komisija se ie zelo čudila: izrekla je svoje sožaije ter obžalovala dejstvo, da je blokada ravno ubogo in nedolžno deco naj bolj zadela . . . Brez komentnria!
Ljubi svojega	in	če tj
kaže, ubij pa! Dobro se zavedamo, da ne manjka naših sovrr^iiVov. Imajo gotovi patentirani pa tri jot!« zelo fine nosove in duhajo socialnega demokrata kar od daleč. Fni najodličnejših mest med njimi zavzema mariborski »5jloven.cki gospodar«, glasilo vseh agrarnih velc-oderuhov. Dne 17. aprila se je zakadil v železničarje kar v dveh člankih. Dasiravno nista Članka dolga bilo bi vendar škoda papirja in črnila, da bi ju objavili v celot*. Same nekaj izvlečkov:	»Kako	je	to	mo-
goče, ali je zavel v socialnodemo
kratičnih' glavah nemškutarski duh' ali pa socialnodemokratlčni v nem-Škutarskih glavah? Nekaj že mora biti, saj kar gliha tudi skup štriha.« *— Nadalje pripoveduje na široko, da so hoteli nemški in socialnodemokratlčni hujskači napoditi slovenske železničarje v štrajk, dasiravno je vlada šele pred par dnevi dovolile 100 % zvišanje draginjske doklade, Pa to še ni vse! Cujte: »Hoteli so štrajk, da bi spravili Jugoslavijo v zagato. Vedeli so, da Bi Lahi in Nemci takoj udarili po naših' krajih', kakor hitro bi nastal štrajk. Upravičena je zahteva slovenskih železničarjev, oni naj bodo deležni zvišanja plač, toda samo oni železničarji, k? delajo. Vse drage seveda čez mejo.* Tako piše list, ki zastopa vse tiste poštenjake, ki so vedno p od ra že val živila in vse potrebščine sploh. Kaj naj rečemo o kreaturah', ki sedaj iščejo hujskače pri socialnih demo* kratili, da bi ti zakrili hujskače _ v lastnih vrstah? Pač delajo tako kakor tat, ki vpije: *Prim’te ga, držite 8«!« Ali niso tisti oderuhi, ki se zbirajo okrog »Slov. Gospodarja« in nam diktirajo tako neznosne cene Živilom in drugim potrebščinam ravno isti hujskači, ki' so spravili železničarje v obup in skoro v štrajk? AH ni bilo nobenega od tistih' denund-jantov na shodih dne 8. in 15. aprila .v Ljubljani? Ako ne, torej ni naša itrivda, da niso slišali, kako so voditelji »Splošne železničarske organizacije« svarili pred štraikom. SI-fcsr pa menimo, da bi morali ti odlični ljudje vsaj meščanske liste čitatf, tam bi že zvedeli natančnejše. *—o— r Trbovlje. Društvo »Svoboda« priredi na veliki ponedeljek, 21. f. m,» ob pol treh popoldne v dvorani gospe Forte E. Ganglovo žaloigro »Sin«. Igrajo člani »Svobode« iz Ljubljane. Sodeluje tukajšnji 'delavski Šramel. K obilni udeležbi vabi odbor. — Predavanje, ki Je bilo napovedano na 17. t. m., se je vršilo in bilo dobro obiskano. Sodružidi Ste-novic je v poldrugoumem govoru obrazložila vzroke francoske revolucije koncem osemnajstega stoletja. Navzoči so predavanju sledili pazno ‘n nehote primerjali ono revolucijo z dogodki, ki se odigravajo pred našimi očmi danes. Tu kakor tam j« 'despotizem in luksurlozno življenja privilegiranih stanov delovalo o« mase izzivajoče in povzročilo ono z velikansko hrano vršeče se presnavljanje družbe — revolucijo. Snov, ki jo je predavateljica obdelovala, ;e bila težka, vendar jo je $ svojim lahkim sigurnim glasom obvladala. Misli' je oblikovala jako lepo. — Zitin.
Naše publikacije.
Mnogo nas še čaka dela. Zastavili smo vse svoje moči, da izorjemo zaraslo trdo njivo, da iz semena socialistične ideje vzraste in se okrepi moralna moč socializma, ki bo najboljši porok in sigurna podlaga za vstvarjenje boljše bodočnosti, pravice in svobode. Treba je duševne izobrazbe, vzbujanja samozavesti in socialnega čuta. Citajte naše knji' ge, brošure in druge publikacije.
Založništvo »Slovenske socialne Jnatice« je izdalo že več publikacij. Tako je začela lansko leto izdajati
»Demokracijo«,
edino socialistično revijo na Slovenskem. Bogata je po vsebini in obsegu. Najboljši naši socialistični pisatelji obravnavajo tu pereča socl
alno-politična, ekonomska in kulturna vprašanja. Letos Izhajajo zaokrožene številke »Demokracije«. Tako n. pr. zadnja številka, ki je pravkar izšla, temeljito obravnava jadransko vprašanje in vsa etnografska, soci-alno-politična in ekonomska vpraša nja našega lepega Primorja. Izšle pa so tudi naslednje zaokrožene šte vilke »Demokracije«: »Trst in Slo^ venci«, Jugoslovanska številka, Can-karejva številka, in številka z Wll sonovo sliko. Letna naročnina »Demokracije« znaša 20 K. Naročijo pa se lahko tudi posamezne številke Naročila in posamezne dopise je naslavljati na »Demokracijo«, Ljub liana, poštni predal 91 ali pa naravnost na upravo »Napreja«.
