I	I
pubUshed and distributed under permit (No. 556) anthori ted by the Act of October 6,1917, on fflt at the Port Office of New York, N. Y. — By order of the President, X. 8. Burleson, Postmaster General.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
! The largest Slovenian daily	□
i -s In the United States:-	ill
! isa^ed	(11
| Issued every day except Sundays	Sj
I and Legal Holidays.	IIP
50,000 Readers	gj
jj	Največji slovenski dnevnik P
II v Zedinjenih državah	I j
II	Velja za vse leto . .. $3.50	|j
J	Za po! leta......$2.00	jj
■elephons: COBTLANDT 4687	Entered as Second Class Matter, September «1, 1903. at the Post Office at Hew York. N. under the Act of Congress of Man* 3, 187».	Telephone: CORTXJLNDT 4687.
- - » _
NO. 232. — ŠTEV. 232.	NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 3, 1918. — ČETRTEK, 3. OKTOBRA. 1918.	VOLUMX XXVI — LETNIK XXVL
I Posledice premirja
ftoLGARSKI KRALJ FERDINAND BO POJASNIL NARODU JVOJE STALIŠČE. — NEMIRI V AVSTRIJSKEM PARLAMENTU. — GOVO$ MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA BARONA HUS ■iAREKA. — MEDKLICI ČEHOV IN JUGOSLOVANOV. — BOL
GARSKI VOJAKI SE VRAČAJO IZ SRBIJE.
*___
Sofija, Bolgarsko, 2 oktobra. — V izjavi kralja F- rdinanda Katero je čital mim.rski predsednik Mal nov pred Sobranjem, j<* re-
■	eno. da bo sklicana narodna skupščina in la bo zasedanje Sobranja
■	dgodeno do petka Pri tej priliki 1»«» pojasnjeno zastopnikom naro Hl.i stališče Bolgar* ki-.
_-------- 1 —	— — - —_~ • -'"—-nam, -mnm^-^
ia<trr»sn omciAu phqto&rapw <g) ev owocrwoop » uhmrwood ANGLEŠKI VOJAK POČIVA FOLEG ZAPLENJENE NEMŠKE STROJNE PUŠKE.
— Cesarska nemška .vlada. —j tak<> je rekel nemški kolonijalnl j' tajnik. — vstraja trdno pri za j Mevi. da se ji vrne afriške in dru.i cre kolonije ter zahteva tudi sv«1 j /o razde! lev Afrike vnamenu. I"' • «• kuu-di lira raztresene posest N emčije.
Ustaja v Srb ji?
London, Anglija. 2. oktobra. — j Srbski armadi v Maeedoniji so! došle novice, da je izbruhnila u J staja v Srbiji ter v drugih deže lali. v katerih prebivajo Srbi. lir-vali in Slovenci. Tako se je «;]a-slo v polofieijelni objavi, kateri' se je dostavilo, da je treba spre . jet i vest 7. veliko rezervo.
Domneva se. da hočejo avstrij-I ske oblasti namenoma vprizoriti! pore meil miroljubnim prebival-Ntvom ter na podlagi tega žaple-j it jat i imetje ljudi ler jih poslati v tboršča. kjer so razmere skrajno slabe in pogubne.
Železniška nesreča na Švedskem '
London, Anglija. 2. oktobra. -Exchange Telegraph" poroča i?' Kodanja. da je pri želzniški ne j sreči severno od Malmo na Švedskem bilo ubitih nad 300 osph. Med i mrtvimi je ."»0 otrok, ki so se vra • Tali z dežele v Stockholm.
-—---I
'•Vossisehe Zeitung" izjavlja da se Amerika ne nahaja v vojni iz Bolgarsko, ua pa je stala za do-i god ki celi čas ter pripomogla dc izvršenja odpada.
Iz Nemčije
Pomanjkanje municije je pripo mog-io k porazu Nemcev. — Obupa v Nemčiji ni mogoče prikriti. — Neki list zahteva, naj se vrže celo
silo na Balkan.
_ i
Rotterdam, Ilolandsko. 2. okto hra. Berlinski lisi i storijo vse ' kar je v njih mori. da izvedejo naročilo vlade, naj se sedanji po ložaj slika v manj ugotlni luči. — Kljub vsemu temu pa odmeva i; njih izvajanj obup. k. splošno prt vbiduje v Nemčiji.
Domneva se tukaj, da je bile polom Nemčiji* na zapadni front v jilavenm pripisovati pomanjka iiju inunieije. Znana je tukaj pri vat na izjava Ludendorffa, da tie bi dejstvo, d* ni mogoče dobit-surovin, položaj jako resnim. Do stav.l je. da je le veliki plen te kom marčne ofenzive preprečil krizo.
' Deutsche Tage^eitung' hvali Boga, da Berlin še ni cela N >mči-ja, -— Nervoznost glavnega mesta j od sobotne panike na borzi na prej presega po mnenju lista izda-leka nervoznost po deželi v splošnem. ki sieer smatra položaj resnim. ki pa sj je ohranila notranji m r naroda, zavedajočega se svoje sile.
Reakcijonami listi uporabljaj« to priliko ter strašijo občinstvo, f čemur naj bi slednje preložilo za hteve za rt forme. Neki list pravi da se hočejo prist asi rent ruma skoro udati fatalnim zahtevam so-eijal stov ter svari slednje in libe ralee preti nevarnostmi take po\ litike.
Is nekaterih krogov je prišli
missel, naj se pokliče nazaj Beth mann-Hollwcga. To je razkačilc ' "Deutsche Tageszeitung", ki pra vi. da je narod že dosti plačal za J kaneelarst vo, tega kvarih-a drža ve. (Reichsverderber.)
Splošno s*' priznava in nekateri 1 t rili ju celo. da je vse odv.sno od ' tega. da reši Nemčija svoj položaj ' na Balkanu.
"Vossisehe Zeit iiiijj zagovarja umaknenje z zapadue fronte in Italije v namenu, da se reši položaj na iztoku ter p rep reč. tam splošni polom. List pravi, tla jt Turčiji nemogoče ust rajat i vspri-čo nevarnosti pred vrati Car.gra-tSa, potem ko je šla Bolgarska i/ vojne.
—	I činek vsega tega na Ru-muiisko je le preveč jasen, — na tla 1 ju je list. — Celi Balkan bi se nahajal potem v rokah zavezm kov, kar hi predstavljalo izvrstno operacijsko bazo proti Avstriji ' Ntvrjetuo je, tla hi mogla A v atrija v tem slučaju nadaljevat \ v od porom.
—	Faktorji, o katerih tukaj n treba razpravljati, bi napravili tc nevrjetnost za nemožnost. Nemčija bi ostali vsled tega sama tei hi ne bila uiti s pomočjo najbolj dalekosežnih koneesij \- stanu do ' hiti sprejemljiv mir. Y»led te«r; hi morala izb rati med popolni predajo ali ustrajanjem v vojni ua stroške največjih žrtev. Le zo-petno ustanovljenje fronte na Bol •rarskem more Nemčiji prihranit to težko izbiro.
—	Celo. če bi bilo treba iti pre ko želja večine bolgarskega naro da, bi se ne smelo dovoliti, da h taki sentimentalni pomisleki zastavljali pot in to prav nič man/j kot s£ je zgodilo v slučaju zavez nikov ha Grškem.
Maekensen pa nikakor ni ino j !<rel ugoditi 1ej proišnji. To so tu-j jdi prav -dobro vedeli bolgarski di-l jplomat". a so kljub temu. stavili j I to prošnjo. Ker jim ni mogla hiti j ugodena, so izkoristili situacijo I zase.
Turčija je že dolgo časa prosila i Nemčijo pomoči. Zahtevala je tu <li naj nadomeste njeno črnrnnor ^ko brod.»vje nemške bojne ladje Ker pa Turčija ni dobila zalite jvanega, se je začela 'igrati isto j igro kot jo je igrala Bolgarska, i Tudi v Avstriji s,> je že začel;, i pojavljat i panika. Na Dunaj so bili poklicani vsi predsedniki raz nih državnozborskih odborov, tla j bi se posvetovali z vodilnimi a\ strijskimi krogi glede situacije Nadalje je tudi natančno določil«, j ! svoje mirovne pogoje, j Armadni krogi so prepr čanja j jda Avstriji preostajata samo dve fpoti: bodisi mir. bodisi nadalje I vanje z bojem. Ce ji pa Nemčija ne dovoli skleniti miru. ji mora na vsak način vrniti one avstrijske čete. ki se nahajajo zdaj na za pad nem bojišču. | Nemčija pa tega najbrže ne bo hotela, in vsled tega bo Avstrija prisiljena skleniti mir. I Nahajala se bo na istem stališču kot se je nahajala Bolgarska 'predno je stavila zaveznikom mirovno ponudbo.
| Washington, D. O.. j> oktobra i Državni department je dob 1 od ! raznih ager.eij v centralni Evrop: poročila, da izgubljajo nemški ir avstrijski vojaški gospodje kon i t rolo nad civilnim prebivalstvom j Ameriški uradniki ko bili- infor m i ran j. da se nahaja avstrijski ce *ar v veliki zagati. Če hoče obra-
niti svojo din;:>tijo. mora brez po : ^ojiio u«r.nliii vsem ljudskim za, htevam. <I!avna zahteva avstr j- j -kih naroilfiv je pa. tla Avstrija hrez pogojno prekine vse vezi > ( Neni/.jj,, in nemško vojaško kliko ki je-prinesla mo;.»Mji veiike , več škode kot pa dobička.
1'pliv pangermanov in vojaških •strank se vedno holj zmanjšuje.
Prebivalstvi* vpošteva besede (»redsednika Wilsona. da se ne bo ; lo vrš la mirovna pogajanja z vn ] jaškimi gospodi N -mčije in Avstrije, ampak, da ho Amerika u- | poštevala v pr\ i vrsti zahteve na- ,
roda. ^ JJ --]
Iz Avstrije
i
Poroča ee, da je pozval avstrijsk4 ( resar na posvetovanje voditelje ogrskih strank.	'<
Washington, I). ('., 2. oktobra. Nt.vicf), «la je pozval avstrijski ce- ' sar na Dunaj tri najbolj uplivne 1 može na Ogrskem. grofa Tiszo : Andressy-ja in Apponyi-ja. se jej* .-prejelo tukaj kot zelo značilno r dasiravno si uradniki niso bili na 1 ja-neiu. če je poziv v zvezi z bol-g.-irskt> situacijo, ki pomena di rektno ogroženje dvojne monarlu-' je. z notranjimi reformami ali pa z detinitivnim gibanjem za sepir-rami mir.
\*sak izmed treh Imenovanih jr Lil že ogrski ministrski predsednik. V >i trije s0 /lani različnih .strank. Grofa Tiszo se smatra za najbolj neomajnega pro-nemškega voditelja v deželi. Andrassv se jf , ;avzetnal za mir izza izbruha voj ne naprej ter j*- ostro nasprotoval •.'i.:<ii. posebno po poapisanju zad-, nj.» pogodbe med Nemč jo in A v-i stri jo. vsled katere je postala A v j sttija vazalka Nemčije. Apponv"• je bil voditelj ene najmočnejših ogrskih strnk. ki zahteva supre-maeijo Ogrske v dvojni motiar-h i ji.
Domnevala se je tukaj, da be, skušal avstrijski cesar ustvariti koalicijski kab net, ki naj bi po miril Avstrijo. Smatralo se je za popolnoma mogoče, da je dospele stanje razdora do višin, o katerih se nima v inozemstvu nobenega! pojma.
Oficijelno pa so prepričanja, da ni nobene možnosti za pomirjenje Čeho-Slovakov, ki so bili pr zna-<ii od zaveznikov kot neodvisen narod in za pomirjenje Jugoslo vanov, ki hočejo istotko biti neodvisni s Srbi.
Oni, ki vidijo možnost separatne prošnje za mir od strani Avstrije. domnevajo, da se je pozvalo Tiszo na Dunaj, da se mu obrazloži tain vso brezupnost polo-; žaja ter ga pridobi za mirovno gibanje brez ozira na nemške želje. Smatra se za mogoče, da se bo grof Tisza, ko bo spoznal vso res-! nost položaja, pridružil And ras-1 sy-ju v naporu, da še dovede do
miru še predno bi bilo eesarstvo popolnoma poraženo in razkosano vsle.l ustaj v notranjosti.
..Amsterdam, Holandsko. 2. okt. Baron von liussarek. avstrijski ministrski predsednik, je izjavil \ državnem zboru, da je položaj radi postopanja Bolgarske resen, da pa ni kritičen. Rekel je. da so odredili centralni zavezniki vse potrebne vojaške odredbe za izboljšanje položaja.
Nemci zapuščajo Rusijo.
Washington, T). C., 1J oktobra. Nemci praznijo severno Rusijo in (.'krajina se zopet bojuje. Kakor se je včeraj poročalo državnemu i departments, se čete nepretrgom-umikajo iz Pskova. Vse Kaže, da je. čeravno je težko pustiti vse .pridobitve v Rusiji, bolgarski po ; ložaj za Nemčijo še bolj resen. i
Pskov, ki leži okoli 130 milj jugovzhodno od Petrograda, je bil
lemški glavni stan v Rusiji, od-car je bil v Moskvi umorjen nem iki poslanik, vsled česar so postala tla Moskve za Nemce prevroča.
Isto poročila tudi naznanjajo, la se Nemci umikajo iz Beligroda r rkrajini in da so v boju z ("krajine! izgubili poldrug tisoč vojakov.
Po mnenju vojaških izvedencev je najboljša politika za Nemčiji*, iko posije v Srbijo dovolj močno armado, ki bo mogla dolgo mogt,-L-e zadrževati zaveznike od vpatbf v Avstrijo.
"Toda to", je pripomnil nek general, "bo stvar samo zavleklo Jo prihodnjega leta. ko bodo imele Združene države onstran A do I miljone vojakov. Od Nemčije je r»dv ftno. a ko Ih> vgriznila v krslo jabolko sedaj, ali pa bo počakala do prihodnjega leta."
Če se ne mo.-eš borit?, izkazi svoj patriotizem s podpisovanjem četrtega Vojnega posojila.
Oficijelna poročila
FRANCOSKO POROČILO.
London, Anglija. 2. oktobra. — Nočno. — Danes zjutraj je napadel sovražnik z veiiko silo severozapadno od St. Quent na in -i.-er svežimi četami, katere se je spravilo na mesto. Posrečilo se mu je potoniti naše čete nazaj od vasi Sequehart. kjer pa se je njegovo napredovanje ustavilo.
Krajevni hoji so se vršili danes severno od Creveeoeur. jn/.no od ( amhrai tr-r zapatlno od Cambral. tekom katerih se pa ni doseglo lii-kakih izprememb v položaju. Posledica operacij včeraj in v pretekli i,oči v bližini Cambn.i je bila. tla so canadske čete zavzele predmestji Nenvoile St. Kemy ter visoko ozemlje zapadno od Ramillies.
Zgodaj danes zjutraj ^e je pričel sovražnik umikati na široki fronti južno in severno d La Bas>e kanala. Naše čete so tesno sledile temu umikanju ter jim j? pri tem padlo v roke precej jetnikov.
Dnevno poročilo. — l*o vzdržati ju močnega pritiska na sovražnika tekom celega jut » a je popoldne divizija napadla središče nemške obrambne črte. Ki teče od Fonsommes pa do bližine Beaurevoir. "Napad je bil uspešen. Zavzelo >e je vasi Seqnehart in Preselles ter protlrlo sk«>zi črto.
Severno od te črte se je i/čistilo Joneourt in Avstralci so dov šiii zavzetje sovražnih obrambnih postojank južno od Le i atelet in (I ouv.
V	sektorju južno od Cambrai »e je končal boj celega dneva u-spešnim napatiotn v večernem mraku, pri čemur so pot »mile angleške čete sovražnika iz t'reveconer in Rumilly ter se ustanovile in< v: soke ozemlju iztočno in severno od teh vasi. Tekom teh operacij se je ujelo več sto mož.
FRANCOSKO POROČILO.
Pariz, Francija, L', oktobra. — Nočno. — Sovražnika se je \ vg!o i'. St. Quentina, katero mesto smo popolnoma zasedli. Polastili smo s tudi kraja Faubourg L' Isle. Proti jugu smo napredovali do ltan-< on rt ter držimo sedaj May.
Severno od rek^ Vesle smo zavzeli celo vrsto vasi ter potisnili naprej svojo črto do Comicv in Loivre.
V	naših rokah se nahaja Co u rev. severno od Rheimsa.
V	Champagne .-mo t-kom popoldneva izboljšali svoje pozicije južno od Monthois.
Dnevno poročilo. — V St. Quentinu so se tekom noči vršili /. I<j živahni boji. Sovražili k. katerega se je vrglo na iztočni bre^ kanala. nudi še vedno trdovraten odpor.
.Med Aisne in Vesle so francoske čete nadalje napredovale zapadno od Rheims. Masiv St. Thierry se nahaja sedaj v rokah Francozov.
NEMŠKO POROČILO.
Berlin, Nemčija. 2. oktobra. — Nočno. — Vršili so se ostri delni spopadi v Flandriji in v Champagne. Pred Cambrai je potekel dan mirno.
Dnevno poročilo. — V Flandriji. na obeh straneh Cambrai ter v Champagne, smo zavrnili silne sovražne napade. Na mirnih sektorjih !ronte. v bližini St. Quentin. severozapadno od Rheims ler zapatlno od Argon o v smo se umaknili z naprej potisnjenih postojank na one v ozadju.
Severno od Staden. v Belgiji smo zavrnili neki napad na sovražnika. pri čemur nam je padlo v roke 100 mož. Sovražnik je napadel na obeli straneh ceste, ki vodi iz Vpres v Roulers in Menin ter se u-^tanovil v Ledeghem. Potom protinapada smo se polastili iztočnega ,dela mesta.
Zavrnilo se je delne sovražne napade južno od La Bassee kanala. —
Peti dan bitke pri Cambrai se je zopet končal s popolnim izjalovi jenjem za sovražnika. Severno od Sancourt so naše čete odi/de napade sovražnika, katere se je ponovilo sedemkrat.
Nadalje proti jugu je potiskal sovražnik naprej začasno preko ,'Abaneourt ter Bantlgny. Potom protinapadov se je vrglo sovražnika nazaj onstran Abaneourt in Bantignv.
Pri Cambrai in južno od tega mesta so se izjalovili napadi sovražnika. Rimullv je ostal v rokah sovražnika.
Med Le Catelet in Oise je tekla naša fronta do pretekle noči iz. točno od St. Quetina do Berteneourt ob reki Oise.
Tekom dneva se je posrečilo sovražniku prodreti v naše črte na obeh straneh Seqnehart, vendar pa se ga je pognalo nazaj potom protinapadov.
Sovražnik je včeraj zasedel St. Quentin, v katerem s0 se nahajali včeraj le poizvedovalni oddelki.
Severozapadn od Rheimsa smo umaknili svoje čete od rek" Ve-pie na pozleije v ozadju. Sovražnik je na večer sledil z majhnimi oddelki ter zasedi črto Ventelay in Villers-Franqueux.
V	Champagne so obnovili Francozi svoje združene napade.
Bazel, Švica. 2. oktobra. — Bolgarsko premirje je povzročilo v! H\vstro-Ogrski ve iko razburjenje. Včeraj je me| v parlamentu dol« ■,'tvnr avstrijski ministrski predsednik. V soglasju / nemško vlado H, dale avstrijske vo jaške oblasti obširne odredbe.
V svojem govoru je avstrijski ministrski predsednik baron Ilus-. Har<-k razpravja! o -»ituat-iji. Njegov govor so neprestani* prekinjali' Hiit-dkli<-i i-eških in jtigoshtvanskih poslancev.
Baron Hmsarek je rekel, tla je napočil trenutek. k«» ho treba H'po.stcvHti pre«llogc barona Buriatia, avstrijskega zunanjega mini-1 ■ tra. Kdeii izmed najvažnejših problemov je pidjski problem. M ni-H ti ski predsiMlnik je rekel:
Poljska država Je /•• \sian«»vljfiia na ]>od!agi proklamarije tlve\ i ■•esarjev dne 1. novemltra l;M'i.
• « ški in juuo<lovanski poslanci >..» proti tj izjavi odl«»čno j»rote-B>tirali, toda baron llussnrek je nadaljeval:
Poljska -e zdaj pogaja na podlagi enakopravno«!i ^ central-■idma silama, n je ua poti. da postane neodvisen faktor v evropski Hpolitiki Toda Poljaki: mora sama zase odločni formo svoje vlade.
London, Anglija. L', oktobra. - Bolgarske eete začele izpraz. Hnjevati Srbijo in se vračajo v.svojo deželo. — Tako -e glasi srbsko Hi>Tfr*ijelno poročilo, ki je bilo izdano v torek zvečer.
"Ilfrri* .Journal' je dobi i/. Curiha poročibi. da so je začelo po
■	vseh bolgarskih mestih resno protinemško gibanje. Ljudje »o odloč-Ino proti nadaljevanju vojne. Bolgari nadalje zahtevajo narodno mi-
■	idstrst\(, pod vodstvom ministrskega j>re<|sednika in dr. (»enadijeva.
■	ki je bil d<dgo časa zaprt in ga je ni cd par dnevi i/piistil kraj Fer-j dlna nd.
\*si bolgarski soeljalisii se zavzemajo za mir.
Amsterdam, Nizozemsko. 2. oktobra. — Preko Dunaja je dospelo sem neko poročilo i/ Sofije, datirano ^ pondeljekom. in se glasi:
— Dezerterji. kt so protlirali proti Sofiji, so b li pognani nazaj do Vladaje in Vitoza. Nadaljno prodiranje so jim preprečile vladne
čete. —
Me*tu ne preti nobena nevarnost.
Iz tega poročila ki je dospelo preko Dunaja, je razvidno, da poskušajo avstrijske oblasti prepričati -voje podan ke. da je tlel bo!-gr>ke armade tlezertiial.
O tej ratlevi ni hil<» dosejaj še nobenega drueenra noročila
Pariz. F raneija, li. oktobra. \ roči boji s»» s»* še v ponedeljek opoldne \ ršili na makedonski fronti, dočim je kmalo pozneje stopilo poti pisano prem rje \ veljavo.
Severno «»«| Bitolja sU italijanske eete zavzele goro Babo. ki je važnega strategičnega })otuena. liolgarski iufanteriji je pomagala ar tderija, pa kljub vsem naporom ni mogla ničesar opraviti.
Sovražnik s,, j,, moral umakniti, in Ital jani so zavzeli Dolenei.
Ko so h le operacije končane, so imeli Srbi v svojih rokah višine med Skopljem in bolgaisko mejo.
Na skrajni levi« i so zavezniške čete zavzele Strugo v bližini Ohr dskega jezera m Kičevo. ki leži bolj proti severu.
Zapadno nd Ohridskega jezera se soglasno z najnovejšimi poročili. Avstrijci obupno vstavljajo.
Izjava Solfa
Nemški kolomjalni tajnik dr. SjU je irnenjr*, d? je povratei: neirških kolonij glavni mirovni pogoj.
Amsterdam, lbdandsko. -J »>kto bra. — Dr. \V. S. Solf. nemški ko lonijalui tajnik, katerega se j-imenovalo kot mogočega nasi" iui ka von Hertlinga. j>- na nekem uredavanjn v Monakovem. katere Lra se je vdeležil tu.I bavarsk" Kralj, izjavil, da prekaša zopetn<? l>riiiol»itev prejšiiih n. mških kolo ni j za Nemčijo g!e«lc važnosti vse Iruge naloge.
Rekel je. da ne morejo nado !ies*fla z.i .surovine nadomestit? u istnih i varin v razmerah miru /.n samo volno hi morala Nemčija IržatI r»0.(XX>.00() ovac. kar i»a je irakti eno nemogoče. Dobava.siiro-^'in je bila najbolj slabotna točka lemške svetovne ekonomije. Vsled tega potrebuje Nemčija kolonij.
Dr. Solf je trdil nadalje, tla potrebuje Nemčija kolonije, tla prepreči trgovsko izoliranje. Reke? je. da mora biti politika odprtih u-al ena najbolj važnih zahtev pr» -k!eid*v miru. Nemčija ne misli >a militarizirauje Afrike, pač pa hoče preprečiti uporabo črncev > K v roni.
— Bolgarska je že pred več meseci mislila, da se odpove centralnim zaveznikom, ter je neprestan*« iskala tehtnih vzrokov, pa jih ni našla. Ko so pa začele zavezniške armade prodrali proti nji skozi Macedonijo in Albanijo, je začel«, prositi Nemce pomoči. Zahtevala je. da naj ji pride na pomoč feld-maršal Maekensen s svojo amia tlo. katero ima v Rumunski.
Washington, I). ('.. 2. oktobra.
Poročilo Fniversal Service . — Današnji razvoji v vojaških in d -. jilomatskih krogiii nazuaujanjo ši' (bolj odločno kot so naznanjali i včeraj, tla se Avstrija z. vm nagli-: jeo pripravlja prekiniti vezi. ki jo i vežejo z Nemčijo.
Voditelji Avstr it- in odgt>vt>rni
C9
;.Hplomati bodo v najkrajšem času sklenili, da je edina rešitev Avstrije. če sklene premirje s svojimi sovražniki.
Visoki avstrijski vojaški in c-I vilni dostojanstveniki so sledečega . mnenja :
Avstrija "next"
Avstro Ogrska se hoče na vsak način iziiebiti nemških vezi. — Posvetovanje s cesarjem. — Piše M F. Tighe.
!;; v. |
UGLAS NARODA1'
IBQI1KH f UBLI8HIIQ DOMPAMY ... r m^nrnUmTMf.)
M aad published t* Hm	]
im —pontlwl	_
fHHl BAIgn,	_• IOPB BMNHDIK, TrtuHir.;
Ftam of ItmiooM of tk» oocpocmtlcc and addresses of above jtflom
«2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New Yotfc City, W. Y.
•a solo leto reijm Hal AanQn Za celo leto «a mesto New Tort fLM la Osnado ......-i«« ...... 9LS0 Za pol leta m mesto New Tort«. 1
■a pol lete	2.00 Zt Četrt leta sa mesto New TorM 1-50
Ea fetrt leta	—— — — TOOZa lnoienutro sa celo leto...... f.00
**GtA3 NARODA" lahaja vsak dan lavaemfil nedelj In pramlkor.
"6LA8 NABODA"	"
.(-Voice of tee People") Btfry day except Sundays and IdMlH
Subscription yearly $3JtO.
Advertisement en nfffimwit_ ;
Dopisi brea podpisa in osebnosti ee ne prlobčajej«, Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Ordw»	_
973 i|4MbU kraja naročnikov prosimo, da ee nam todl pt^kX pfaMfc t butuiiI, da hitreje najdemo naslovnika.
"G L A 8 NARODA"
as TSertMnsgl BL.	Te«t €ttf. j
__Telefon: 2876 Cortlandt.
' ___
v
Četrto posojilo Svobode
__
V Ameriki je začel stomiljonski narod podpisovati četrto Posojilo Svobode. Istočasno se je začela v Evropi rušiti zveza, ki je ogrožala ves svet.	. |
iiolgarskii je sklenila ]>rcmirje z zazvezniki. Bolgarski bo sledi-, la Turčija in slednjič bo prieaptjala tudi Avstrija, vedoč, da ne nu>-re od svojega zvezuika, Nemca, pričakovati nobene pomoči.
Mi v Ameriki zidamo, v eentralnem delu Evrope se pa ruši organizacija, Vf,le:l katere smo stopili v vojno iu katero uničiti je bil naš
namen.	__	__ !
Nemčija pravi sedaj, da je njeni nasprotniki niso razumeli, da ena ni hotela nikogar napasti, ampak da ji je bila vojna vsiljena in ! da od prvega prieetka naprej ni imela drugega namena kot obraniti; ■ vojo mejo pred napadajocim in prodirajočim sovražnikom.
Nemčija še vedno laže. Laže, ko ji teče voda v pri". Zakaj? Vsa: I.emu j- znano, da je hotela podjarmiti vso Evropo in zadobrri upliv( ead celim svetom. Pamet, premišljenost in vpoštevanje pravice od .-trani zaveznikov, ji je pa to preprečilo.
Amerika se je vmešala v vojno in v odločilnem trenutku nagni-f la tehtnieo. Da se bo pa iitež pravice še bolj nagibala, moramo iti \>i. brez razlike, na delo.
Vsak mora prispevati svoj del. Vsak mora dati toliko kolikor more. Kajti le tako bo mogoče reči, da je vsak, od vojaka, ki je preji! v Franeiji svojo kri, pa do težaka, ki si je od ust pritrgal petdeset dolarjev, pripomogel k zmagi pravične stvari.
>
H.3,-. - v
Avstro-Ogrska
j
Nekateri ljudje govore in nekateri časopisi pišejo v sledečem j
smislu:
—	Rog daj, da bi ^e Avstrija odcepila od Nemčije! Mi bi takoj sklenili mir žnjo.
Avstrijska vlada ni niti malo tako slaba kot je nemška. Av->t rijska vlada je veliko bolj pametna in demokratično kot pa nem-
ška.
—	Kakorhitro bi sklenili mir z Avstrijo, bi lahko porazili Nem-' .'i jo. — .
Avstrijci so se naveličali nemškega nadgospodstva in hrepene po neodvisnosti od Nemčije.
Veliko takih novic smo že čitali in dannadan slišimo taka podobna mnenja.
Oni, ki pa tako govori ali piše. ne pozna niti Nemčije niti Avstrije in ne jmzna ctiitralno-evropskih zadev.
Kdor pa promaira celo zadevo s pravega stališča, mora reči in J
priznati:	>
Avstro-Ogrska je veliko manj svobodna kot sta pa Saška in Bavarska. Saška in Bvarska imata lahko samostojen obstoj in ne-, odvisnost in sta lahko ravno taki kot sta Švica in Nizozemska.
Čitatelji, vzemite v roko zemljevid centralne Evrope. Oglejte si natančno, kje se nahaja Nemčija in Avstrija in katerim narodom vladata proti njihovi volji.
Glavno načelo sedanje vojne je, napraviti konec ' zgodovini srednjega veka. Enkrat za vselej mora biti konec fevdalnega vladar-stva raznih nemških in avstrijskih gospodov, in vsi podjarmi j eni i arodi morajo biti svobodni.
V Avstriji je enajst iniljonov Nemcev. Dobro, ti Nemci naj se' pridru/.njo Nemčiji, raj se pridružijo svoji materi, po kateri tako ze-f Jo hrepene. Miljon Italijanov, ki prebivajo v Avstriji, se mora pri-, družiti Italiji. Deset miljouov Južnih Slovanov mora postati svobod-, nih. K u m lini naj se pridružijo Rumunom, Poljaki, Poljakom. Ceho-S lova ki naj postanejo samostojni in Madžari naj prekinejo vse zveze z Dunajem in Berlinom.
Ko odvzamemo vse to, ni nikjer Avstro-Ogrske in nikjer ni av-j stro-ogrskega naroda.
Ostane le še starover.ska hiša Habsburžanov.
Znano je, da je postala Avstrija odločilna država pod vodstvom, Afctterniclia po padcu Napoleona. Metternieh je tekom ene genera-c i je vladal Evropi. Toda tedaj bilo drugače. Na Dunajskem kongresu so bili Avstrijci gospodarji samega sebe. Danes je pa tudi drugače. Danes so v službi Hohenzollerncev.
In kakšna je zgodovina Habsburžanov? Habsburžani že tekom ;{(K) let niso izvojevali nobene vojne. Na površju so se ohranili samo potom intrig, laganja, hinavščine in zahrbtnosti.
Avstro-ogrske vlade ne moremo priznati, dokler smo združeni s Čeho-SSlovaki in Italijani. Priznanje enega znači nepriznanje in u-1'ičenje drugega.
In ko stopijo zavezniške armade enkrat na Dunaj, bo ravnota-ko za vedno konec Habsburžanov kot je konec Faraonov in Bur-bonov.
Ameriški konznl v Sofiji.
London, Anglija, 1. oktobra. — Generalni konzul Dominic I. Murphy je prišel z bolgarskimi mirovnimi delegat iz Sofije v So lin. -Za svojega bivanja v Sofiji
je mnogo priporpogel h kapitula eiji Bolgarske. Ministrski predsednik Malino v mu je popolnoma zaupal in se je pogosto obračal nanj za svet v težavnem položaju.
(Telefon urada: Court 3469	Telefon na damn: Neville 1870 R.
F. A. BOGADEK
ATTORNEY AT LAW i VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEDNIOT
fltS Bakewetl Building.	_
IvogBl Diamond'la Gnat St*.	PITTSBURGH, PA.
I Naproti Omet Hooaa.	?
White Valley, Pa. |
Že precej časa ni bilo nobenega, dopisa iz naše slovenske naselbine,« Akoravno ninn.ni nič kaj posebnih{ novic, vendar hočeni nekoliko poročati o naši slovenski dvorani. 1
Marsikomu je znano, da nismo dosedaj imeli nobene lieenee in smo kar '*kontrabant" delaii. Ob veselicah hi mesečnih sejah smo dosedaj imeli pivo. da smo vsaj j nekoliko potolažili žeio; zdaj jc( pa prišlo drugače, da nam še tega ne pustijo. Zato smo si preskrbeli, licenco, da bomo bolj varni na ka-4 ki veselici, Pa ne mislite, da bomo imeli kake opojne pijače; o. ne, ampak imc-li bomo jako fino slad-*ko pijačo, 'tako da se je vsakdo lahko vsaki večer pošteno nasi kal, ako se bo kateri hotel. Poleg tega bomo tudi imeli fine cigare in ci-sjare.te ter še več drugih finih reči, katerih pa ne bom našteval. Ako mi ne verjamete, pa so lahko prepričate dne 12. oktobra zvečer. .Delničarji so sklenili na zadnji redni in iz van redni seji. da prire-de veselico v korist slovenske dvorane, in sicer dne 12. oktobra. Pri-jčetek veselice ob G uri zvečer. Vstopnina 7.V in 5c4 vojnega davka (war tax), skupaj SO«4. Torej vabimo vsa društva iz tukajšnje 'naselbin^ in bližnje okoliec, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da se naše veselice polnost e-! vilno v dele* te Za dobra okrep-jčila bo skrbel v to izvoljeni odbor.