»Ljudski glas«
]e tednik za naše ljudstvo, namenjen in a! e mu kmetu, kaižarju in dninarju. Tudi temu je današnji krivični družabni red velika ovira razvitka, tudi temu se odreka pravica socialne enakopravnosti. On tvori veliko večino našega naroda, zato mora tudi on spoznati edino pravično in zanj edino rešilno idejo socializma. >T jud-s>ki glas« stane na leto 12 K, za Četrt Pa 3 K. Naroča se ga pri upravni-Štvu >. Napreja« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
»Svofjoda«
e družinski list. Izdaja ga naše 3e-avsko izobraževalno društvo »Svoboda«. »Svoboda« je bogata literarne in znanstvene vsebine. Začela Je izhajati letos. Izšla je pravkar tretja številka. T« najdete spise zabavne in poučne vsebine, tu tudi krasne pesmi naših najboljših' sodobnih pesnikov. Ta list naj ne'manjka v nobeni 'družini. Izhaja vsak mesec enkrat in stane celoletno 12 K, posamezna Številka pa 1 K. »Svobodo« le naročiti pri »Svobod!«, Ljubljana, Selenburgova ulica St. 6.
.V zalogi »Slovanske socialne matice« so izšle še naslednje publ!-kactJe:
Abdlfus Prepeluhi »Problem! malega naroda« e vrlo zanimivo vsebino. Ta knjiga stane 2 K.
Alojzija Stebi Je »pisala dve važni razpravi; »Demokratizem In žen-stvo« ter »Pogled v novi svet«, ki staneta posamezno 60 vinarjev.
Pesnik Fran Albreht je v krasnem jezik« prevel tud! znamenite pesmi pesnika Peter Bezruča: »Šlezke pesmi«, Si stanejo vezane 7 kron.
Vse te naše publikacije lahko naročite tndf pri upravništvu našega "dnevnika »Naprej« v Ljubljani, Frančiškanska ulica St 5.
Delavci, kmetje, izobrazujte se, čitajte naše liste in naše publikacije!
Dnevne vesti.
-’ vt' »Ugrabljena Evelina«, »Slovenec«, ljubljanska morala in trboveljska stanovanja. Naš urednik je te dni potoval po rudniških revirjih, da sl ogleda ondotne razmere. Zlasti v Trbovljah je videl to, kar se ne vidi niti.,« v ljubljanskem gledališču. Cele družine, da celi rodovi — in sicer skrajno mešani rodovi, mladi in stari, žene in moški, spijo skupaj v najskrajnejši intimnosti v brlogih, kjer je komaj prostora za gospo soprogo in gospoda soproga. Videl in mislil sl Je stvari, ki so razburile njegovo mlado kri. In ker je zelo grd, in ga ni še nobena žena ugrabila, se je od jeze zatekel v ljubljansko gledališče gledat, kako so ugrabili.. Evelino. $ resnici ni videl drugega, kakor dve krasni ženski nogi, neoporečne popolnosti in lepote. Divll se je, in se pri tem spomnil famoznega »baleta« ne vemo več katerega francoskega slikarja. V zvezi s tem, ga je začelo mučiti . . . trboveljsko stanovanjsko vprašanje in ni mogel razumeti . . . ljubljanske morale. In je napisal, kar je napisal. — In če je pricokljal zadnji, je to pač pripisovati njegovi . . . morali. — Ki ima tudi svojo moralo!
— Ljubljana ob sprejema regenta. Dr. Iv. Lah nam je v par ‘dol-. gih člankih »Slov. Naroda« povedal, kako naj sprejmemo regenta in kako bi ga razveselili. Pa bodi, naj se vse tako zgodi, natanko po načrtu gospoda doktorja. A da bi bilo vredno v teh resnih časih, ne glede na to, da manjka papirja, pisati na dolgo in široko o tem, kar se bo itak videlo, to se nam zdi skoro dvomljivo ln nam že nekoliko diši po bizantinskih razmerah. Seveda je to stvar osebnega okusa, a če g. doktorja vse to tako zelo zanima, naj vse te načrte obrazloži odboru, ki naj — makar do pičice natanko — izvrši vse predpriprave. Morda pridemo potem tudi mimogrede malo pogledat, alt je g. doktor lehko zadovoljen.
— Kal pravi stranka? Zadnjič je »Slov. Narod« izpraševal našo stranko, kaj pravi glede Mihevčevifi hujskarij proti Srbiji, in sicer na shodu v Št. Lovrencu ob Dravi. Kolikor nam je znano, je sodrug Mihevc imel marsikaj povedati proti režimu v Jugoslaviji, a da bi bil kaj hujskal proti državni enotnosti, v katero še vedno vsaj nekoliko upamo, o tem sodrug Mihevc ni govoril. Toliko resnici na ljubo. Braniti sedanji režim, ki naj ga »Narod« imenuje srbski, ali kakor hoče, prepuščamo za to bolj poklicanim, zlasti članom Demokratskega kluba.
— Ženski shod se vrši v Mestnem domu na velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoldne. Ženske brez razlike političnega prepričanja se uljudno vabijo. — Sklicateljice.