Bratski pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širni ameriški republiki.
i lan slovenske dvorane.
' South Chicago, 111.
Naši mladeniči nas vedno zapuščajo, kajti sko-ro vstak teden po dvakrat ali trikrat gredo skozi So. Chicago na j>oU v New York. Žalostno je sedati, kako odhajajo naše najboljše moči, toda vojna je j in tolažimo se z upanjem, da naoi i bodo ti, ki zdaj odhajajo, priborili ! svobodo in boljšo bodočnost. . I Delo se v tukajšnji naselbini ze-i lo lahko dobi in so različne vrste: I v tovarnah, ladjedelnicah, livar Jnah itd. Dela se večinama po 8 ui • na da-n; plača je tudi precej do-j bra	Poročevalec.
j v x '
Sheboygan, Wis.
I Podružnica Slovenskega Hepub-
ilikanskega Združenja v Sheboy-ganu sklicuje izvan redno sejo. kar tera se vrši v nedeljo 6. oktobra
ob nolčetrti uri pop. v dvorani po-
Dopisi
j a tea e. Htnjahija na ^ verni f*. eo- *
11
sta.
j Dnevni red bo jako važen. Zate ^ se prosi in opozarja vse člane ui somišljenike, da se gotovo vdele/e [te seje. Nadalje priporočamo, da se te seje v največjem številu vde-ležc tudi člani vseh tistih podpor
• i
ni.li društev, katera s(r s*' dosedaj j definitivno izrekla -2a našo idejo j in sodelovanje.	I .
I i as, v katerem se nahajamo, je ! nadvse važen in resen, ter delo. ' •katerega ima izvršiti Slovenrko 1 Republikansko Združenje, je naravnost ogromno. Zato jo potreba, ^ da porabimo vsa mogoča sredstva ^ ter načine zn podkrepitev te^ra delovanja in v dosego cilja, Ka katerega se bojuje in za katerim stre , mi Slov. Kepublikasnsko Združenje za svobodo in demokracijo .sloveji-skeira naroda.
Za odbor podružnice S. R. Z.
Jack ^Jenhardt.
Pismo iz ujetništva
Chitignano, Italia,
IS. avgusta 1018.
j Predragi brat-— j Najprej Te lepo in srčno po-jzdravim in Ti želim vse dobro, po-iselnio pa zdravje.	!
j Povem Ti, da mojega življenja{■ jiie more nikdo popisati PrcstalaP !sem že toliko gorja, samo smrti še 1 ! ne. Poprej nisem nikdar mislila.j l.da more človek toliko prenesti.! Poprej sem bivala vedno v (roriei; in tudi potem, ko so jo Italjani imeli v rokah. Tedaj sem italjan-j skim častnikom popravijalia sobe in so mi vse pošteno plačali. Ko' ' pa je prišla avstrijska ofenziva,!
-	so me vzeli s seboj. Jaz pa l»i bila |
-	vseeno rajše ostala v Gorici med
> fronto, ker tam sem se bila že ta-' ' ko privadila, da, kadar je bilo hu-i i do bombardiranje, se mi je zdelo.1 i kakor da se k hudemu dežju pripravlja.
V ujetništvu mi je zelo dolgčas; : po domovini in delu, ker tukaj nei
-	delam prav nič. Za svoje življenje. r dobivtam vsak dan po 2 liri in za-,
-	nje naj kupim kar hočem. Živ-^ ljenje imam tako. da se Bogu sini-1
1 li. Ko bi tudi hotela kaj boljšegii;
kupiti, pa se ne more dobiti. Toda j . metu še gre, ker «*em zdrava. Lač-
-	na še nisem bila v tej vojni, ali
-	gorje starim in bolnim.
i Pismo sem dobila od doma od -J sestre in piše, da bivajo zdaj do-
'lita v Avčah; stanujejo v bar:*, k ah, v ! ... ' i ker hiš nimajo. Naslov pa je še -
vedno isti kot stari. Zdaj je naša n domovina in soška dolina tako ža- | lost na, da ni mogoče v njej prebivati; k;\ko je, se ne da povedati. Videti ni ne hiš. ne drevja; povsod s<» same jame in luknje. Povem Ti pa, da ima siovenski narod vseeno koTiijžno srce, tla so takoj vsi. mali in voliki, ko so prišli do-'nio\. prijeli za delo.
Na BanjŠici so že pričeli cerkev [zidati; v Kanalu je dekanija kot je bila pred vojno. Doma pa so vsi zdravi. Ilrat je nri orožnikih v Ho-činju.
Andrej Pei^e Te ]>ro.-»i. ako bi mogel izvedeti za naslov njegovega brata. Pred tremi leti je bil v Clevelandu. piše se Ivan Per še. Rojen je bil v A j bi pri Kanalu na Primorskem. Tudi on je tolažhe in usmiljenja vreden.
Zdaj pa pošiljam srčne pozdrave Tel i ter vsem Slovencem in Slovenkam, posebno pa Avčanom. Blagor V;mi tam v obljubljeni mirni ( ?)"deželi.
Moj in Peršeta naslov je:
Jožefa Jakopič, Andrej Peršf. i	profugo,
viiiiignano, Italia.	Arezzo
IPomoc Kitajske
J Kitajski poslanik v Združenih dr t; žavah je .izjavil, da je Kitajska » pripravljena postaviti na noge mi !	li jonsko armado.
\j Dr. V. K. Wellington Koo. ki-5.tujski jKislaiiik v Združenih drža-" j \ ali je izjavil tekom svojega go-'jvora v New Yorku, v prilog i>o-J|.speševanju podpisovanja za četrto
vojno posojilo: ' j — Lahko se reče, da bi bilo mogoče ob primerni ladijski prostor., jiiini poslati v Evropo ne le delav jske bataljone, temveč tudi vojake ■ ne pa tisoče, temveč milijone.
Kitajski diplomat je izjavil, da se nahaja na zapadni fronti 20t •tisoč Kitajcev-delavcev, ki delajc (za zaveznike. Ti delavci so orga jiiizirani v bataljone ter izvršujejo j bistvena dela za fronto kot je ko-I panje zakopov, grajenje mostov iter izdelovanje municije. Dr. -Kon I je izjavil, da bi bilo bogastvo Ki-jtajske tako glede mož kot materi-jala brez dvoma bistvene važnosti za zaveznike.
— Kitajska, — tako je nada-; ljeval dr. Koo, ki se je šolal v j Ameriki. — je atopila v vojno, kei 1
Zdravim samo moške. ||
I>r. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, Si^ejalL«^ v Pitta-	t
burgbu In lina 28-letno iskušr.jo v zdravljenju moških bolezni.	•
t Zastrupi jen je krvi zUravl ■	§
slovitim Go«, ki pa je lznaSei	S
profesor dr. Ebrlieh. Ako imate	▼ I izpuščaje in mozole jo telesu,
v grlu. ako vam izpadajo lasje,	J
ves boli v kosteh, pridite in	Z
m" i stil vam bom kri. Nikakor ne	I
C-akajte, kajti ta bolezen se pre-	^ j
Vso izločevanje iz kanala za f izpuščanje vo<le nlravim po naj- ^ novejši nieto«li in v kolikor ino- » Core kratkem času. Kadar sjK> t znate, da uirnate vt^5 moške ne čakajte, temveč pridite In vrnil vam h<.m moško moč.
Kilo oziJravim v .">0 urah bres i
Iioie«"ine v mehurju, od če- §
;	'	ear prihajajo bolečine v hrbtu	♦
Slovenski zdravnik.	in križu, palenje pri uiokrenju	f
L . In ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo.	J
\	Kevmatizem, trganje, bolečine, otekline, l»-aj, škroflje In druge	§
t kožne bolezui ki nastanejo vsled ntnriste krvi, ozilravitn v kratkem	2 \ času, da ni treba ležati.
|	Uradne ure: V j>onedeljok, sre<Jo in per«-k rKl 8. zjutraj do 15.
» poldne. V torek, r-etrte« iu sobeto <»<1 S. zjutiaj do š». zve^r. V	; ;
| \i< ''ut 2, oopoldne.	| |
►	Po pošli ne dolnjem. Pridite osebno. Ne pji7^iliife Ime In številke	i ,
I Dr KOLER, 638 PENN AVE t
I	PITT8BURC1H, PA.	i I
Slavni zdravnik-špecialist z 18. leti zkušenosti pravi-
Sgppg Možje, zakaj bi bili bolni?
BP - JI Prost nasvet, prosta preiskava.
% Tudi prosta X-žarki preiskava.
s*"* J^H	i f i z«!r:»vi, ••biP-'itf- takoj Allcshfnv S|t«ci-
W^^g*'^ ' ^Bt	i: P.« i s i»n*v k»it j*- storil Mr. Frank Mihal«-k, ki ».hi
"^^Sa**- 'i^K*	n:i ISO Spring Alley. Ilttsburprh. I"a. »Jgh-jie Mi
^^H	! i k A! r Aiihalek:). k.it»-ro smo vzt-li jir^l poldni-
WBBfc ■ ,>-V . ,-flB	vun l»-t->in hi jK.t«-ni ki jlji!a narejena, ko
MR. FRANČIŠEK M1H/LEK	s* J'' wlravil dobroznar.i J.roft-sor doktor .Mr. 3.11-
f outran j« je b la r.rejen« WI	tS,'an "r1i"	k,,t ''
pr»d poldrugim let« m. ko je	rnegu	ust. jr *'ir;iV, m»-■ m xe jK^'-jii
bil bolao. ,	dobro ter l>o	o vsem t*-m pripovrdoral. komu ne
^^^^^^^^^^^^^^^^^^	ima Ziihvaliti	za «\i<j~ zlr.ivj^, namr*-(~ Ailegii-n>*
HHpHHHHHH||H Xodieal S'...
Imamo najboljše stroje za zdrav-
^fc	Allegheny M*-<li<nl Specialist« imajo na r.iz-»o-
•	lf»«i» n.»jtnjljH»- stroje Z41 elektri<n.a in drilKi dobra
wm«, fl zdr;fv'jerj:t 18 let iskušnje v najboljših evropskih ?	bolnicah. «*V vam j- treha. va« lahko z.lra\im « H
čudovitim .S)ilvar*an 1 t z^t krvno bolezen. ^^^gHP^- P^H Čakajte. Vsako alunr.jenje j- nevarno. I*rav ni<"
'"" Kr*' M ,0> le napačno, temv.-«'- pridite k
Allejfheny	Slrf-ciaUvU, kjer lahko
JF«•t«I»Gi• *r- Mi^^«. i* x zdravnikom	ziku T i z.lr «\-
i.. mm Mint, k> n je aaravtt tu
-	l isi;.. nrei>kava J" tistonj.
ALLEGHENY MEDICAL SPECIALISTS
114 Smitbfield St., drugo nadstropje ^t^J J 0
USAD NE OU:-M 9. wrm i*p»l. 4m».mrw »ni... v .ililj. «• M. dm 12. ara ■■■Ifci
Bodite prepričani, da pridete na pravi kraj. Glejte na iteVilko: 114 s'rniihfield St Nikar ne plSite. kajti, prednoVam predpišemo zdravil«, vas moramo preiskati-
f* ^n,.
je smatrala za svojo dolžnost pojasniti svetn na kateri strani stoji v konfliktu. Hotela je iz.vesti protest proti brutalnemu napadu na civilizacijo ter nuditi dokaz svoje pripravljenosti, da r.odeluje pri o-brambi principijev. za katere se zavzema svet. principijev prostosti. pravice in tdovečanstva.
Nemške izgube.
London, Anglija. 1. oktobra. — Feldmaršal Ha':<r je poroeal -iiui-či:
Tekom štiridnevnih bojev, ki so se pričeli l!7. septemhra. -»mo »c na fronti St. Quenlin i', ('.ltiibrai spoprijeli in porazili :J>i; urinskih divizij, okoli 360 tisoč mož.
Tekom septembra angleške čete zajele tit>.:i(X) ujetnikov, vkl.ii! eno ir>00 r-a-stnikov iix TOO topf^v vseli kalibrov i:i nekaj tisuč strojnih pušk. Tekom :iin septembra so Aujrle/i zaj-1i liJ.'i.i;!^ ujetnikov nn .l njimi	častni-
kov; zapelnjenih je bilo 140M lopov.
Vsi v armado lastnikov Liberty bon do v!
Varčujte za četrto Posojilo Svobode !
Pri spahnenju in ^droblisnju
tJrftite takoj s Dr. Ilichter-icvem
PAiN-EKPELLER
V rabi ie 50 let pi! slovenskih dmiioah in pril jubljen kot ilomaOe aredatvo.
Jedino pravi s varstveno znamko sidr*
?.v. &C.V. v lekarnah In naravnost ed F. AD. RICHTEk 6t CO. M-80 Wa>hMzlun Street. New Varc. N. V
Bolgarski Krvni oaj
To je izvrstno zdravilo,
ker pe pi lahko rabi za vKakejj-'i- člana •Iružine o<l dojenčka do .«t:ire matere. V v-„knn ilfirnu l»i moralo liiti f>b v? -keni času. I »a se preraapa prehla jenje, Ka je treba vz»-ti vreleg-a. ko se ktc spat ; Deluje naravnost na magričen na-'in. Dela kri bogato in čisto, odstranjuje za-pi-tje. odstranjuje nf rednosti v jetra h In l-ii'.c th, drobju in želodcu.
I*i> posti odposlano in zavarovano, «a-i vitek ki zadostuje za celo družino, stane 51.2f.. Pet zavojev po pošti |3.0«'. če ho-'' čeK*! vara pošljemo po <.*. D. Naslovite ;> - na H. li. V on Schliek. pre<ls.-dnik .Marvel Product Co., 9 Marvel Bid sc. Pittshureh, !* Pa.
i. ---
CILAS y\n0DA. »KT Itdft
Oženite sew
Pošljite nam aamo EN DCLAR In pos'ali na ■
bomo popoln ŽenitTtnzki katalog s n»l»ni- I
nim opisom. SLIKA ML imeni in naalovi m no-	H
gph dzklet ir nekoliko odcrr. ki iščejo dobrega BkHd ni poftteneva moti. Lahko sawi pišeta m fckla. B nete srečen rakon. Mi »mo zmotna storiti po. pKB steno in dovoljeno posredovanje, zato ne its- I dite dolarja, ki j« posredi med vam1 in i-A- I KONSKO SREČO. Pišite ie danes u:
RELIANCE F. CLUB
Box S76	Los Angeles, Cul. 1
*l
Ako imate sive kise, ]>otem ra- I
i.Ite BRUSLINTINKTURO, od I
k.itere postanejo sivi lasje po pol- I m».ma naturni. kakoršne ste imeli I \ nilatlosti; steklenica 1 dolar in I 7."» eentov. Ako imate RHEUMA- I TI/EM, potem rabite WACHCIC I FLUID, kateri odstrani nnjstarej-H ši rtoMiauitizeni popolnoma v S I • liu-li: steklenica J dolarja ."»tj eeu-H tov.
KURJE OČI na nogah in BRA-1 DAVICE na rokah v .'! dneh po-1 polhoma odstranim za 7"» centov. ■ POTNE NOGE:—Ako vam sel
noge potijo, potem rabite Knaj-1 pov prašek, pije )>or. odstrani I slabi duh iu noge ostanejo čiste ■ in zdrave, škatlja 7."ie. in traja I celo leto. VIOLET MILO (žajfa) ■ krasno lepo diši kakor vijolice. H najboljša za umivanj)- lica, '.i kosi I 7.a 7-"»e. Za \ -e drugo pišite pil ee- I oik, katerega pošiljam zastonj. I Kedor bi rabil moja 'drayila brez I nspt-lia. mu plačam H). P?-; na- I i)»čbi s»' priloži denar, papirnati I denar se lahko v pismu pošlje; I manj o<l dolarja pa v znamkah po I .'! cente.
Jacob Wahcic
Jr J Itouna Ave. N. E. I * 1 * f Cleveland, Ohio. V ^ /I
\J|!||||||IIII!II!II1IIIM!III.............UI
/X
/	Y. Herald.
Slika nam kaže zaveznike, ki vlečejo Ilindenlnirga na vislice s pomočjo dozroznane Hinden-bnrgove "lajne"'. S tem se hoče reči, »la je postala Hindenburgova črta v Franeiji in Belgiji usode-poliia za Nemce, kaorliitro ro *se ji zavezniki približali.
i
GLAS NAKOPA, 3. OKT. 1913
po I101I • KATOLIŠKE JEDHOTE
Ustanovljen* lota 1990,	Glavni urad ▼ ELY, MINN.	Inkorporirana leta 1900.