— Velikonočno voščilo tistih, ki so brez svojcev In brez podpor. Vesele velikonočne praznike voščimo tiste matere in žene, katere imamo še od stare Avstrije pri vojakih svoje sinove in može. vsem gospodom, ki so pri komisiji za preživljanje. Odkar se je Kristus rodil in sedaj je že umrl, pa bo menda tudi prej v nebesa šel, kakor nam boste spravili skupaj tiste beraške solde, o vi srečni gospodje okrog komisij. Saj vam se nič ue mudi, rnesec preteče, prejmete svoje plače in draginjske doklade. pa je vse v redu. Blagor
vam, 13 'šte postavljeni, da vladate po milosti božji beraške družine. O, srečna Jugoslavlfal
— Stanovanjska naredba. Z ozirom na članek pod zgorajšnjim naslovom, ki smo ga objavili v svoji včerajšnji številki, smo se glede vile g. Polaka informirali pri kompetentni oblasti in Izvedeli sledeče? Gospod Polak je kupil že leta 1916. \Veinlichovo vilo t namenom, da Se čimpreje s svojo rodbino, ki šteje 7 oseb brez poslov, preseli v njo. Prejšnji stanovalci so ostali do 1. novembra 1918 v vili in šele sredi novembra je začel g. Polak vilo prezido-vati. V/einllchova vila je služila poprej večinoma učnim namenom (trgovski tečaj) in je g. Polak z ozirom na zelo slabo stavbeno stanje (gnilo tramovje itd.) dobil od mestnega stavbenega urada dovoljenje za prezidavo. Ta prezidava, ovirana od neurejenih razmer po razsuti! Avstrije in zime, bo končana do L julija, s katerim dnem se mora gospod Polak po ukazu mestnega rriagl-strata preseliti iz svojega dosedanjega stanovanja. Samoobsebl pa je umevno, da bo smel g. Polak le toliko prostorov v svoji vili za sebe uporabljati, do kolikor ima pravico po obstoječih naredbah. Pripominjajmo še, da stanujete celo med prezidavo Polakove vile dve rodbini v vili.
— Amerikanska mast In slanina je došla v Ljubljano in se bo razdeljevala na aprovizacije po vsej Sloveniji v prihodnjih dneh od Vnovče-valnice za živino in mast. Ravno-tako je prišlo tudi nekaj vagonov svežega prašičjega mesa, ki se pa mora, predno se razdeli, še preka-ditl.
— Slovenski profesor In solidarnost. Pod tem naslovom smo priobčili preteklo sredo članek našega so-trudnika, kjer je med drugim tudi govor o višjem šolskem nadzorniku dr. Poljancu. Ne da bi hoteli našemu so-trudniku kaj prigovarjati glede njegovega osebnega mnenja o g. dr. Poljancu, bi radi konštatirali, da je naše mnenje o dr. Poljancu drugačno. Kolikor poznamo dr. Poljanca, ne tiči v njem kakšen avstrijski birokrat, ampak je moderen šolnik in poštenjak ter ga nikakor ni istovetiti s kakim Bezjakom ali Opekom.
— Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel; odsek za Slovenijo. Odsek za Slovenijo ima od 17. aprila 1.1. naprej uradne ure vsak dan izimšl nedelje in praznike od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne. Stranke se sprejemajo samo v torkih, četrtkih in sobotah, in sicer le od 10. do 12. ure dopoldne. Drugi dnevi, oziroma druge uradne ure so določene za kon-ceptno delo in se stranke v tem času ne sprejemajo.
— »Društvo tehnikov v Ljubljani« ima odborovo sejo v torek, 22. t. m. ob pol 9. uri zvečer v društvenem lokalu.
— Upokojeni železničarji. Ker je nezgodna zavarovalnica ljubljanska prejela z Dunaja 'seznam vseh, ki so prejemali dosedaj nezgodne rente, se izvrši tekom prihodnjega tedna nakazilo rent potom tulca jŠ-njega čekovnega urada. Osebno zglaševanje v zavarovalnici je torej odslej nepotrebno.
— Jugoslavenska akademska menza v Zagrebu. Opozarjajo se v^l oni gg. akademiki, člani menze, ki so šli na počitnice brez nabiralnih pol. da izvolijo nemudoma poslati menz! svoj naslov, da se jim dopošljejo nabiralne pole, ker so po zaključku poslednje glavne skupščine dolžni med počitnicami nabirati za menzo.
— Begunke-vdov e, ki k svojim prošnjam za pokojnino in vzgojeval-nino po padlih in pogrešanih možeh in očetih ne morejo priložiti zahtevanih rojstnih, krstnih in poročnih listin, lahko vseeno že sedaj prosijo za pokojnino in vzgojevalnino. Oglasijo naj se pri svojem okrajnem glavarstvu ali pri predstojpištvu begunskega taborišča v Strnišču pri Ptuju ali pri posredovalnih uradih za begunce v Ljubljani in Novem Mestu ali pri čevljarski zadrugi v Mirnem, sedaj v Vrbovcu pri Mozirju. Tam bodo izpolnile in podpisale poseben formular in v kratkem jim bodo nato priznane njihove pokojnine in vzgo-jevalnine za otroke.
— »Društvo slov. drž. uslužbencev kraljevine SHS« ima odborovo sejo na Veliki pondeljek (21. t, m.) ob desetih dopoldne v posvetovalnici Mestnega magistrata. Vsi gg. odborniki se prosijo zanesljive udeležbe!	,	■
—	Navodila za potne liste v zasedeno ozemlje. Predstojništvo antantnega odposlanstva v Ljubljani je izdalo sledeče navodilo za potne liste:	L Kdor želi potovati v zase-
deno ozemlje, nai vloži nekoleko-vano prošnjo s sliko. V prošnji naj
navede razloge, zaradi katerih biva v Sloveniji in zakaj hoče odpotovati. 2. Odposlanstvo uraduje vsak dan o« tudi ob nedeljah in praznikih
—	otf 9. ure dopoldne '0 2. ure popoldne v Pražakovi nlicl štev. 3/1. 3. Prošnje ne bodo takoj rešene, ampak nekaj dni pozneje, ker se mora odposlanstvo prepričati o resničnosti v prošnji navedenih razlogov. V slučaju, da bodo prošnje rešene ugodno, dobijo stranke potne liste od 4. do 5. ure popoldne. Prošnje za potovanje tja in nazaj izdaja odposlanstvo le v zelo važnih in nujnih slučajih. Kdor prosi za potni list, naj v prošnji navede: 1. Ime in priimek, 2. rojstno leto, 3. kraj bivališča, 4, kraj, kamor misli potovati, 5. vzrok potovanja. Dostavi naj lastno sliko, če jo ima, ali kako listino v dokaž Istovetnosti. Do 20. ali 21. t. m. ostanejo meje zaprte. V tem Času ni dobiti potnih listov. Prošnje naj bodo kratke, n. pr.: Predstojništvu antantnega odposlanstva v Ljubljani. Anton Silič, r. leta 18S0. v Prvačlnl, hiš. št. 35, glavarstvo Gorica, sedaj bivajoč v Kranju, prosim za potn! list v Prvačino. Ciani moje družine so: Ana, r. I. 1887., Ivan (1903, Marija 1906). V Kranju, dne 17. aprila 1919. Ant. Silič.
— Vlaki Trebnje-št. Janž. Po-čenši z 18. aprilom 1919 se upeljeta na progi Trebnje-št. Janž na Do!, na novo vlaka št. 2652 a In št. 2653 a kot tretji par rednih mešanih vlakov, ter imata v Trebnjem zvezo na popoldanski osebni vlak št. 2216 Iz Karlovca. Vlak št. 2652 a odhaja Iz Št. Janža na Dol ob 12.44 pop. ter dospe v Trebnje ob' 1.48 pop.; vlals št. 2653 a odide iz Trebnjega ob 2.10 pop. in dospe St'. Janž na Dol. ob 3.07 pop.
— Razpis. (Uradni list 77.) Državni oddelek za zaščito dcce Bo potreboval Izvestno število tajnikov za oblastvene odbore v Belgradu, Nišu, Skoplju, Bitolju, Sarajevu, za Črno goro in Dalmacijo. Tisti, ki žele biti postavljeni na ta mesta, naj pismene prijave z vsemi podatki predlože oddelku do dne 1. maja t f. po poverjeništvu za socialno skrbstvo deželne vlade v Ljubljani. Ole-de vseh nadaljnjih pojasnil se je treba obračati na državni oddelek za zaščito dece.
— Uradni Ust št. 77. je izšla. Prinaša naredbo poverjeništva za notranje zadeve v potnem prometa? naredbo o sestavi višje komisije za agrarne operacije; razpis o oddaji hotela Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru; razglas glede oddaje glavne tobačne trafike v Ljubljani, Pred konjušnico 4; razpis službe provl-zornega železniškega zdravnika za ljubljansko - šišenski zdravstveni okraj z uradnim sedežem v Ljubljani; razpis učiteljskih služb v konjiškem okraju.
— Obratno nadzornlštvo južne železnice v Ljubljani nam javlja, da se dobe sedaj pri omenjenem nad-zorništvu tiskovine, s katerimi lahko naročajo civilni državni uslužbenci ln vojaški gažisti po poklicu letne certifikate In legitimacije za vožnje po znižani ceni. Te tiskovine se dobe po ceni 10 vinarjev komad.
— VseučlUškl Izpit ln državna služba na Hrvaškem. Ban je Izdal naredbo, s katero se odpravljajo vsS dosedanje omejitve glede veljavnosti vseučillščnih izpitov, tako da so začasno na ozemlju kraljestva SHS enakopravni Izpiti vseh vseučilišč, tu- in v inozemstvu.
Kultura.
Iz stranke.
m
Krajevna politična organizacija JugosL soc.-dem. stranke v Škofji
l	oki vabi vse člane, posebno odbornike na sestanek, ki se vrši pri »Novem svetu« na velikonočni ponedeljek ob 4. uri popoldne. Ker je sestanek zelo važen, se pričakuje polnoštevilna udeležba.
Shodi.
V Litiji na velikonočni pondeljek. Poroča sodrug Pete jan.
V Makovllah na velikonočni pon-
deliek Govornik iz Celja.
V Šoštanju na velikonočni ponedeljek ob 10. url dopoldne. Govornik iz Celja.
V Braslovčah na velikonočni ponedeljek ob 4. uri popoldne v gostilni
gospe Štancar.	_____
Strokovno gibanje.
Mezdno gibanje.
Stavka delavstva na električni cestni železnici je končala včeraj ob 5. popoldne. Uslužbenci te železnice so dosegli lep uspeh.
Cestnik obode.w
Dramatični odsek »Svobode* gostuje na veliki ponedeljek 21. t. m. v Trbovljah.
Repertoar narodnega gledailšča. Drama: £0. aprila, nedelja popoldne: »Krojaček junaček«. Izven abone-menta. 21. aprila, ponedeljek: * Krojaček junaček«, A 48. 21. aprila zvečer: »Veriga«. Izven abonementa. 22. aprila, torek: »Nelly Rozi er*. C 44.	23.	aprila, sreda: Zaprto.
24. aprila, četrtek: »Veriga«, dij., popoldne. Izven abonementa. Opera; 20. aprila, nedelja r »Mamzelle Nl-touche«. Izven abonementa, 21. aprila, ponedeljek: »Prodana nevesta«. Izven abonementa. 22. aprila, torek: Zaprto. 23. aprila, sreda: »Slovaška princeska«. A 2/47. 24. aprila, četrtek: »Ugrabljena Evelina« in *Pa-gliaccl«. B 2;49.