GLAVNI URADNIKI:
■ Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, box 251, Conemaugh, Pa. !
■	Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain,
Ohio.	j
■	Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn.
■	Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
I Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida.
Colo.	:
VRHOVNI ZDRAVNIK:	'
I Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
I JOnN GOUŽE, Ely, Minn.
I ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 4M\ So. Chicago, 111.	,
I 1VA.N VARCKJA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
I GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond. Wash.
I LEONARD SLABODNIK, box 480, Ely, Minn.
I JOHN RUPN1K, S. R. box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
I JOREPn PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich.
I JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Minn.
I M ATT POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 602C St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. S*a. box 63, Denver Colo. GREGOR HRESČAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa.
Jednotino Glasilo; GLAS NARODA.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-
■ tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisrna od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-stotisoo dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je že izplačala do $1,500.000 miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. V>ak opravičen bolnik si je s v est da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
I	Naznanila
H Slavnemu članstvu društva sv. ■Petra št. 50 JSKJ. v Brooklvnti, H.V Y., tem pot o i u uradno na-H/na n ja. da bo dvorana John livlucg Hulertus J;<ger Ilall, 211 H Montrose Ave.. I Irooklyn, kjer H-mo S le J zborovali, s j>rvim oieto-H*'iun. t. 1. zaprta. Zadnja seja se Iji' vršila še \ t.j dvorani v soboto j
■	<!>i^ 21. sept. V-,«- društvene uten-j M/.lije bod«» pre*> l.jene i/. v. arih |
■	proKtorov na novi prodor 92 Mor-;
H" ni Ave. (Mr. Ingrahaiu St. I'ri
Hliodnja čet rt letna seja s., ho vršila . i
■	v novih prostorih ne tretjo sol>oto
■	1!>. uktolina t. 1. Toliko \ pri jamo; Hnatnianilo.
Zbrat.shini pozdravom provdanij F (i. Ta.soOtti, tajnik.
Društvo >v. Jožetu št. ."»:{ JSKJ. Iv J ji 111«- Falls, N. Y, je na svoji
■	»lavni s«-rji dne S. sept. sklenilo,
■/.opel priredili veselico aLi tako-(r.vano vinsko trgatev, zatorej s.'
vljudno val i \\>e člane, bližnje ni oddaljene, da se veselice vdeleie. se prav posebno se pa vabijo vsa i tukajšnja slovenska društva, ka-1 kor tudi \ si drugi Slovenci in Slovenke. da se kolikor mogoče v o-bilntm »T9viiu v dele/.**, kajti mogoče je, da drugo loto nam ne bo kaj takega na razpolago. Zatorej' vsi na vit is!.o trgatev v soboto 12.j oktobra! Začetek ob 7. uri zvečer, igrala bo tukajšnja Slovenska narodna godba^ da sc bomo lahko malo za mili. Vsem vdole/jukom * ' /.e vnaprej zahvaljujemo in se priporočamo za gotov >bLsiv.
Z bratskim pozdravom
Frank Masle, tajnik.
(3&10—10)
Naznanjam članom društva sv. Alojzija št. 1 :i .JSKJ. v Jiitg^aley,1 f'uM sklep društvene seje, ki se gia.si, da se mora vsak član vdale-J žiti vsi-j vs;tke tretje ml ne seje.! Kdor se ne bo ravnal po tem sklepu, bo po pravilih kaznovan z eno-1 mesečno sitsjMioda.-iio. Tega skle-1 pa so izvzeti .amo bolniki in čla-| ni. ki so več kot miljo oddaljeni od društvenega sedeža. Nekateri
. lani so mnenja da je dovolj, če plačajo Jo asesnient. pa iV se kaj brigajo /a društvene .>eje ali ne. st\ar je seveda popolnoma druga. Vdeleževaiije društvenih sej je za; člane absolutno potrebno. Nekaterih že ni bilo ^ji ^^ fm, J seeev. Sej se vdeležuje le kakih 15 : do 20 članov, dasimvno šteje >ia še društvo precejšnje števil,* rja- « «iov in še ti, ki «e vdeležujejo. so i vedno eni in isti člani, na katerih j« seveda ležeče vse druatveno J
,'delo. Delnjmo za prospeh društva J in jednote vsi in ne. samo nekateri člani.
John Krnnjecvie. tajnik.
Iz urada društva Jugoslovan lo4 JSKJ. v ("hieaui. 111.. se1 j naznanja, da smo našo sejo pre-j j n J i s četrte nedelje v mesecu na' jdrujro sredo v mesecu in bo prva! I^eja dne 9 oktobra tiw'no ob H. uri zvečer v naših starih prostori!'.' '•oživljate se vsi, da pridete na sejo. ker so jako važne stvari na dnevnem redu. Odsotnost bo uovana po sklepu zadnje seje. Tu-j di kateri dol sni jet e. poravnajte, j da ne bo slabih posledic, to je 'spendania.
'/. bratskim pozdravom
Joseph Hlish, tajnik.	)
VM4 W. T2. PI., Chicago, III
•--• i
Kaj bo z Avstrijo? j
i
Večje važnosti je vprašanje, kaj se bo zgodilo z Avstrijo kot pa kaj bo s Turčijo.
Washinton, I). C., 1. oktobra. — (Piše M. F. Tighe, dopisnik Universal Service). — Ofieijelne kroge vel ko bolj zanima, kaj se boj zgodilo z Avstrijo kot pa kaj bo' storila Turčija zozirom na bolgai sko premirje.
Z o/.irom na vse, kar se je sedaj zgodilo, se da prerokovati. <da bo vsiljen dvojni monarhiji tako zvani vojaški mir. Zavezniške armade se namreč bližajo Avstriji z vzhoda, in Italija se ne bo dol««, pomišljala. d* bo udarila z zapa-da. Sode«" s čisto strategičnega stališča. Avstrijo lahko napadejo-Gr ki. Francozi, Angleži, Srbi in najbrž Bol pari ter slednjič tudi romunske armade. Ta napad se bo pa izvršil na mejah, kjer prebiva revolucionarno prebivalstvo, ki ničkaj ne simpatizira z avstrijsko vlado.
Kakorhitro bodo zavezniki na-pad!!i na Balkanu, bodo začeli tudi Italjani napadati na beneški pla- « noti.	;
V splošnem je naziranje viso ( kih vojaških dostojanstven-*o» ; sledeče:
Celemu diplomatskemu zboru ^ Washingtonu je znano, da avstrij- i ski narod hrepeni po miru in da so.« njego zastopniki že hoteli ta mii i ponuditi. To se pa ni zgodilo, key j so bili proti temu odlično berlin- i ski vojaški gospodje, ki so še pra vočasno preprečili, da bi bila ka ka tozadevna prošnja objavljena
Avstrija bu v kratkem napadena od dveh strani. Ta dva napada bosta tako močna in silovita, da si jima avstrijska armada ne bo mo la vstavljati.
Revolucijonarno gibanje, katero so avstrijske vojaške oblasti do-zilaj le s silo zadrževale, bo izbruhnilo. kakorhitro bodo dospele za. vezniške armade v južne avstrijske province ter stopile v stik v jugoslovanskim narodom.
In ko se bo enkrat to zgodilo ho Avstrija zahtevala nazaj svoje <Vte, katere se bore v nemških vrstah na zapadnem bojišču. Nemško poveljstvo pa te<;a najbrže ne bo dovolilo.
S tem bo pa tudi zadan začetek koncu.
Ko bo enkrat Avstrija izprevi tlela, da je brez vsake moči, ji ne bo preostajalo drugega kot prositi za premirje.
Zavezniki ji bodo pa premirjf do volili le s tem pogojem, da sf bo vklonila vsem njihovim zalite vam kot se je morala ukloniti Bol garska. i "
Turčija
Prav lahko se zgodi, da bodo Bol gari napadli Turke, toda ne dru gače kot ob strani zaveznikov.
London, Anglija. 2." oktobra. — Tukajšnji časopis 'Evening News" naznanja, tla je začela iztegovati tudi Turčija svoje mirovne tipalke in da hoče skleniti z zavezniki ' premirje.
i Tozadevna poročila prihajajo j seveda le iz privatnih virov. Vlada se toliko časa ne bo brigala za-j i-.je, dokler ne dobi kakejra ofiei 'jelnega poročila.
i Te dni so razni angleški držav-jniki razpravljali, da preti Turkom velika nevarnost od angleške armade, ter obenem tudi pristavlja-.jli, "da se bo zgodilo nekaj drugega in s j bolj pomembnega".
Ko so zastopniki Bolgarske sklepali v Solunu premirje, niso ni 'česar omenili, da bo Bolgarska napadla Turčijo. Z njihovega nami-gavanja je bilo pa jasno, da j«' I Bolgarska pripravljena napasti !Turčijo, toda le v zvezi z zavez-> niki.
Ko so dospela v Nemčijo prva poročila, tla namerava okleniti ; Bolgarska, mir z zavezniki, je nastala po raznih nemških mestih ;velika panika. Akcije na berlinski borzi so baje strahovito padle.
London, Anglija, 2. oktobra. — i Vzhodno od Veleša so srbske čete , v nedeljo porazile Bolgare v bližini i'areva. Ta vas je oddaljena približno šest milj od bolgarske meje. Srbsko ofieijelno poročilo ki je bilo izdano v pondeljek. naznanja, da je bila bolgarska sila j razdeljena v dva dela.	>
Srbski prebivalci izjavljajo, dai so videli na svoje oči, kako so bol-' (garski častnjki morili svoje east-' iiiike. ki so jih skušali pregovoriti ! da bi ne bežali.	;
Ofieielno poročilno se glasi: Pri Carevu so se vršili vroči boji s sovražnikom, ki se je umikal v Plačevitske pore. Prvi del teh sil smo pognali proti vzhodu, drugi del se je pa moral umakniti I proti severu.	I
Po vročem boju se je posrečilo našim četam zavzeti utrjeno var Gradišče.	|
Zaplenili smo štiri topove in ve liko množino drugega vojnega ma-terijala.
Francoska kavalerija je dospe |la v nedeljo v Skoplje.
___ i
NAZNANILO.
Društvo "Orel", št . 90 J. S. K. J. v New York unaznanja vsem ' lanom in članicam, da se bo vršila v nedeljo dne G. oktobra ob 10. uri dopoldne izvanredna seja v prilog četrtega vojnega poso- i jila:	j,
Ker je mnogo važnega na dnev-,< ;nem redu. se zahteva, da se vsak'i I član ali članica za gotovo te seje i udeleži.	j
Neopravičena odsotnost se kaz-1 nuje z dolarjem.	:
'/. bratskim pozdravom	i
Peter Petek, predsednik. Valentin Orehek, tajnik. <
Iz urada društva svT Petra in Pavla št 66, J. S. K. J.
Društvo je imelo svojo redno mesečno sejo dne 18. avgusta in je sprejelo sledečo resolucijo:
Ker je glavni urad sporočil v zapisniku polletne seje, samo <la je sodnijska prepoved končana s št. 66. ni pa sporočil, kako je končana. je društvo sklenilo, da st preskrbi od Judge Darrancc Du-
Stale of Illinois ^
) S. S.
County of Will. )
M ke Wardjan, et al. vs.
South Slovenie Catholic Union
in the United States of Ameriea.
And now. on this 24th day of June, 1918, this cause coming on lo be heard, upon the bill of complaint herein, and the answer of the defendant thereto. 1he court hears the evidence in the cause and postpones the argument of si d cause to anothed date.
And now again, an this 25th day of June. 1918, this cause coming on for further hearing, the court sits and hears the arguments and suggestions of counsel herein and takes said cause under advisement.	■-»
And now again on this 26th day June, 1918, comes J. W. Downej Solicitor for complainants herein and moves the court for leave to amend The prayer of the bill ol complaint herein, by adding, after ihe word 'Union', mi the 8th 1 He from the bottom of page 4, ol said bill, the following: and that upon a hearing, such injuction be made permanent, which leave. r«i ko amend the prayer of said bill i*. granted by the **ourt.
And now again, on this 29th day of June. 1918, this cause coming, on for decision, by the «'ourt ; and The court having heard the ev deuce and the argument and suggestions of counsel, a?-hereinbefore set forth, ami beinr l'uly advised in the premises, doth find that th** defendant. South Slovenie Catholic Union in tin United States of America, is a fraternal benefit society, organi ze»l under the laws of the State ol Minnesota, and that said defendant has numerous branches an«i mi bo rd mte lo«lges in several ol the United States and in the State of Illinois, and in the County oi Will and State of Illinois.
The court further finds from the evidence. that the charter name of said society is South Slo-jvenie Catholic Union in the UniteA |States of America, i The court further finds, from th" evidence, that the process of |summons and injunction writ jissued here in, were dulty served [upon the Commissioner of Insurance, af the State of Illinois as required by law, and that the court has jurisdiction of the par ties and the subject matter in the cause.
j The court further finds, from j t lie evidence, that the complain-ats. at the time of the filling ol the bill of complaint herein, and for many years before that date were insurance members of said defendant and are still insurance members of sa!d defendant, and were and'are in good standing in said defendant society. 1 The court further finds from the evidence, that the complain ants, bv virtue of their membership, have a vested interest in the name of said Society and that said vested interest is a propertv r'ght in the complainants, and that said complainants have the lawful right to require the name of said Society to remain unchanged until the same in changed in accordance with the laws of the State of Minnesota.
The court furthers finds, from the evidence, that the Supreme Secretary of the defendant, at Ely, Minnesota, prior of April 20th 1917, called a referendum election for the purpose ol chang-
bella copijo in se to eopijo pre-pše. patem pa pošlje v glasilo J S. K. J., da bodo člani inčlanice lahko sami brali in vedeli, kako se je zaključila sodnijska prepo ded dr. št. 66.
Prepis kopije pa se glasi sle deče :
In tlie Circuit Court May Term A. D. 1918.
)
) No. 27521.
)
ing ihe name of said society from South Slovenie Catholic Fnion to South Slovenie Benefit Union, and called upon all of ihe members of said Society to vote on the question of so changing the name of Society, and that said referendum election commenced on April 20th 197, and was to end June 1st. 1917.
The court further finds, from the evidence, that prior tp June 1st. 1917. and before the time for the closing of said referendum election had expired, the Supreme Secretary of said Society had notice of the commencement of this proceeding and of the injunction issued herein, and that, no twithstanding said notice, said Supreme Secretary Joseph Pishler continued to conduct said election and annoueed the result there of after June 1st, 1917, in violation of the injunction issued in this
»cause.
The court further finds, from the evidence, that the defendant! Society, and its subordinate bmranches. throughout the United States, has money invested in banners, badges. buttons, sta I tionery. constitutions, and by1 laws to the extend in value of j
Twenty-five Thousand Dollars ($25,000.00), and that, if the name1 of said Society should be chang j ed, said property would be J rendered of n<> value and that the complainants herein would suffer and oustain financial loss, by reason of the change of sad name-rendering worthless banners, buttons. badges, and stationery, pro
vided for the branch in Joliet i Will County. Illinois, of which complainants herein are members a.s aforesaid.
The court further finds, from the evidence, that the said Joseph) Pishler. Supreme Secretary of the defendant, acting for said defen-1 dant, was not proceeding in ac-' cordance with the provisions of the State of Minnesota in said| referendum elections, to change the name of said Society, as afore- j said, and that said referendum election was and is null and void1 and of no force and effeetanu contrary to the provisions of the laws of the State of Minnesota.
It is therefore, ordered, adjudged and decreed, by the court that the temporary injunction. Issued in this cause, directed to the defendant and its Supreme Officers, restraining them and each of them, from proceeding with said referendum election ' and from in any manner, by means! rff said referendum election, attempting to alter or change the name of said Society from South Slovenie Catholic Union to South Slovenie Bnefit Union, be. and the «ame is hereby made permanent It is further ordered, by the court that the said defendant, and it.«-Supreme Officers, pay the costs of this proceeding, to be taxed by the clerk of this Court, and that execution issue therefore.
t Enter.)
Dorrance Drbell. .
(Judge.)
S ftobratskim pozdravom na vse člane in članice J. S. K. J. in Vami ostajam udani	j
Anton Barbich, tajnik. |
J 72. The process to obtain the V Present Value of Future Claims" j ( $2.028,665.06 > was to discount the annual instalments of claims •expected to mature from year to year on the $6.271.500 of insurance | outstanding December tfl. 1917. ;,The result would be the money worth or value of such claims.
PREVREDBA
za
Jugoslovansko Katoliško Jednoto.
65 — Jugoslovanska Katoliška Jednota je v preteklosti res ugodila vsem zahtevam in izplačala vse smrtnine, s tem pa se ni rečeno, da bo tudi v bodočnosti ugo-|dila vsem zahtevam in da ji bo mogoče izplačati vse smrtnine.
66.	Večkrat vpraša kdo, če je bilo žalostno razmerje z ozirom na sedanje prispevke, in odgovor se ponavadi glasi, da je bilo, češ. Jednota je ugodila vsem.