Glasbena Matica. Slovenski priljubljeni umetnici, koncertna pevka' gospa Pavla Lovše in koncertna pia-nlstanja gdč. Dana Kobler ste izbral! za svoj ljubljanski koncert, ki se h c vršil na velikonočni ponedeljek, 21. tn v Unionski dvorani, sledeči lepi spored: 1. Josip Pavčič: Tri pesmi tz O. Zupančičevega cikla »Ciciban«,
a) Ciciban-Cicifuj, b) Uspavanka I.,
c) Vrabec in strašilo. Poje g. Pavli Lovše. 2. a) Chopin-IJszt: Mes-šoles,
b) Chopin: Etuda, svira na klavir gdč. Dana Kobler. 3. a) Alahljev: Slavček,ruska narodna, b) I. pl. Zajc: Hajd u kolo! Poje Pavla Lovše. 4. a) Srk: Večerno razpoloženje, b) Smetana!' Furiant, svira na klavir Dana Kobler. 5. a) Binički: Da su meni oči tvoje ... b) Bajič: Uspavanka, c) Bajič: Alanešto. Srbske skladbe, pojo P. Lovše. 6. Liszt: Balada v H-molu. Klavir svira D. Kobler. 7. Srbske narodne pesmi: a) Tišina nema, b) Što me n« liublš? c) Devojčica ruža brala, 2) Kad s’ ugasni sunca zrak.
d) Monca je kraj vode stala, c) Rob. f) Haj, Kaj, vina daj! g) Dok je nama Miloša junaka. Pesmi, poje Pavla Lovše. Na klavirju spremlja Dana Kobler. — Predprodaja vstopnic v trafik! v Prešernovi ulici.
Stanovanjsko vprašanje, (Konec.)
Predno končam, še nekaj! Hišni
Eosestnlkl kot zaščitniki postave l ia se ne smejem! Govore in opozarjajo vlado, da nima pravice do vladanja. Kakor da bi tam sedeli sami nevedni ljudje! Jaz mislim, da pač vlada sama najbolj ve, do česa ima pravico, do česa ne. Ni jim prav, tia bi prišla še kaka naredba in mislijo, če pride kljub temu, morajo tudi oni
—	štrajkatl. Zaklenejo enostavno vrata svojih hiš in grejo! Ah, da W le! —
Ampak, ljubi čitateU, povej mi, kako pridem jaz sedaj po dosedanjih naredbah do stanovanja? Prideš na magistrat, »ja morate imeti dovoljenje od hišnega gospodarja«! Torej greš iskat gospodarja. Ga najdeš. Spregovoriš, klobuk v roki, ponižno prošnjo, ali bi te ne hotel vzeti ped svojo streho. Odgovor: »Imam jih že 50 zaznamovanih, ne morem.« Seveda, misliš, če jih je toliko pred teboj, ne smeš upati, da bi prišel v. doglednem času na vrsto. Greš naprej isto, še naprej, zopet tako. Še naprej, prideš nemara k onemu, ki ti pove, da sl zamudil prengodno priliko, ker — slučajno je to kak toplo-čuteč hišni upravitelj, ki razuma tvojo bol — mu je že magistrat diktiral stranko, ki pride v pripravljeno stanovanje. Kaj bi vendar dal. da bi bil tl tisti srečen človek. Pa ne pomaga nič, dekret je tu. Grešnazaj na magistrat, odgovor zopet: »Tvoj bo? je hišni gospodar.« In tako napraviš na svoji križevi poti nešteto postaj. Že se naveličaš in misliš, za te ni Ljubljana sezidala hiše, da bi stanova! v njej, to je za druge. Vseeno še poskusiš, pa bolj na periferiji mesta. Magistrat je razglasil, da je odpovedano tudi eni stranki v okolici. Gospodarju potožiš svojo bolečino, slu* čajno si prvi in reče da. Ves radosten se vrneš, dobiš po enem tednu tudi od magistrata dekret, da je stanovanjski sosvet sklenil, da ti Je stanovanje pravilno oddano od hišnega gospodarja. Komaj čakaš, da cdlds in se umakne tvoj prednik in "« morda pospravljaš! Toda počak"\V Greš zopet enkrat pogledat, ali If prednik že nemara izselil. Ka) še dekret ti pokaže, da je stanovanjski sosvet ali preklical odpoved, ker j« magistrat nepravilno odpovedal, kei je stranka že nad 10 let v Ljubljani ali pa podaljšal odpoveonl rok na daljši čas. Torej vse zastonj! Nfl dobiš stanovanja, pa če se na glavo postaviš! Zena te vsak dan vpra^ šuje, krega in roti, da se pmmalO brigaš, ti pa moraš delati po a n e vi v pisarni ali delavnici kar sl storil. s+oril zadosti. Ja, pa stanovanja Ig
maš. Saš ravno to je, za kar se gre, Kaj pa zdaj? Še enkrat? Še enkrat
to križevo pot od ošabnega hišnega gospodarja, ki te prernotri kakor da si pri naboru in te nazadnje odžene in se še huduje nad tabo, da si ga prišel nadlegovat. Kdor je to enkrat napravil, v drugič tega ne more več. Zakaj toliko ponižanja, toliko brezuspešnih prošenj in zamujenega časa, zakaj toliko jeze hišnih gospodarjev — o visoka naša vlada, odreši vj^e te uboge nesrečneže, kakor k bogu molimo k tebi, da nam pomagaš, da ustvariš iz praznega nič nekaj, ti ga imenuj nemara tudi stanovanjski urad — nikari pa stanovanjski sosvet — ki mu daj pravico, da ugotovi vse nesrečneže, čakajoče na stanovanja kakor Izraelci na mano. pa tudi vsa prosta stanovanja, kate-temu pa nikar ne pozabi dati pravice oddaje stanovanj. Srečni bomo, če bomo vedeli, da obstoja nekaj, kar nam bo, če že ne takoj, vsaj enkrat pomagalo, če bomo vedeli, da predemo na vrsto — in radi bomo čakali, ker bomo tudi naše žene in otroke pomirili. Samo ne izroči nas vnovič hišnim gospodarjem, da si Izbirajo med nami po svoji volji in nas žalijo s tem.
Ako pa nimaš te moči napram hišnim gospodarjem ali pa nemara tudi ne volje, nam pa povej, kdaj boš preskrbela stanovanja, slavna vlada. Sedaj je pomlad, poletje pride kmalu in zanjo jesen — takrat bomo prišli žet — kar sl tl sejala za nas. Torej delaj, kakor misliš, da bo za te dobro.
Najnoveiše vesti.
Iz zasedenega ozemlja.
LDU. Reka, 18. aprila. Italijanske oblasti v bližnjem zasedenem ozemlju so razglasile, da nežigosanega jugoslovanskega denarja ne bodo žigosale, marveč da ga je treba zamenjati za italijanske lire. Da bi ljudi, ki so se pomišljali, Jugoslovanski denar zamenjati za lire, k tej zamenjavi dovedli, razglašajo, da so se v Jugoslaviji krone zamenjale za italijanske Hre. Zadnji rok za tako Izmenjavanje Je 20. t. m.
LDU. Reka, 18. V Trstu mrgoli Italijanskega vojaštva, luka pa je prazna. Vanjo prihajajo samo tiste maloštevilne ladje, ki dovažajo živila, katera pošilja ententa za Jugoslavijo, Nemško Avstrijo in CehoslovaSko republiko. Kljub že javljenemu socialističnemu gibanju vlada v mestu na zunaj mir.
LDU. Reka, 16. (Zakasnelo.) Italijani utrjujejo z vso naglico višave v okolici Snežnika, grade betonske Jarke in stavijo 2 m visoke žične ovire. Zadnje dni privažajo veliko število topov ter jih razpostavljajo v bližini demarkacijske črte. Italijanskega vojaštva je ob tej črti vse polno.
Resen opomin.
LDU. Dunaj, 18. (DunKU.) »Ar-beiter Zeitung« Javlja na avstrijsko-nemško delavstvo oklic, v katerem opozarja, da nasilne demonstraciie niso prava sredstva, da se olajša beda. Par tisoč demonstrantov nima pravice vsiljevati svoje volje celokupnemu organiziranemu delavstvu. Včerajšnji dogodki niso le brezmiselni. ampak tudi skrajno nevarni, ker se z njimi ogroža republika in krši proletarska disciplina. Z njimi se pomaga le tistim elementom, ki upajo pod zaščito tujega orožja priti do svoje nekdanje moči. Dolžnost nemško-avstrilskepa delavstva Je, da se taka katastrofa prepreči. K temu pa je treba premišljenosti, pre-vdarnost? In samozatalevanja.
Trtve dunajskih nemirov.
LDU. Dunaj, 18. (DunKU.) Umrla sta Še dva stražnika, tako da znaša sedai število mrtvih stražnikov 4, razen tega je bilo 17 stražnikov težko iu lahko ranienih. Narodna hramba je prevzela vzdržavanje miru in reda ter stražo v parlamentu, katero ho vzdrževala tudi v prihodnje. Sedaj te v mestu popolni mir.
Crernln aretiran.
LDU. Dunaj, 17. (DunKU.) Bivšega avstro-ogrskega ministra Oto-
ka kr ja Czernina so predvčerajšnjim nemško-avstrijske ohmejne oblasti v Feldkirchu aretirale, ko je hotel brez potnega lista prekoračiti švi-varsko mejo. O tem se poroča: Czernin je pred nekaj časom pri policijskem ravnateljstvu na Dunaju prosil za potni list v Švico. Z ozirom na propagando, ki so jo vršili proti nemško-avstrijski republiki v Švici priseljeni aristokrati, mu ravnateljstvo dogovorno z državnim uradom za zunanje stvari ni dalo potnega lista. Czernin je nato prosil državnega kanclerja, naj mu vendar omogoči dobiti potni list. Kancler Je odklonil. Czernin je še izjavil, da bo šel na svoje posestvo, katerih ima več na Gorenjem Avstrijskem, ter Je z ententnim brzovlakom odpotoval z Dunaja. Na Gorenlem Avstrijskem pa ni izstopil, temveč se je peljal dalje do Feldkircha, kjer so ga iz gori navedenih vzrokov aretirali.
Splošna stavka v Itallil.
LDU. Lugano, 17. (DunKU.) Splošna stavka v Milanu. Genovi, Turinu in Bologni se je podaljšala za nadaljnih 24 ur.
LDU. Ženeva, 18. (CTU.) Turin-ske brezžične brzojavke tukajšnjih listov označujejo položaj v Milanu kot zelo resen. Vlada Je pripravljena dovoliti delavcem koncesiie. Od srede ni izšel v Milanu noben list. »Stampac poroča, da niso uspele protjdemonstracije meščanstva proti gtrajku. Šole in uradi so zaprti. Promet v mestu Je skoraj ustavljen.
Pritožba Poljakov pri Nemcih.
LDU. Nauen, 17. (Brezžično.) Vrhovni poljski narodni svet v Poznanju se Je dne 12. aprila pritožil pri pruski državni vladi, da Pollake onstran demarkacijske črte preganjajo ln internirajo v velikem številu, da v ujetniških taboriščih slabo ravnajo z njimi, da Je raba poljskega lezika prepovedana in da Poljake obsojajo v težko ječo radi narodnega prepričanja. Poverjeništvo vrhovnega poljskega narodnega sveta v Poznanju Je seglo po represalijah in interniralo 17 Nemcev ter zagrozilo tudi z nadaljnimi internacijami. Pruska državna vlada je dne 14. t. m. pritožbo zavrnila, češ, da so ta očitanja neosnovana.
lzlava poljskega komiteja v Parizu.
LDU. Pariz, 18. (CTU.) Poljski narodni komite v Parizu ie v svoji seji dne 15. t. m. sklenil nastopno: Z ozirom na to, da se je poljska država že konstituirala ln da je pripo-znana po drugih državah, nadalje z ozirom na to, da ima Poljska legalno, po drugih državah pripoznano vlado in formelno konstituirano de-legacilo na mirovni kondferenci v Parizu, smatra poljski narodni komite svojo dosedanjo nalogo za kon čano. Sporazumno z ministrskim predsednikom Paderowskim sklene komite, predati svoje posle v enem mesecu ministrstvu za zunanje stvari, vojnemu ministrstvu ter poljski mirovni delegaciji.