67.	To ni nič bolj zadovoljiv odgovor, kot če bi rekel kdo. da
[ima mož. ki je plačal svoje dolgove v znesku četrt miljona dolarjev. za šest miljonov dolarjev kredita. Dohodki, s katerimi se je lahko zadostilo prejšnini zalite vam, ne bodo zadoščali, da bi se žnjimi zadostilo dvanajstkrat t.% ko velikim zahtevam.
68.	Jednota je sklenila pogodbe. v katf-rih j? obvezala pla-
Sedanja vrednost hodo«"ih smrtni r«m na $6.271.;~>00 zavarovalnin; j"], decembra 1917 j" h !o srnrtnin
Skupni doneski in .-cdanje obvezi
Sedanja vrednost bodočih prispe v biti na $6271.500 zavarnvadnine Določeno premoženje manj $7.445.1 in *6.0š7.24 bolniškega in pošk
Vsi'doneski in sedanje premoženje Razlika med obveznostmi in premr Skupno premoženje ozirom na si 72. Način, kako se je določilo* "sedanjo vrednost bodočih za-t htev** i #2.028.665.06) je bil slede j či: odšteti je bilo treba skupnej svote nnrtnin. katere bo treba izplačati od leta do leta odi ''6,271,500 zavarovalnine, kakor(
1» je bilo dne 31. decembra 1917. >vota, ki jo dobimo, predstavlja lenarno vrednost takih zahtev. 1
•[That is to say. a present sum in (cash or securities of #2,02*^,665.06. } put at four percent interest, i« ijtssumed to pay off £6.271 .."»00 in >!«'la'ms as they matured by death from year to year. Hence j$2.028,665.06 is said to be the | present value of future claims 'aggregating a total of $6,271,500.
čati več kot šest miljonov dolarjev smrt n ii. Da za-dgura svojo finančno solventnost, >e mora pre-'I skrbeti, da bo lahko zadostila I vsem zahtevam, ki ho«lo posledice bodoče umrljivosti članov, j 69. To zagotovilo finan'ne >n\ (vent nost i je pa mogoče le v primeri z bodočimi letnimi dohodki |z ozirom na množino smrtnin. ka. tere bo treba izplačati iz bodočih
:letnih virov.
i
Valuacija.
i 70. Sedaj se lahko določi bodoče finančno stanje Jugoslovanske Katoliške Jednote potom valuaci je. Tako valuacijo zahtevajo od bratskih podpornih Jednot skoraj vse države Združenih držav in skoraj vsaka provinca v Dominiju Kanade.
71. Valucija je balančna pola ki kaže sedanje finančno stanje ? oz!rom na bodoče obveznosti in predočuje debite in eredite. ki jih je imela Jednota. naprimer 'II. decembra 1017. kot sledeče;
in ho znašala z ozi-
a	$2.023.665.06
i	8.526.33
nost i	$2.037.191.:t9
kov. katere bo do-
$1.545,623.85
91, stroškovni sklad
odninskega sklada	241,481.54
?	$1,787,105.39
oženjem	250.086.00
kupne obveznosti	87.76^o
^ Aii z drugimi besedami rečeno, se->d4;'ija svota v denarju ali obvez-,nicah $2.028,665.06, stavljena na jštiri odstotke obresti, je določena za izplačilo $6.271.500 smrtnin, katere bo treba izplačati vsled smrti I od leta do leta. Potemtakem ima Jednota $2,028,665.06 na razpolago za bodoče zahteve, katere t>odo [znašale $6,271.500.
Aktuarsko poročilo namenjeno članstvu J. S K. J.
Dr.
Present Value of Future Claims expected to mature
on $6.271.500 of Insurance.	$2,028,665.06
Accrued Claims I)e«-. M. 1«H7 ,	8.526.33
Total Contingent and Actual Liabilities.	$2,037,101.39
Cr.
Present Value of Future Contributions expected to
be received on $6,271.500 of Insurance,	£1 .o45.623.85 Admitted Assets less $7.445.91 Expense Fund and
$6.087.24 of .Sick and Accident Fund.	241.4SI.54
Total Contingent and Actual Assets.	$1.787.105.39
Difference bet wen Liabilities and Assets.	J"»0.0?6.00
Total Assets to Total Liabilities,	^7.76fr
READJUSTMENT
For
South Slavonic Catholic Union.
65 — It is a worthy thing for' the South Slavonic Catholic Uni-| on to have fulfilled its promised by prompt payment of all past death claims, but that is not evidence of ability to continue prompt payment in the future.
66.	Often when a question i.* raised as to the adequacy of present contribution rates, the answers is that, they are adequate bncause they have provided foi past claims and accumulated more than two hundred thousand dol-{ lar to the good.
67.	That is no more a satisfae j tory answer than to assert that a! man should have a credit for six liiillinons of dollars because he had been able to discharge an obligation of a quarter million. An income ample to provide foi the latter sura would be insufficient for a debt twelve times as great.
68.	The Union has issued eon
tracts obligating itself to pav in death benefits more than six millions of dollars. To be assured of I financial solvency, provision I must be made to meet its ob'iga-itions as claims mature by death oi its members.
69.	That assurance of financial solnveney is only posible by bringing to comparison tin- future yearly amounts of expected claim« and the future annual resources.
Valuation.
70.	A present estimate of the prospective financial position ot
j the tfouth Slavonic Union may he j made by a 4' valuation", which h [ required of fraternal beneficiary •societies by nearly every State iu the United States and nearly every Province in the Dominion ot ('anada.
71.	A "valuation" is a balance s=heet which exhibits the present money worth of future I abilities and assets as debits and credits, beiupr for the Union, as of Dee. 31. 1917. as follows:
_ GT7AS >TAflOflA, 3. OKT T<»15?
MESEČNI PREOLEDHED DRUŠTVI IN JEDNOTO
ZA MESEC AVGUST 1918.
1.	148.42	133.40	4.50	22.50	1.00	2.63 412 45 500.00	54.00	554.00
2.	225.90	168.50	4.50	22.50	2.88	424.28	88.00	88.00
^8.00	59.00	1.96	9.80	2.80	161.56	44.00	44.00
4.	63.20	45.90	1.42	7.10 ~	119.62 t	105.00	105.00
5.	68.38	49.15	1.30	6.50	2.00	_ 127.33 '	60.00	60.00 C.	42.61	38.2.-» *	0.92	4.60	86.38
!».	278.39	150.25	5.28 ~	26.40	460.32	235.33	235.33
11.	45.64	27.75	0.88	4.40	0.25	78.92
12.	93.01	61.00	0.50	1.86	9.30	165.67	46.00	46.00 97.14	72.40	2.10	10.50	182.14	34.00	34.00
14.	46.99	21.25	0.84	4.20	73.28
1">.	99.09	57.80	1.96	9.80	0.25 163.90	44.67	44.67
1(1.	141.65	116.10	13.00 3.20	16.00	4.00 1.50 297.45	298.00	298.00
1".	12.95	8.50	0.22	1.10	22-77	300.00	300.00
1*.	237.20	154.30	5.02	2-"».10	421.62	88.00	88.0C
1!». • 148.99	104.10	2.90	14.50	1.00	271.49	10.00	10.00
20.	115.41	80.40	0 50	2.22	11.10	2.00 185.45	129.67	129.67
21.	110.17	62.80	2.08	10.40	185.45
22.	115.89	62.05	2.20	11.00	1.00	192.14
25.	202.26	119.50	3.42	17.10	1.00 343.28	80.00	80.00
2ii.	106.65	60.90	1.86	9.30	2.00 2.40	183.11
27.	48.87	45.90	1.12	5.60	101.49	66.00	66.00
2-.	29.50	18.60	0.50 .	2.50	51.10	8.00	8.00
29.	81.76	61.75	2.12	10.60	156.23	350.83	150.83
'0.	222.92	112.30	4.14	20.70	1.00 391.06	72.00	72.00
142.16	92.05	2.86	14.30	0.25	251.62	86.00	86.00
32.	85.07	59.20	1.67	8.10	153.99	73.00	73.00
33.	101.62	66.30	2.62	13.10	1.00	184.64	37.00	37.00
81.89	51.55	1.62	8.10	143.16	54.00	54.00
36.	209.04	177.75	4.22	21.10	4.00 416.11	64.33	64.33
:t7.	4">6.*>4	300.25	9.75 8.70	43.50	819.04	92.00	92.00
64.78	45.70	1.20	6.00	117.68	91.67	91.67
125.85	^6.00	2.28	11.40	0.75	226.28	198.00	198.00
K>	124.89	tfc.25	2.58	12.90	0.50 206.12	53.00	5:3.00
41.	40.69	29.45	.0.94	4.70	75.78	9.00	9.00
42.	10:! 47	68.25	1.98	9.90	0.25	183.85	22.00	22.00
43.	50.69	31.3*	0.98	4.90	87.92gB	11.00	11.00
44.	68.64	50.15	8 00	1.48	7.40	0.50 136 17	55.00	55.00 ,
45.	143.15	104.95	3.04	15.20	266.34	74.00	74.00 47.	95.64	46.75	1.72	8.60	152.71
49.	9122	59.95	1.58	7.90	160.65	30.00	30.00
50.	37.04	27.95	0.76	3.80	69.55	12.00	12.00
51.	37.31	28.0.',	0.70	3.50	0.50	70.06
52.	83.63	54.10	1.72	8.60	143.05	30.00	30.00
53.	115.18	83.10	2.62	13.10	1-00	6 00 221.00	15.00	7 5.00
54.	60.22	26.90	0.78	3.90	2.00	93.80
90.21	60.60	1.58	7.90	1.00	161.29	48.00	18 00
52.01	37.95	1.16 '	5.80	96.92	1 0.00	1 0.00
58.	<"9 69	49.75	1.53	7.90	0.50 139.42	28.00	28.00
60.	48.4S	35.60	0.84	4.20	89.12	74.00	74.00
61.	."'<>71	53.90	1.18	5.90	111.69	11.00	11.00 <>4.	31.38	20.20	0.r,L>	2.60	54.70	69.00	69 00 66.	89.23	53.55	1.40	7.00	1.00 152.18
68.	66.61	38.25	1.14	5.70	0.25	111.95
69.	43.58	27.85	0.76	3.80	75.99	46.00	46.00
70.	37.19	36.25	0.92	4.60	2.00	80.96	1:3.00	13.00
71.	131.44	114.50	2.62	13.10	4	261.66	43.00	43 00
72.	30.01	16.15	0.54	2.70	49.40	108.00	108.00 7'».	59.71	65.20	0.50 1.44	7.20	134.05	41.00	4100
76.	37.02	21.25	0.72	3.60	0.25	62.84	68.00	68.00
77.	49.97	33.60	2.7f»	1.02	5.10	92.44	fi9.00	59 00
78.	134.60	61.20	2.20	11 00	209.00
23.88	17.75	0.42	2.10	44.15	32.00.	32 00
81.	29.52	33.10	0.t;4	3.20	66.46	15.00	15 00
82.	72.33	54.40	1.54	7.70	135.97
^3.	20.06	24.25	0.50	2.50	1 00 48.31	30.00	30 00
84.	73.94	42.50	1.26	6.30	124.00	7.00	~ 7 00
85.	109.92	84.30	2.34	11.70	1 00	209.26
s<:-	27.00	27.00
87.	23.42	27.95	0.70	3.50	55.57
88.	49.95	40.40	0.98	1.90	96.2:1	114.00	114 00
89.	49.83	40. ."»0	1.14	5.70	97.17
90.	24.57	27.20	3.50	0.64	3.20	1 00 60.11 1000.00	57.00	1057 00 92.	37.24	31.05	0.78	3.90	1 00 73.97
94.	147.92	86.70	2.74	13.70	251.06
99.	44.86	34.00	1.08	5.40	85.34	42.00	42.00
100.	23.76	21.25	0.50	2.50	_	5301
101.	28.60	20.20	0.50	2.50	*	51.80 500.00	50.00	550 00 103.	55.08	60.15	1.40	7.00	1 80 0.25 124.88	17.00	17 00 304.	23.10	24.65	0.60	3.00	0.25 51.60	44.00	44 00 10.1.	57.40	43.30	1.08	5.40	107.18	141.00	141.00
106.	36.50	35.85	0.74	3.70	76.79
107.	13.16	10.95	0.26	1.30	25.67
108.	54.95	46.60	1.22	6.10	200	110.87
109.	26.16	18.70	0.52	2.60	47.9S	142.00	14*00
110.	94.97	72.50	1.62	8.10	1.00	178.19
111.	64.79	34.75	1.06	5.30	1 05.90	i
112.	24.63	17.85	0.48	2.40	45.36
114.	141.05	107.»O	2.56	12.80	2 63 266.54 "	45.40	454*
11«.	r,0 47	34.65	1.28	6.40	1 00 93.88
117.	18.31	16.15	0.44	2.20	1 00	38.10
118.	17.12	9.35	0.30	1.50	2S.27
119.	15.26	17.00	0.40	2.00	34.6C	27.00	27 00
120.	46.40	45.05	1.10	5.50	2.63	100.68	38.00	68 00
121.	40.68	27.65	0.78	3.90	2.00	75.01	38 00	38 00
122.	40.45	36.10	0.72	3.60	3.00	83.87 '
123.	20.01	19.50	0.25	0.36	1.80	100 42.92	31.00	31 00
124.	27.51	25.85	0.56	2.80	56.72
125.	17.33	21.30	3.75	0.38	1.90	44.66
126.	15.54	32.20	0.48	2.40	3.00	53.62
127.	12.73	24.20	0.38	1.90	1.00	40.21
128.	25.46	24.05	0.52	2.60	2.00	13 85	68.48 July ascs.:
22.	121.14	61.20	18 00 2.18	10.90	0.50	213.92
84.	69.44	42.50	18.50 1.26	6.30	130.00
8218.29	5697.75	73.00	162.58	812.90	49.00 42.57 15056.09 2000.00	4465.92	6465.92
Prva številka znači at v. društva; druga smrtninski sklad: tretja bolniški sklad'; četrta glasilo: peta sklad za onemogle- šesta -stroškovni sklad; sediua pristopnino; osma razno: deveta skupaj; deseta smrtnino; enajsta bolniško podporo; dvanajsta skupaj
Vaška idila
Tedaj je bilo. ko so leski očetje sklenili, da nasujejo peska na raz-rite kolovoze v va>i. Namreč te daj je bilo, da je Prcdovnikov Frauee vozil gramoz iz potoka Tr-navce za posipanje cestnih mlak in globeli. Pa *ia težkem parizarju ga je vozil, s širokimi platišči. V voz pa je bilo vpreženih dvoje visokih". prsatih konj. In ker daljava med Lečami in Trnaveo ni bila velika, je zapeljal vsak dan po jrečkrat. Vozeč pa ni sedel na vo-
zu kakor drugi vaški vozniki, te-muč na Iegnarjih je stal, z levo nogo naprej^j^desno nazaj raz-koračen. Pa moško je stal iu si brke vihal.
Zlasti se je pa ponosno vzravnal na ovinku prt lipi. Tu je konjema zaklieal hijo, da sta pote-gnila močnejše ter zaškrebljala 7 medenimi ploskami 11a črnosvetlii. komatih; potem pa je z očmi premeril brinor bieevnik ter s palcem in kazavcem potipal nitkasti k<$-
nec na biču, nakar je zapokal pik-pok, da je vršelo po zraku, pa desetkrat pikpok priletelo nazau-od leskih pristav in kozelcer. In čim močnejši je bil pok ter mno-goteruejši jek, tem ponosne jše se je razkoračil France na vozu. Po ušesih pa ga je prijetno ščegetalo iu sicer prijetno tako. kakor ka da rga je Pušnikov Štefan ob ne. deljah popoldne harmonika vlekel in' so se pri leških fantov in deklet v divjih kolobarjih vrtelf po Jurčkovem podu, plesaje hitri-eo polko.
Pa piki in poki Francetu niso božali samo ušes, ampak deir tudi njegovemu ntu zelo dobro.