Stavka v ruhrskem okrožju.
LDU. Essen, 17. (DunKU.) 95.000 rudarjev Je v ruhrskem okrožju začelo danes z delom. Pri današnji dopoldanski skupini se je število stavkajočih zmanjšalo zopet za 10.000.
Položaj na Bavarskem.
LDU. Berlin, 81. (DunKU.) »Ber-liner Zeitung« javlja iz Monakove-ga, da je stavil izvršilni odsek obratnih in vojaških svetov na.Hofiman-novo ministrstvo ultimat, kjer ga napravila odgovornega za bojkot živil v Monakovem.
LDU. Monakovo, 18. (DunKU.) Zjutraj se je bela garda pri Duchau brezpogojno predala rdeči gardi. Rdeča garda je vplenila mnogo in-fanterijske municije, 4 topove, 3 strojnice in drug materijal; uiela je več sto mož, med njimi 4 častnike. Rdeči so imeli 8 mrtvecev in mnogo ranjencev. Streljali so preko Da-chauja.
LDU. Monakovo, 18. (DunKU.) Rosenheim je še na strani sovjetske republike, dočim so Augsburg,
Kempten, Ingolstadt in Pasova od- J
stopili. Landshut je nevtralen.
Viljem prepuščen Wilsonu.
LDU. Berlin, 18. (CTU.) Iz Ko-penhagna poročajo: Po londonskih brzojavkah so aliiranci sklenili, prepustiti odločitev o usodi bivšega cesarja Viljema VVilsonu. Ne namerava se staviti Viljema pred sodišče. Wilson naj odloči ali naj Viljein živi v bodoče v popolni svobodi ali naj se nošlle v prognanstvo.
Aprovizacifa.
Prodajalci krušne moke, ki so bili zadnjič objavljeni v listih, naj se takoj v torek ob 11. uri zglase v mestni posvetovalnici zaradi nakazila krušne moke. Vsak prodajalec naj prinese s seboj tnidi izkaznice za kruh.
Peki se vabijo, da se zglase v trnek ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici. S seboj naj prinesejo tudi vse krušne izkaznice, če jih niso med tem že oddali.
Sol za zavode ln obrtnike se nakazuje le prihodnji teden v mestni posvetovalnici na magistratu od 8. do 12. ure dopoldne. Sol se ne more za nikogar hraniti, vsled tega naj se zavodi in obrtniki pravočasno zglase.
Gospodarstvo.
Zadružno gibanje.
Organiz&forični razvoj konzu-mov. Na konferenci wiirttenberških konzumov je bil govor o organiza-toričnem in gospodarskem razvoju konzumov v novi Nemčiji. Konzumi morajo dobiti primerno zastopstvo v upravnih in javno-pravnih korporacijah. Iz tega vidika zahtevajo pre-tvoritev trgovskih zbornic v gospodarske zbornice za industrijo, trgovino in promet. Tem zbornicam je priklopiti kot samostojni in enakopravni oddelek za konzume. Take zbornice so ustanovili v Hamburgu in se pripravljajo tudi na Bavarskem.
Banka angleške velenakupne družbe je imela v preteklem letu 7 miljard mark prometa. Imela je 45 milijonov vlog od 900 strokovnih organizacij.
Škotska velenakupna družba je letos stara 50 let. Zadnje leto je imela 362,448.840 mark prometa. Fondov ima za 94 milijonov mark, zadružnega kapitala za 11,782.795 mark. Konzumi niso nikjer tako razviti kot na škotskem.
Raznoterosti.
* Mnogi trpijo na zamašenju In se na to ne ozirajo. Pa to se naj upošteva, kajti kdor ne izprazni redno črevesje, postane težaven, truden, siten in težkokrven. Naj se pa ne jemlje želodec oslabujoča, črevesju škodljiva odvajalna sredstva, marveč le Fellerjeve želodec okrepčujoče, milo odvajajoče Rhabarbara-»Elsa«-krog-ljice. 6 škatljic pošlje za samo 9 K 50 vin. lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 252 na Hrvatskem. To dobro želodčno sredstvo naj bi bilo vedno pri roki. Zamore se obenem naročiti Fellerjev bolečine odpravljajoči »Elsa«-fluid. 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici 19 K. Ovoj in poštnina se računa posebej, vendar najceneje; čim več se torej naenkrat naroči, tem več se prihrani, (ec)
* Rdeče lokomotive. Na Madžarskem so pobarvali nekatere lokomotive z rdečo barvo, ki bodo pri vožnjah služile kot nekak simbol osvobojenega madžarskega proleta-rijata.
* Avtomobilu! promet v SvIcI obsega sedaj 36 prog; izmed teh jih Ima poštna uprava 18. Vsega skupaj je na teh progah v prometu 70 vozov.
* Betonske ladje. Koncem lanskega leta so zgotovili v Ameriki železno betonsko ladjo s 7900 register tonami. Ladja je dolga 97 m in bo dosegla najbrže hitrost 10—11 vozlov. Ako se izkažejo te ladje, bo imela Amerika od tega mnogo prednosti. Pri teh ladjah se potrebuje malo jekla ln malo izučenih delav-
cev. Za izgotovltev ene ladje je treba 90 dni.
* Znanstveni zavodi v Palestini In Mezopotamiji. Leta 1918. je bilo ustanovljeno v Jeruzalemu hebrejsko vseučilišče. Angleži pa mislijo ustanoviti tako v Palestini kot v Mezopotamiji arheološke šole, ki bi naj preiskovale tamošnje starine !z starodavnih d»h.