In kaj bi mu ne? Ker tam ob ovinku pri lipi je stala Ovinškova hiša. V Ovinškovi hiši pri oknu pa je sedela Ovinškova Julika in predla. In kadar je Julika zaslišala pikpok. pikpok. vsekdar je potaj-no pokukala skozi okno na cesto v tem ko se je s eeste proti oknu Prance ozrl .tako da sta se njuna pogleda križala-ravno sredi med hišo in cesto, kjer sta se strnila v neraz družno celoto. Potem pa je France, junaško razkoračen. po kal naprej, Julika pa je gnala brneči kolovrat, da so se niti ovijale vretenca, na nreslici se pa z-manjŠera 1 o potresni o p rediva. Tod« pogledi, četudi goreti, na
daljavo več sežnjev vendar niso mogli imeti moči, da bi bili Franceta in Juiiko utešili. Zato je bilo treba tesne bližine in ozkega stika, ki je 011 ogočil. da sta si zrla iz oei v oči in pa da.sta izprego-vorila kako prijazno besedo. Pa iznajdljivost ljubečih ljudi tudi njima v tej težnji ni odrekla svoje pomori. Če je mogla — i kdo bi ne mogel, če hoče? — je Julika rav-notakrat zapazila, kadar* je France pokal proti ovinku, da je pršila na ognjišču keblica. '"K* * naj se povrelim loncem priiije. če ni v kuhinji kapljice vode?'' je materi rekla, tor od kolovrata vstanši. stekla s keblieo k vodnjaku. —
Vsakikrat pa. ko je Julika zajemala vodi. je začutil France suho-to v grlu. Zato si pa ni dolgo po mišljal. Urno je skočil z voza ter stopil s eeste k vodnjaku, da si je žejo pogasil. Potem je pa še vedno še mah-e postal, da sta si povedala to in pa ono. kar jima jej bilo ravno na srcu. Oh. in poveda-j ti sta si imela toliko. da nista nik-j dar docela končala s pomen kom " j Franee je komaj še utegnil, da jej poravnal Juliki svite k na glavi in ji pomagal privzdigniti keblieo nato pa je moral odhiteti za konjem in vozom. Po Juliki se je ua tudi že ozirala mati. godrnjaje sama pri sebi: 'Kaj neki*zajema preteto dekle tako dolgo!*' Zato se je pa tudi Juliki mudilo.
A /.ravnala se je. ter z razgaljeni roki uprši v bok, je nesla na glavi polno keblieo; pa nesla jo je tako spremo in fletno, da ni polila niti kapljice vode po sebi. In prav ponosmi je bila na to, kakor je bil France ponosen, da je. na vozu stoje, pokal pikpok. ne da i>> omahnil na desno ali levo. In ravno zaraditega po vsej vasi sloveče-ga dejstva, da je izmed vseh leskih deklet, kar jih jih je bilo godnlJi in vrednih, da so so jih, hodili klicat pod okno, Julika u-mela najlepše nositi na glavi ke-blit-o. France pa med vsemi leški-mi fanti, kar jih je v tistem letu fantovalo. znal najimenitnejše po kati z bičem, se je začel Predovni-kov France ozirati po Ovinškovi | Juliki in Ovinškova Julika po Pre dovnikovem Francetu.
To je bilo pa že več tednov poprej. preden je Franee vozil pe sek iz potoka Trnavee; ker v tem času. ko so nasipali kolovoze v Lečah, je njuna ljubezen že dose-la svoj višek. Vzklila pa je bila ko je še samo od časa do časa in po diljših presledkih imela Julika priložnost, da je slišala Franceta pokati z bičem. Franee pa priložnost, da je videl Juiiko nositi vode polno keblieo.
Po njenem vzklitju pa je ka? rado naneslo, da sta se pogosto >ešla. Pripetilo se je namreč neredko, <la je ravno takrat, ko je Julika v zelniku trgala vehe za svinje. France kosil na meji pri zelniku prilast za krave; da je ravno takrat Julika prala perilo na trnavskem perišču, ko je France tik ob rečišču klestil grmovje živini za steljo; da je ravno takrat nesel France vrečo žita v mlin, ko je nesla Julika moko iz mlina. Pa tudi iz cerkve grede, sta se kan pogosto sešla. seve po samem, golem naključju. -
Trinajsto nedeljo po binkoštih je France opazil, da so mu hlačnice zdrknile izza mehikajnastih škornic. Zato je postal in jih tako doljro zatikal, da ga je Julika došla, ki je bila zaostala za družbo leskih deklet, ko si je pri kra-marici Nšeki nakupovala čipk za rokavče. Štirinajsto nedeljo pa so se Juliki odvezali jermene ki na sigrinastih čeveljčkih, in preden jih je spet zavezala, je j*ornbil&. ravno toliko časa da jo je France dohitel, ki je bil zaostal za družbo vaških fantov, ker je poslušal oh.-inskega slugo, ko je klicai pred cerkvijo, kdaj da bodo letos vojaški nabori. Kajpada, če sta se pa že naknadno sešla in po golem naključju, potem jima umevno ni dri rga če kazalo, kafcor da sta še ostali pot skupaj hodila.
Kakor so bili pa taki sestanki; všečni Francetu in Juliki. tako malo všečni so bili leškim ženšče-tom. Zato bi pa čudno bilo. ko b Leščanke. stare in mlade, ne zače le stikati glav iu iztegovati jezi ; kov, češ. da se Predovnikov fant in Ovinškovo dekle rada imata In res. do semkaj njihovo besedičenje ni bilo zvito iz trte. Toda Če so še dalje razpredale marnje, kle petajoč o njiju to in pa ono s čimer se blati dekliško ime. te-daj so govorile tako. ker so Franceta in Juiiko sodile po sebi. Zakaj istina je. da je bilo šele pozno na jesen, in sicer v nedeljo po svetem Martinu, ko je Franee prvič prišel k Jul ki pod okno, izpod okna na okno in z okna v sobo.
Pa še tedaj bi ne bil prišel, ko bi se ne bil tako dolgo zamudil v Gorjakovem hramu za Gradom kjer so pokušali mošt in ga kr-ščevali za vino. .Šele pozno zvečer se je odpravil domov pa vesel jc bil in na Jnliko je mislil. Pa sam ni vedel, kaj je je bilo in kako, da je s pota zavil in krenii vstran mimo Ovinskove hiše.
Tu mimo idoč, pa ni prav nič zavriskal; zavriskal pa ni. da bi >e ne zbudila stara Ovinšca, ki je vedno sitnjala na Juiiko. Pač pa se je ozrl proti sobi v podstrešju, kjer je spavala Julika. Ozrl se je in postal ter gledal košati rožmarinov grmiček, ki se je v mesečnem svitu videl doli z okna. In prav res zavidal je tej nežni rastlinici, ker je dehtela tako blizu Julikine posteljice. "Oh. ko bi bil jaz rožmarin, kako bi dehtel!" je globoko vzdihnil ter gledal iu gledal, kakor da bi hotel z očmi ste no prodreti. Od hrepenenja je pa kar koprnel, noge pa niso hotele naprej. Kaj mu je bilo storiti? K >re.'-i je videl tam ob skladniei dv lestvo sloneti. To je vzel ter jo •'•isto tiho prislonil na napustek pri oknu Julikine -obe. Potem je pa spleza! po njej ter rahlo potrkal na okno. In ko je bil slišal, da se je zamajala posteljica v sobi. Tedaj je zamolklo zaklieal:
"Julika! Ali spiš ali bediš ali >ir.ka dojiš?*'
Pa šele. ko je tretjič zaklieal se je Julikin obrazek steklu pri bližal. Nato pa je okno odprla.
"Franee. ali si ti?" se je oglasila ter nadaljevala: '"Spim. ne bedim; kako bi pa sinka dojila ko nisem še nikdar ljubila?" ■^-Medtem pa, ko sta govorila ta uvodni pomenek. se je bližalo fantovsko petje.
4'FantjV prihajajo. France! Kaj bodo rekli, ko te tukaj zagleda-jol"	. _ _ _ .
"K >ebi v >obo me pusli ji je Franse odvrnil, "da se odtegnem njihovim radovednim pogledom!"
"Kako naj te. pustim, ko je o-kno zastavljeno z rožmarinom?"
"Lonec rožmarina deni v sobn na tla. da lahko zlezem skoz okno!"
Pa takoj ni bila pri volji. Obotavljala se je in porabljala ter bi se še bila. ko bi fantovskega petja ne bilo slišati vedno bliže in bliže. Tako ji pa ni drugače kazalo.
Ko je pa z okni«; lonec jemala, se ji je zlomil najlepši vrh rožmarinov.
"Jojmene, France!" je vzdih nila Julika. "Kaj porečejo mati, ko bodo videli vršiček polomi jen 1 Oh!" in zopet >e ji je izvil vzdihi ljaj iz prsi.
France pa je ravno v pravem <"aMi smuknil >koz okno. Ker kma hi bato so prikorakali fantje. Z; se drže. -,0 hrupno stopali v vrst pa mogočno so peli;
"Moj ljubček 'ma tako navado
da >i zmeraj kaj druz'pra želi;
Ponoči mi kraneelčke krade,
pod ne v' ga pa glav'ca boli."
Stopnikov Tine je peval nanre. > svečanim glasom, Modičev Jan ko pa je ječal počez v nebotičn višini, medtem ko so basi bueal' enako votlemu gromu, ki pretre sa brej; in dol. kadar se kopičijo hudourni oblaki nad Veliko pla nino. V rednih presledkih pa ro sr oglašali poskočni juheji iu vmes sii zveneli škripajoči akordi ročnf harbonike. ki jo je Pušnikov Ste fan vlekel. In ko so bili brezskrb noveseli fantje že onstrau leškil pristav in kozelcev. se je še razle »ral popevke refren v Julikino so bo:
- -
- (Konec prihodnjič.)
General d'Esperey
GENERAL FRANC HE T D'ESPEREY, VRHOVNI POVELJNIK ZAVEZNIŠKIH ARMAD NA BALKANU, JE SREČEN ČLOVEK: SREČA SE MU NI ŠE NIKDAR PRESTALA SMEJATI.
Pri Charleroi. kjer s0 bili Francozi in Angleži poraženi, je bil on edini general, ki je zmagal. Pozneje je bil poveljnik prvega ar H niadnega zbora, ki je bil sestavljen večinoma iz vojakov v. Lille hll F1 and rije. 21. iu avgusta 1914. ko se je bila najhujša bitka, je drM žal most Čez Mozelo nedaiee od Namurja in šele proti večeru *-.'{fl septembra so njegovi vojaki napadli. Izid bitke pa je bil že zapeča-j ten in mnogo zavezniških zborov, katerim je tako spočel ka slaba predla in so bili v siabših razmerah po številu in opremi, so bili prisiljeni umakniti se.
General d'Esper. y je imel nalogo branit: desno krilo francosko-angleške armade in izvedel je delo z največjo spretnostjo. Napadel je Saksonee, ki so pritiskali nanj. povzročil med njimi zmešnjavo in vrgel čez Mozelo eno sovražno .livizijo, kateri -e je posrečilo priti čez rt ko. Tako silnega navala Saksonei niso mogli zdržati; staji so kot hipnotizirani in ponoči ter re:i dan J4. septembra so mogle' korakati mimo v>e t'raneo>ke armade, ne da bile ovirane in ne da bi se jim bilo treba bojevati.
Sovražni povelj.dk je drago plačal briljautno delo francoskega [generala. General von Ilausen, eden najboljših generalov nemške ar-Imade, je izgubil poveljstvo in nekaj tednov pozneje je bil črtan iz ar-madnega imenika.
Generalu d'Esperey. edinemu zmagovalcu pri Charleroi. pa je to prineslo novo odlikovanje iu general Foeh mu je tr.koj poveril po vel jest vo cele armade — pete — ki je bila sestavljena iz IS.. 3., 1. in 10. armadnega zbora ter enega zbora konjenice.
Ob Marni. kjer so bili Franeozi in .Vjigleži zmagi»viti. je gene ral Esperev še vedno imel sre«"-«.. kajti bil je prvi. ki je zmagal? Držal je črto severno od Provins in daleč od Sežane med angleškim poveljnikom Frenehom in Fochem. Ko je ti. >ej»tembra zjutraj dal General Joffre ono slavno povelje k napadu, -e je d'Esperey z vso fn-rijo vrgel na levo krilo Kluckove armade te desno krilo Huelowe ar-jnaiie. ki sta mu obe stali nasproti. M.-d obe armadi je zabil klin, v bajonetnem napadu zavzel Esteiniiv. razgnal vse. kar mu je ]»riol na pot in je c>. septembra vkorakal v Montmiral čez goro nemških Rirtvecvev. Zjutraj 9. septembra je njegov zrakoplovni oddelek br zojavil .da se umikati armadi generala Klucka in Buelowa. Od te«a časa je bil edini njegov p<.s«-l pro lirati naprej. Njemu i?ie ziisluga, da j- prvi razbil sovražno steno. In njemu izmed številnih junakovie nesmrtne bilke prijmda naslov prvega zmagovalca.
Po teh eimh je d'Esperey dosegel samo poveljstvo po-ameznih armadiiih skupin, iiiiajoč Isto mesto kot generali Foeh, < astelnan. Favolle. Njegovo ime je zvezano z vsemi velikimi operacijami velike vojne — Some. Champagne, .\isne. Konečno je v juniju t. 1. bi lnovo poveljstvo nad armadami v Orientu na Balkanu in komaj s tednov potem, ki je pristal v Solunu, j.- zopet odel svoje inn- < slavo iu zmagovalec ob Mozeli. pri Montmiralu je postal zmagovalec ob Vardarju. To je prvi general ki je dobil veliko zmago na balkanskem fiojišču. kjer je bilo jn-elit«- že toliko krvi in kjer se vidi. kot bi kak z!i duh ne dovolil zaveznikom niti enega uspeha.
Toda toliko sreče ne more doseči nikdo samo slučajno. General d" Esperev izvojnje zmage, ker jih zasluži. Pozna skrivnost, kako napraviti, da se mu bogovi smejejo. Je neumoren delavec in zna tu» di druge navdati z veseljem «U» <Jcla. Gotoro se bo še nekega dne o-menjalo. da se je bila bilka, ki je bila ravno dobljena. 11a najbolj te /avnem ozemlju brez t-e.>t, ne zalog, opreme, ne težke artilerije, j>o. krajino «... smatrali Bolgari za nezavzetno; bilo je le toliko prostora, da je lahko držal na mestu peščico vojakov. V teh osmih tednih je generl d'Esperey zgradil eeste. postavil skladilšča in razp.u-edil ar-tilerijo. 14. septembra je poslal v boj >voje ."ete kot jih je pred leti pri Montmiralu. V bolgarskih vr>tah je napravil vrzel, skozi katero je peljal čete, ki so -kozi tri leta stale v istem blatu, obsojena na isto brezdelje.
General d'Esperey pa ne ve samo. kako ravnati z zemljo in topovi, temveč tudi kako postopati z vojaki. Njegovi vojaki store vse. kar hoče. ker zna ž njimi govoriti. Povedati zna pravo besedo, ki seže vojaku tlo srca in danes je b olj izvojeval zmago s srcem kot pa z mišicami. Malo poveljnikov je. ki bi bili tako priljubljeni kot j<> on. Njegovi vojaki ga ljubijo in to čustvo d'Esperey vrača. Konečno naj Š( omenimo, da je general še mlad in da mu sreča ni še podelila vseli svojih darov; zato moremo z vso gotovostjo pričakovati še več nje-ovili činov, še več zmag.
Katoličani in Jugoslavija
(Jug. Čaa. Urad. Washington, D. C.,)
-
(Nadaljevanje.)
Narodna koncentracija pa se medtem ni nekaterim dopadla, a ta nekdo je srbsko hrvatska koalicija, ali bolje rečeno, njena opor-tuuistična garda, ki j»* po svojem t let t-ktivu z genuanskim profitom udrla v dvorano narodnega zborovanja n dala razpustiti zborovanje, katearejra *o ne udeležili odlični slovenski, hrvatski in srbski narodni poftlauci, namesto da hi se bila pridružila narodni koncentraciji, kjer je imela odločeno eno od glavnih mest.
l/.tla'a je geslo, da s,- mora vreči v složne narodne vr-te kamen oviranja, ne/«.upanja m nesloge. A kje češ najti boljšo pot. kakor to. tla se spustiš v kulturni boj. Med hrvatske liherah-o in katolike je bilo treba za-ejati mržnjo in taador. Oprav sino že tedaj pre g led ji'i celo situacijo in v.deli. odkod veter piha, vendar nismo nastopili agresivno, temveč >mo \ mirnem tonu precizirali svoje stališče. /; na mi se j«- strinjalo vse jugoslovansko rodoljubno časopisje. ki je nastopilo proti frankovskim in koalicijonaškim intrigam.
Kot kulturni predstavniki- eelega katoliškega Hrvatskega naroda pa bomo stali vedno na braniku proti vsakemu, ki hi hotel s terorizmom odvrniti narod od borbe za osvobojenje.
Kot sino že prej orneir Ji. •..> zagre)>ške Novim* jrla-ilo hrvatskega katoliškega senior sta. ki odločno zahteva narodno osvobojenje in /jed in jen je.
Nemški list "Das N« ne Oesterreieh**. ki propagira na slovanskem jugu avstrijsko državno idejo, je napisal v svoji tretji številki članek p rot našim .mrodnim škofom ter delovno trdi: Voditelji katoliške stranke, ki hodijo sedaj po zapovedfsvobodnih zidarjev, so zelo ntmljiv pojav in tn Avstrijo najbolj nevarni.
Na ta sovražni napad je odgovoril sam dr. Mahnič v zagrebških Novinah od 30. VII, kjer pravi:
"Gorenje besede so naperjene proti voditeljem katoliških strank južnih Siovanov: Slovencev in Hrvatov. Ker se povdar.ia katoliški značaj stranke, bo zaradi tega pod temi voditelji razumel vsakdo v prvi vrsti ljubljanskega škofa dr. Jegliča, zagrebškega nadškofa dr. Bauer j a in mojo malenkost. Naj mi zato ta nemški list dovoli, ako v obrambo škofovske časti in časti jugoslovanskih katoličanov reagiram na njegove insinuacije.
V stanu sem dokazati, da ne liodijo voditelji katoliških strank na jugu n katoliški Jugoslovani po sviranju s-.ohodnih zidarjev, temveč samo in izključno le oni, ki dvigajo tako besno gonjo proti pristašem jugoslovanske ideje, zlanti pa proti katoličanom, ki so to idejo sprejeli.
1're lvsem opozarjamo "|);is Neue Oesterreieh"*, do. fle mi Jugoslovani na jugu že davno nahajamo na pohodu proti Jugoslaviji. Ideja Jugoslavije je zasijala kot rešilna zvezda na našem nebu. Mi Hrvati imamo še od leta 1HS7. v naši sredi Jugoslovansko Akademijo. Politični program pokojnega Stros.siaaverja je bil Jugoslovanstvo. Jugoslavija je imela v vsakem času odlične pristaše, me«!tem kov se j, pričela njena vojska šele na glas majske deklaracije zbirati. Ti zbiranje s,, je pričelo pred Jetojn dn j. a v -voj krog j.« pritegnilo v»e ljudske sloje. od najvišjih do najnižjih. Ni bilo toraj treba čakati na poziv svobodnih zidarjev. da se mi voditelj! katoliških Jugoslovanov odloči- ; n.o itj v Prago, da se tam navdahnemo jugoslovanske ; •	ideje iti da ji posiavimo temelje.
Zal. da M* tudi še danes nahaja ve(" zdrave logike in Mnislii /ji svetost naravnih zakonov pri soeijalistih in dru-K li neprijateljih kišea:»stva, kakor pa m«\! mnogimi tako- 1 zv.mim! u ri-i/rtw. ki se na prižnicah aaklinjajo na Kristov evangelij, ki pa v politiki branijo pravico močnejšega, to je tiranstvo.
Mi se pot a (d jamo. m poymjamo____Kdo nam bo zameri. ako upijemo, ker ne moremo odoleti prirodnemu na- ' gonu za samoohranjenjem, kot obupanei na pomoč, ako protestiramo. ako zahtevamo svoje pravice? Mi kričimo v obupan ju. \i pa žigosate naš "krik kot veleizdajstvo, kot 1 marširanje po povelju svobodnih zidarjev. Naš kr«k neke gospode samo razburja, tla še besne j še padajo po nas. Mi zahtevamo, da nam odprete parlament, vi pa yra zapirate : Mi zahtevamo svobodo'časopisja in govora, vi pa nam jo 1 jemljete. Vi zapirate katoliške duhovne, jih preganjate 1 in intern.rate, katoliške škofe pa razglašate za brezverce :
Vi nočete slišati naših obupnih krikov.... rim bolj i pijemo, tem hujše nam je. Kaj na toraj storimo'?	i
Tako -.e j,* t>ri mahih zatiranih narodih porodila misel. : da moraj- svojo stvat sami brez čegarkoli pomoči predložiti pred bodočo mednarodno mirovno konferenco, do ka t,en- mora vendarle prej ali kasneje priti. Mi se nanjo že sedaj poživljamo, toda ali je to veleizdaja ?	>
Ali j.- to veleiz laja. ako protestiramo proti krivici, katero turni vodoma ilelaj o. ako zahtevamo svoje pravice?! Radi bi videli vas Nemce n Madžare, kako bi pokazali svoje patriotizem in dinastično lojalnost, ako bi se pričela na vašem narodnem telesu vršiti operacija, podobna oni, katero delate vi že skozi stoletja na našem telesu? Kaj bi vi gospodje Madžari storili, ako bi vam začeli z Dunaja deliti Madžarsko na okraje, kakor tlela to sedaj Dunaj s Češkim. Vi se že sedaj sklicujete proti Jugoslovanom na svoja zg odovinska pravo, toda nikar ne pozabite, da imajo tudi Cehi iu Hrvati slična prava. Naše državno pravo ne zaostaja poginoma«nič za vaš m. Naše je seveda o>ta-lo samo i »a papirju, vaše pa je postalo dejstvo, za vse Jugoslovan" težko in žalostno dejstvo. Kaj bi pa vi. gospodje na Dunaju, počeli, a&o bi vam vaše srednje in ljudske šole spri menili čez noč v češke ali madžarske, kar bi vom mogio onih iJOO.OOO Cehov na Dunaju storiti po ist! pravici, po kateri usiljnjete vi na Slovenskem, v Trstu. Istri in Dalmaciji svoje šole. Tudi mi smo avtohtoni, nas
j • 20 odstotkov več kot vas----Celo na Kranjskem, kjer
je SloveoCev HO odstokov. Nemcev pa šauib ."> odstotkov, imajo samo eno slovensko gimnazijo — pa še ta ni državna. Kljub vsem našim protestom ustanavljate V Trstu nemško navtično šolo, a k oprav je morje in njegova obala od Tržiča do Rotorja naša.
Pojdite na Koroško, kjer je veliko več Slovencev, kakor Nemcev na Češkem. Kaj pa imajo Nemci na Češkem, o vi sami najbolje veste: vseučilišče, grmnazije, tovarne, vsakovrstne šole. naši Slovenci na Koroškem pa nimajo niti ene ljudske šole....
Vi se nam na vse pritožbe posmehujete in rogate. Kt» sem jaz osebno protestiral pred ministrskim predsednikom na Dunaju, mi je rekel: Wir haben d'e Macht. (Mi imamo moč).
Da, na naši rodni grodi smo mi sužnji, žrtve vaše im Derialistične politike. Z lastnimi očmi moramo gledati, kako nam kos za kosom od naše rodne zemlje trgate, kako postajamo v naši domovrni tujci, vi pa gospodarji In na vse to bi re smeli niti ziniti, da nas pred svetom ne razg.a^ site za v tie izda j aloe, za svobodne zidarje, upornike, itd.
Zvest; staremn poganskemu načelu: Divide et impora ste stvonli duaiizem, razdelivši monarhijo na dve polovici Vaša politična modrost obstoji v tem, da ščuvate en narod na dragega: Italijane na Btorence, Slorenoe na Ita-1
Ciljem uirovor: — Druge dina st ije so stoi i le isio. — Temu je I ih ko tako. a prilika delati ško<lo je veliko ve" j a v slučaju cesarstva.j ki vlada tako številnim horečiml se na;od«nn. Zaničevanje do zatiranih narodov pa je resnična habsburška poteza. Ce je imenoval Franc Jožef Hrvate "bando". ee je rekel štajerskemu -es:Mske:nu namestniku irlede Slovencev, "naj -drobi ta narod" ter pri tem *>■ pr-1 st 1 oponašal kretnjo, kako se ubije muho. potem je sledil pri tem le stari habsbui^ko-š|>anski tradi-t iji. v koje očeh ne obstaja narodna individualnost.
Patrinrhalstvo, ki smatra narode za otroke ali zaničevanja vredne smeti. prikriva pogosto svoje resničm namene. Temu soglasno so bili varani tudi najboljši zastopniki angleškega javnega mnenja. Ista povest se ponavlja tudi glede K ranča Ferdinanda. Angle ska domišljija je videla v njem moža. ki bo rešil Avstrijo. Kaka zmota' Bil je to slaboten, malo-vreden človek, ki se ni zna i upirati plemenskemu ponosu madž arske oliirarhije, ker je dobro vedel da bi nj;-n političen poraz pomenil nje socijalni in ekonomski propad. (I lede polit ičnih idej je bil Frane Ferdinand predstavrtclj pravih habsburških tradicij. Njegov ideal ie bil stari režim. Fpati na preporod s te strtiiii je bila velika napal a. Dogovor Miramar-K<^iopiš*" bo ostal večino madež na njegovem spominu. Ali ni bil to dogovor, ki je dal slovenske zemlje Nemčiji in reserviral Bal-« kan za Habsburžane. s čemur s«- je razkrilo resnične politične cilje Hab«biwž?inov ?
XH. POLOM.
Nile razpada se razkrivajo duhu zatiranih slovanskih narodov v cesarstvu. Najti je ekonomske. |K>li-tične in moralne vzroke, radi katerih je razpad monarhije naravna posledica naravnega procesa.
Avstro-Ogrska je bila že pred izbruhom svetovne vojne banke rottia. Nepristranskim mislecem bi se udelo nemogoče, da bi Avstrija kdaj povzročila kako vojno, kajti v ta namen ni imela niti denarja. niti kredita. Va pa so se zmotili. V letu f red vojno se je nahajala monarhija v velikih ri-nanč.nih težkočah. Velika ekon<wu-ska kriza je divjala v deželi. Mo-. narhija je imela vel i lanski držav-► ni proračnn. Izdatki so bill večji . kot osi"; Atiglije. Na vsakoga pre-. biva lea je prišlo 123 frankov izdatkov. d oči m jih je prišlo na vsa-i kesa Angleža le 110. Dolgovi Av-. 5rtm-Ogrske so bili velikanski. i Primanjkljaj se je stalno večal in - dosegel v letu pred vojno svoto
671 miljonov frankov. Lahko si mislimo, kak učinek so imeli vojni izdatki na tako slabo državno ekonomijo kot je bila ta. Močnejši ekonomski sistemi so bili omajani in avstrijske finance bi doživele popolen polom, če bi ne bilo nemške ponio'i.
Svetovna vojna je našla Avstro Ogi-sko izčrpano, nezmožno močnega ekonomskega iu fin incijaln *-1 ira napora. Sedaj pa si mislimo.1 kako bono izdatki svetovne vojne vplivali na to bankerotno držalo. Papir kroži v velikanskih množi-1 mil- in ljudje *ie vesele svojega živ-' ljenja. Katastrofa pa ni daleč' proč.	|
Pomolite na velikanski učinek.' katerega bo imela resnica glede h-nančnih posledic vojne na nemir-' lie in nezadovoljne avstrijske na-' rode. Splošni bankerot bo v velikanski meri vplival na javno mne-j •nje. Dinnmit bo, ki bo razdejal' fstaro poslopje. Ljudje, ki so b.su-1 bili svoj denar ter svojo lastnino,' so pripravljeni na vstajo in revo-' lueijo ter splošni finančni in ekonomski polom bo močno ojačil vse1 one elemente, ki prispevajo k pro-5 padu cesarstva.
Obstaja pa še nadaljni argument. Nobenega dvoma ni. da bo stranka, ki bo izgubila to velikansko igro. svetovno vojno, ekonomski uničena.
(Pride še.)
Prodajalke Liberty ton do v v narodnih nošah.
Ženske, pripadajoče dvanajsterim narodom, združenih z Združenimi državami, oziroma onim, ki-jsimpatizirajo z zavezniškimi zahte-ivami. se bodo udeležile kampanje !za četrto vojno posojilo v soboto dne 5. oktobra. Oblečene bodo v narodno noše*. Bonde bodo prodajale pod pokroviteljstvom Women* i 'ommittee of Foreign Language Division of the Liberty Loan Committee na Avenue Zaveznikov H Peti Avenue) v New Yorkn. ii. sicer od 29. do 55. ceste, j Zastopane bodo sledeče narod-oosti: Belgijci. Kitajci, KubancT i Čeho-Slovaki, Francozi. Grki. Ja ifionci, Italijani, Rusi, Jugoslovani in Guatemalci. Jugoslovane bodo zastopale .slovenske, srbske in hrvaške ženske.
Italijansko bojišče.
Rim, Italija, 1. oktobra. — Včeraj so se na Asiago planoti in v o-kraju Montello bili artilerijski bo-,ji, ki so bili včasih zelo ljuti.
Južno od Mori so poskušali sovražni oddelki približati se italijanskim postojankam, pa so bili' ddfciti.
Jugoslov. zborovanje'
Jugoslovanski odbor za četrto vojno posojilo priredi v nedeljo 6. oktobra točno ob dveh popoldne veliko jugoslovansko zborovanje v Tammany Hall, 146 East 14th St., New York.
Polog najodličnejših jugoslovanskih govornikov, med kateri mi je tudi naš dični vseučiliški profesor dr. Bogumil Vošnjak, bodo nastopila tudi vsa slovenska pevska društva ter tudi srbsko pevsko društvo "Cusle*'. Na tam-buiice pa bo vdarjalo slovensko tandwiraiko društvo "Slovemka".
Zborovanje Jn:a sledeči progi am:
I.	Star Špang-led Banner, Jugoslovanski zbor.
if. Otvoritveni govor, predsed-' nik Mr. -i. Kučič.
-k Samo- jifv, Mr. Božo Bla:*.eviČ.
4.	P«>s<»jilo svobfKle. angleški govor. Mr. Wright.
5.	Veuček jugosh>vanskih na-nxlnih ]>esmi, Slovenka, i Med giKibo podjM.>« vanje Liberty obveznic. i
»>. Baritotiski samoigj»ev, Mr. Za-niuovič.
7. Tiranstvo Avstro-Ogridce, hrvatski govor Mr. Špiro Kučič.
JS. Sto čutiš. Srbine tužui, 1 i ušle.
Tenor solo. Mr. (Jjurin.
10. Demokracija in tlelo Amerike za Jugoslavijo, dr. Pa jo Kado-ssvljevie.
II.	Na dan. Slovan in Slovenae-SHj in Ilrviit. Združeni slovenski pevci. |
12. Slovenci. Hrvati. Srbi eden narod. dr. Vošnjak.
1 t. Sopran-solo, irospiw I'la Za- J krajše Iv.	j
H- 'M. z Bosom, ti planinski \
< r Zflrji/, ni slovenski mešani zbor.
I5. hej Slovani, Slovenka iu ob
činstvo.
Pri'etek zborovanja točno ob ^ d "eh popoldne.
Slovenci! Zdaj smo v onem ve- ] likein času. ko je treba delati, pri- ( skor-ili na [»oir.oč veliki, svobodni j republiki,-^od katere imamo vse. ki nar.i Ik> dala tudi svobo<b>. Brez i nje ne i»i dosegli svobortne Ju go- > sla vi je. brez njene pomoči bi bili «. tudi po vojni še vedno sužnji Av- s ,wtrije. Nj<»j smo dolžni v-o zahvalo. zato j>a ji moramo po svojih \
more'' iv.umirat i dn izmaj»e	t
> ,... , " . . .
^ii-aii -n<o o .prnaskili činih amc i
viške vojvl e. ki je vrsrla Huna čez r
^Irrno v trenutku, ko je že mislil, t
d« iuu je pot odprta v Pariz. Zad- i
i nje dni je zopet ameriški vojak v i
ijužni Franciji vrgel Nemce tako i
In leč- nazaj, da zdaj že gleda v i
nemško zemljo in bombardira \
.Met/, ki je najmočnejša nemška s
(trdnjava. Tem junakom je treba i
pomagati, da vstrajajo, da ne oma- -
gaio. Bore se za nas in naše po-
jiomec: ne za sebe za druge preli- i
j vajo svojo kri, mi ;>a smo ostali t
,/adej in živimo dalje udobno kot č
sjno živeli v mirnih časih. Ali ni r
naša sveta dolžnost, da storimo j
(tudi mi nekaj za Ameriko in ob- s
.enem za svojo svobodo? Kaj pa i
i nam je storiti.' Vsakdo izmed :ia- i
' mora kupiti najmanj en bui.d
sojila svobode.	«
Mnogo naših rojakov« pa je še. > da se ne zavedajo svojih dolžno- i sti. Tem je treba odpreti o -i ter 1 jim dopovedati, da zdaj ni čas za i spanje. V zdramit i jih je treba ? da se zavedo Na jugoslovanskem , zborovanju se bomo poučili kako i iti na delo, da bo podpisovan je četrtega posojila svobode tudi med l našim narodom uspelo. Zato pa. Slovenci, pokažite se hvaležnim in * lojalnim napram novi domo\ in i. _ pokažite, da sto pripravljeni za- j njo žrtvovati vse in vdeležite -e velikega zborovanja v nedeljo »i. i oktobra točno ob dveh popol Inc ] v Tammany Hall. 145 E 14. St.. med 3. in 4. Ave., New York. t«
SLOVENKE. PRIDITE V NA ; RODNI NOŠI'	i
Damask je obkoljen. * •
London, Anglija. 1. oktobra. — Poročila generala Allenbyja se glasi;
30. septembra zvečer se je na ša konjenica postavila severno zapadno in jnžno od Damaska. Od sovražne zadnje straže, ki se je u-pirala prodiranju skozi ves dan smo zajeli 10000 uejtnikov in topov.
Pariško poročilo pravi, da fran coska konjenica prodira proti Bey rut u.
Turčiaj je pokazala znake. dt> •je voljna skleniti premirje. Kei ; |pa so te vesti samo poloficijelne j 'se zavezniki za nje ne zmenijo iq ' čakajo oficijelnega obvestila.
iijane, Poljake na Ruaine, Jtusine na Poljake, Hrvate na Srbe, Srbe na Hrvate.