* Cestne železnice na Pruskem. L. 1917. je bilo na Pruskem cestnih železnic 204, ki so imele skupno dolžino 3940 km. L. 1892. je bila dolžina 875 km. V tem letu je stopil v veljavo zakon o malih železnicah. 174 teh železnic Je normalnotirnih, 120 ima tire v širokosti 1 m. Za osebni promet je določenih 139 prog, za tovorni promet 4 in za mešani 61 prog. Investirani kapital znaša eno milijardo 166,527.188 mark ali povprečno na 1 km 285.000 mark.
* Amerika brez alkohola. »Matin« prinaša vest, da je kongres sklenil, da od 16. februarja 1920. v Ameriki neha vsaka produkcija alkohola, vina, piva in se prepove import In poraba istega. Vsled tega se bo pozaprlo 300.000 obratov, ki so prodajali pijače, 236 distelerij in 992 pivovarn, ki reprezentiralo skupno 1294 milijonov dolarjev, brez dela bo ostalo okroglo 2 milijona nameščencev. To bo slabo uplivalo tudi na Francijo, Italijo in druge dežele, ki so ogromne množine vina izvažale v Ameriko. — Potem bo pa pri nas vinček po ceni?!
Izdajatelj in oderovornl urednik: Joslo Petelan.
Tisk »Učit. tiskarne« v LJubllanl.
slav. občinstva - m priporoča -.Restavracija v Prešernovi nUcl Itev, 9.*
tano malino io tilmo uento
in druge potrebščine za izdelavo dobrih pokalic, kakor tudi 70 °!0 malinove rondant-esence za aromatizlranje kanditov priporoča : Destilacija esenc Srečko Potnik, Ljubljana. Slomškova ni. 27. — Istotako se kupijo sveži, čisti olupki oranž kg 15'—.
fjjp-lnj ■frnj se kupi. Ponudbe pod .stroj* riiullii dllU) na Anončno ekspedicijo Alojzij Matelič, Ljubljana.
ST?:™ Kuoi m mi
II
Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravništvo.
P*ssia?i©.
Založba Kieimuayr & Bamberg v Ljubljani si usoja p. n. občinstvo naznaniti, da pripravita izdalo
Ital
izpod peresa gospoda proiesorja Henrika Podkrajška.
Spisovnik, okoli 350 do 40Q strani, bo v kratkem izšel in bo obsegal izbrano zbirko pisem, listin In vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. Izkratka: spisovnik bo neogibno potreben svetovalec v vseh vprašanjih in pravnih slučajih zadevajočih gospodarski promet.
Naročila pred izdajo, ki so potrebna spričo majhne naklade zaradi težkoč pri nabavi papirja, sprejemajo vse knii?arne.
Pri bolečinah, kakršne nastajajo pri
I REVMATIZMU!
protinu, ohromelosti, ishiji, bolečinam v krilu, nevralgiji, utrujenosti živcev itd., priporočajo mnegi zdravuiki Fellerjev boli pomirjujoči
— lisa fluid —■
6 dvojnatih steklenic ali 2 specialni steklenici 19 kron. Fillerjevi odvajajoče, prebavo pospešujoče, tek izboljšujoče rabarbarni
— Eisa praški
6 škatljic K 9 50. — Edino pri lekarnarju Evgeni V. Feller,
SMica.Elza trg 252,Hrv. Zagorje.
Zavoj in poštnina se prl-računata posebe, toda najceneje, čim več se obenem naroči, tem več se pri-štedi.	VI
Agitirajte za naše časopisje!
Priporočamo tvrdko Jos. Peteline,
Šivalni stroji za vsako	Ljubljana,
obrt rodbinsko rabo gVt Petra nasip št. 7. ?. ter posamezni deli, igle, olje, potrebščine za šivilje In galanterijo. ::
•vrta
■nBZBBBasssaaa
■	 _	Bm. lica in rok donaša nje lastnikom mnogo
B?V* BOH prednosti tako v zdravstvenem kot v družabnem pogledu. Fellerjevo popolnoma neškodljivo, preizkušeno „Elsa“ mazilo za varstvo in nego kože odstranjuje ne-iiutočo kože, zajedce, oteklino, varuje proti ogorelosti, pegam, vetru, trubam, madežem itd. - Lončic močnejše vrete b kron. Ovoj ln poštnina se posebej zaračuna, vendar najceneje.
Mesto Skodiiivih mil srlB£
saTKifiS sMS#«
in finejšega mila za nego kože si danes ni možno misliti.
_	„	g __ _ moremo doseči samo s Fellerjevim
Dftilne lase „Elsa“ Tanohina mazilom za rast laT Učvrfčuje kožo na glavi, prepreči plešo in prerano osive-lost Lončič močnejše vrste 6 kron. Ovoj in poštnina se računa posebej in najceneje.
Za vsakdanio nego telesa
FeUerleve „Elsa“ toaletne pastile za umivanje telesa, otročje kopeljl, kot ustna voda itd. Cena kartonu 1 krono 50 vin.
■	|g(.	in nosite vedno v žepu
po 4 krone 80 ™. in 12 kron 80 vin.
mm •v - ■ — Jj,,, prava švedska tinktura, velika
23 ZdOCieC steklenica 7 K 50 v., balzam (melem) mala steklenica 1 krona 60 vin.
i, :.z= Kurja otesa ssss
odstrani brez bolečin Fellerjeva turistovska tinktura BElsa“ (tekočina) s čopičem 3 krone in turistovski obliž po 3 krone in 1 krono 50 vin.
'Elsa
G3-'vnSca: 2©0 CC0.000 kron
Rezerve okrog 15©,©00.G09 kron.
IH HM1IIMHIIII)
Prešernova ulica 50 v lastnem poslopiu.
Prodaja In nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila| sprejem In oskrba depotov s	n^kazKa	m	Sz-
shrambe (Safs-Daposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; bhaso In eIftfl -- plačila na vsa mesta tu- In inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižite In teko« rafun, itd.