Vi ui>orabIjate vsa sredstva, da bi se vam posrečilo, omamiti Poljake, da bi stopili na vašo stran in vam pomagali tlačiti ostale njih slovanske brate. Vi st^ Slovence vzgojili v nemškem duhu. vi ste na jugu podpirali italijanski element, da bi s tem oslabili slovansivo iu tako zavladali enim kakor drugim.
In tako je toraj v monarhiji prišlo do tega, da so vsi narodi razdeljeni, da eden na drugega reži in da so vsi nezadovoljni in ogorčeni, kajti vsi zdihujejo pod jarmom nemško-madžarskega imperijalizma.
Vaša krivda je. ako so nekateri teh narodov zapluli s centrifugalno silo in zahtevajo rešitve od narodne smrti izven vaših mej....
(• os pod je. hoče hočete iskati poniagače prostozidarjev. iščite jih med svojimi lastnimi vrstami, ne pa med nami. Vi ste se. gospodje, zmotili v naslovu. Bajke o voditeljih katol'škili strank, ki baje plešejo po zapovedi prostozidarjev, ste naslovili na nas. medtem ko bi jo bilo treba adresirati na vas. Sploh pa vam pošljem na vašo bajko dober odgovor.
Dr. Anton Mahnič, krški sKof."
Ta odgovor krškega škofa je bil za jugoslovansko javnost novo odkritje, za našo osvobodilno borbo pa močna pomoč.
ribanje, katero je sedaj zavzelo tudi v se slovenske in hrvatske katoifške kroge, vedno bolj narašča in -e že dviga kot gora med pre-Jeklostjo iu bodočnostjo. Katoliško osvobodilno gibanje v domovini vodijo: ljubljanski škol knezoškof dr. Anton B. Jeglič, zagrebški nadškof dr. Bauer krški škol" dr. Mahnič. splitski škof dr. Carič. du-brovniški škof dr, Marceli«' in kot«>rski dr. Tecelmi.
Duša tega gibanja je kiu-zoškof Jeglič, o katerega delovanju >mo prejeli u- dni m slednjo vest iz Bern a :
Bern. 29. avgusta 191 S.
Brzojavka iz Dunaja poroča, da je ljubljanski knezoškof dr. Jeglič razposlal na vse svoje župnike pastirsko pismo, s katerim nalaga na podlagi svoje škofovske moči svojim podrejenim duhovnom, DA ABSOLI TNO PKISTANEJO NA JI GOSLOVANSKO POLITIKO, in jih roti, da se pridružijo Kranjski Ljudski Vseslovenski Stranki.
Mahničevo pismo iu ta Jegličeva naredba sta napravila v Rimu in na Francoskem velik uiis.
< Konec prihodnjič, i
Umirajoče cesarstvo
Spisal dr. Bognmil Vošnjak.
(Nadaljevanje.)
OT/A>S naroda. i~>KT 101^
SLOV. DELAVSKA ^pffi PODPORNA ZVEZA
UstAnovljena dn« iS. avcvBta ^ ^■Miu^J^ Iskorporiraaa 22. aprila 1909 l>0>.	t državi Pioa1
Sedež: Johnstown, Pa.
6LA¥ia URADNIKI S PrMMlnlk: IVAlf PROSTOR, 1098 Norwood R'fl., Clerelaxd, OUc ro^Uvedsedaik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 113, Waal Newt««, IT* eiavnl tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St., Jolinatowft, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, CM Main St, Jobnjtowa. P*. L Pom. t*)nik: ANDREJ VIDJIICH, 20 Main Street, Conemaucfe, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽiEIStiL 6502 St CUir Ave.. Cleveland, Oblo. Wmm. blagajnik: ANTON HOČBVAR, R. F. D. 2. Box 29 Hri.Jppp.irt Otto.
NADZORNI ODBOR s
ntrtwifllill aadsor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box OS. VTiUoaS, PL 1. nadzornik: NIKOLAJ POVSE, 1128 Fahvan St, Citv View, N. S.
Pittsburfh, Pa.	'
V. aadaorpik: IYAB 6BO0KLJ, 881 K lfTth 81, ClareUnO, OfcU.
POHOTNI ODBOR t PrtfiaeAnifi porot, odbora: MARTIN OBERŽAN. Box TI. I&tt Miniral. Kane.
t porotnik: FRANC TEROPčlO. B. F. D. 8, Box 148, Fort Bialtft. Alf. k. porotnik: JOSIP GOLOB, 101« So. I4tb St, Springfield, BL
VRHOVNI ZDRAVNIK« Bi, iMMHP T. »BAHUK, 848 R Ohio St, PlttabsrsK. Pa,
filaral ara*: 884 Mate »t, Johnatevn, Pa.
URADNO GLASILO I "tlil RARODA". ta Cortiandt Street, New T«rfl Otf#
Okajena druttra, oalroma njib uradniki, go nljadno profe&l, polUjiU dopise naravnost na glavnepo tajnika ln nikogar dragega. Denar aaj se pofije edino potota Poštnih, Expreenlh. all Bančnlb denarni M aakasnlc, nikakor pa ne r»otcnj privatnih Čekov. Nakaznice na] sa
naslovljajo: Blaž Novak, Tltt'® Trust; A Guarantee C'o. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnla.
V alnCajn, da opazijo drnfitveni tajniki pri poročilih glavnega taj-«lka kak« pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urada glaraega fajnlkr, da se v prihodnje popravL
Odgovor na protest;
Združene države se ne zmenijo za 1 nemške grožnje. — Za vsakega ujetnika, ki bi ga Nemci umorili bodo drago plačali.
Washington, D. ('., 1. oktobra Ainerška vljhla jo v ->v»>jom " j vom na nemško grožnjo. <la i»<» i-snin-eii vsk ameriški ujuinik. pri katerem I»i se naš!:» lovska jtnšk.i danes objavila. ila bo vpeljala J primerne renrisalij«-.
Državni tajnik Lan>injr je «ia-j nes. potem ko je bil jn» švicarski vladi jM»trjen prejem, objavi! govor na nemški protest. Oil^ovoi se ?lasi:
A' odfrovoru na nemški »• ot» si vlada XtlruzeuiJi držav izjavlja, iia t<i»"ka v haa.škem ilojrovom. ki >»', navaja v protestu, po njenem j mnenju iie prepoveduje uporabe! tejra orožja. Z ozirom na zgodovino lovske puške kot orožja \ vojni iu z ozirom na dobro poznan* i učinke dosedanje uporabe v primeri z drugim orožjem, ki so dovoljena v vojni, lovska jni.ška, k'' se zdaj uporablja v ameriški ar-| madi. no moro biti pie.im-! p > i stavnega in bistvenega pro;»*sv.i
Vlada Združenih držav v/.ani ! na znanje grožnjo nemške via.i" i da bo usmreen vsak voj. ujetnik, v j eegar posesti bi se našla Iovskj* puško ali pa munieija. Navzlic tej grožnji, posebno ko je orožje po stavno in se rabi po pravici, ameriška armada ne bo opustila njene uporabe.
Ako pa bo nemška vlada izvedla svojo grožnjo v enem samem slučaju, tedaj bo pravica in doiž-j i kis t vlade Združenih držav uveljaviti take reprisalije. ki bodo najbolj varovale ameriške vojake zaradi tega t>>di vlada Združenih držav naznanja, da je njen nameni uveljaviti take reprisalije.
Točka liaaškega dogovora, naj katero se sklicuje Nemčija v svo-1 je protestu, prepoveduje uporabo "orožja, projektilov. ali materi-! jala. ki iina namen povzročiti ne-i potrebne bolečine.
Vojaške obla>ti pravijo, da sr I ta prepoved ne tiče usmrčenja in ( ran jen ja, temveč krutosti in mu-1 čenja. V to skupino pa spadajo i t strupeni plini, •flammenwerferji* ali bajoneti z zobmi, katere upo rahljajo Nemci.
Lovska puška je slična šrapne i iu, ki odda številne kose. ali pa strojni puški, ki odda eel o vr-.to strelov.
Kolikor je znano, rabijo ameriški vojaki lovske puške samo v polieijski službi ter pri obrambi strojnih jarkov.
H.-.d bi i/.vode! za svojega prijatelja IliANKA	1'mI 7 meseci jo bival v « lev* Sandu, ' 'bio. in zdaj no vem. j,- ny-haj.1. i*r€.<itii. da -e liti j:.\i, ker
UMI im::!ii •t''.:)) v.ižitc-ii;l i;»«in.-
•	iti. - -li e Aier'iar. I'io !iae!:er, iC. !•' 1> SmitliporT, Pa.
:> ."» i«
U'.ida izvedela za A\'1)V iu -M Ali V Kord.VMir. Sliiala - m!, da >>• nal ajata nekje v i!n<"!i! YU>a. Ps. Cenjen« rajale prosim. a'".'» kdo ve za njuu naslov, da mi Lr<. naznani, ali pa naj m' -ama zglasita. — .Ion ni t.* -laks. tiels. I!ii\ Dodson. Md. '»—Hi
.—--
VABILO
na plesno veselico, ro priredijo	>!o\ a drn.-sira v Sotitli !-'"!ku. Pa , v Sli.ve.n-'je:»! l/.oI>ra-/.■■ViJne*n Jiomu v jcboto 12. okt.
•	etelv • ib o uri zvečer. Te>»] j-.o-t on i va'ntio vse Slovence ;n bra'e Hrvale iz	Kolka I r ■ okoiiv, da nas posetijo na onienje-iii v«---čer, ker čisti dol»iček je i; imenjen a• i■ • •?"!>i.e■:■ ■; !M, .1 K i ~'M. l-ra-i.. '-i... - !-*'.•» S, iit'1 Forka. Vstopuitia za moško je IT, <*<*:» • o v : d;s >0 j»rost' . /.; hI, . 1.: o 1 d -iH-r :>! ^ri/ok !to rbel /:. -o i/.Vo!j«-ii:. «• |:>of,
; 4 10; t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
■:>.■> ujr;11 k V Mil JHijaleljem :ll
;ii tu mi o \«-i. da me jo za •• ediio zajiustil moj iii<»/.
JOHN PROSEN,
]/od'Miia."e Stniičirjev Trpčan pri l!irs!'i liistriei ■ 1 n Kt.tujskem. 1 Pre n ti :»;! je v lorek 21. s«ptombi:i I oh liti /w*'"-er. 'ta; !H in S [ ntoseeev.
T'-;.1 j:otou; ve iskreno zalivalju-j»-m v• e;n. ki -»o itd šli na roko ol> j i'-;l-vJi njr"^ove ho!i-ziii ter p: i po-! «jrei»u : še .»osebno m- pa Z'tlivalim iie;. tu l.tebi'cu. Nie], S. haver ju in !ž»i:i tor .lobn ( elinn. po<hniia<*c jSkrbe. /.:' \-e-rra• ■ požrtvoval-hiovr oh času hoie/.ni in smrti., ka-jkoi tudi vsem druuiin. ki so ; spremili K* večnemu prvčitku na ka-I to!i>ko »h »k«.pa li "če v Ki upori um,
j Pa.
1 Tebi pa, drairi mož, naj bo lah-: k:: zemlja in počivaj mirno nolo«* ■ t\oiih znnueev.
Žalujoča soj»rogn: i Terezija Proden n A otroci. l.i;»porium. Pa., liox (i!»:5.
91	j * HB
Kam se boste obrnili,
*	kadar delate ugovore, pogodbe, zapriseženo izjavo alt razne drnge »	dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil na l	sodu i ji, pri mirovnem sodniku ali drugod? Ako hočete pravilno iz-
*	povedati ali pričati, potrebujete Človeka, ki je zmožen slovenskega in
►	angleškega jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno ua
J	ANTON ZBAŠNIK,
►	JAVNI NOTAR IN TOLMAČ
I	aafca lit BntwwHl BUg^ Cor. Diamond and Grant SU,
;	(nasproti Court Housa) PITTSEXJKGH, PA.
.	Telefon urada: Court 3459. Telefon na domu: Flsk VXil J.
Komedijantski zakon
Črtica. — Spisal Alphonse Daudet.
Kako je bilo vendarle mogoče, da se nista ljubila?
Oba sta bila lepa. oba slavna, oba sta pela rste opere, akt za aktom, večer za večerom in živela is-to življenje prepojeno s strastjo.
Toda 7. ognjem --e ni dobro iurati. Človek ne more reči dvajsetkrat na mesec: ".Jaz te ljubim" v spremstvu topečih se vzdihov piščalke in bolestnega stokanja violin, da bi slednjič vseeno ne vrje! v ginljive besede .n glasove.
.Strast, o kateri sta pela večer za večerom, se je slednjič prikradla v njuna srca. Na valovih harmonij, na dvigajoeem se in padajočem ritmu melodije, v krasnih bliščečih se oblekah — povsod je bila ta strast.
Prihajala je sko*i okno, katero sta "Elza'' in "Lohengrfin" n* hiroko odprla, v glasovih in tožbi noči:
—	Ali ne dihaš z menoj vred sladkega vonja?____
Ta strast je bila med mramornatimi stebri eapuletskega balkona. kjer sta stala "Romeo" in ".Julija", dočini je v daljavi žarelo nebo :
—	,4R I je škrjanec in ni bil slavec"....
Vzbudila se je med "Faustom" in "Marjetico" v čudoviti mesečini, ki je prodirala v malo sobico:
—	"Uaj da vidim tvoj krasen obrazek...."
lii ves Pariz je govoril o njuni ljubezni in se je zanimal zanjo.
To jc bil največji dogodek cele sezije.
iiodiii so občudovat obe zvezdi na muzikalnem nebu opere, zvezdi, ki sta »e neprestano bližati.
Ne.skoč. nekega večera, ko je po brezštevilnih klicih padlo zagri-njalo. ki je ločilo navdušeno množico in s cvetkami pokrit oder, po t katerih j - hodila p<> kamelijah in rožah ".Julija", je oba pevca navdala >ira>t, kateri nista mogla več vstavljati. Njena, dosedaj umetno gojena ljubezen, je čakala tega trenutka in izbruhnila z vso s lo na dan.
M-d odobravanjem občinstva, ki je prihajalo kot iz daljne daljave, •■ta m prisegla ljube/en.
Obe zvezdi >»ta strnili v eno.
» »
*
l*o poroki nista šla nekaj ea*.a v javnost. Ko je bil pa dopust končan, 'ta zopet nastopila ji -dcer oba istega večera, na istem odru in v isti oper i.
In ta nastop je bil kakor skrivno razodetje. Iio onega večera je bil on vedno v ospredju, Ril je nekoliko >tarejši od nje in je prav dobro poznal vse zahteve občinstva. Takoj po prvi pesmi si je že o-osvojil vsega.
Poleg njega se j-» zdela dosedaj ona kot občudovanja vredna, nadarjena učenka, ki obeta še vel.k talent. Njen nekoliko premlado-sten glas je imel tupasein kako napako, in njeno telo je bilo za spoznanje presuho.
Tistega večera je bil pa njen glas podoben srebrnemu vrelcu, ki je občinstvo mahom 1 očaral. Tistega večera in od onega večera naprej se je v njej osredotočila vsa pozornost.
Ljudi je tako presenetil njen glas. da so na lijenepa moža skoraj pozabili. Pozabili so mu ploskati .11 pozabili so ga klicati na oder. Zdelo se mu je. da jv podoben koristu, ki je potisnjen v najtemnejši kot odra.
I11 vendar je on vzbudil v pevki to strast, katero vsi občudujejo in se ji v^i klanjajo.
On sam j.* bi! prižgal v njenih temn h očeh ta ogenj. 111 ta zavest bi ga morala napolnjevati n ponosom, če bi ne bilo v njem preveč komcdijautske ošcbiiosti.
Koncem opere, ko je padlo zagrinjalo, je poklical k sebi gospodarja najetih najemnikov in ga začel obsipati z vsakovrstnimi očitki. Rekel mu je. da >0 pozabili ljudje ploskati mu pri tretjem deja-nju in ga koncem drugega dejanja niso poklicali na oder.
tirozil mu je tu \\ da se bo pritož I pri ravnatelju itd.
Toda kaj so mu koristile tožbe, kaj mu je koristila jeza? Njegova žena vi je mahoma zadobila pri občinstvu popolno naklonjenost.
Dobivala je najbolj srečno izbrane uloge. v katerih je lahko razvijala svoj talent in svoj glas, v katerem je lahko nastopala s kraljev-• kini mirom ki as,»t «••• prav dobro vedoč. da jo vse obf-udujc in da si j • že vnaprej svesta uspeha.
Vsak nov uspeh žene je napravil moža bolj nervoznega in bolj razdražljivega. "<delo se mu je, da so mu nekaj ukradli in da so ga za nekaj oropali, v idee da uživa ona sedaj isto priljubljenost, katero je užival on malo prej.
Dolgo časa je skušal prikrivati to svoje gorje pred vsemi, posebno pa pred svojo ženo. Toda nekega večera, ko je stopala po stopnicah v svojo garderobo in nos la polno naročje cvetja, ter mu rekla z veselim, zvonkini g i asom :
Kaj ne. da je bilo polno gledaliče? — se ni mogel več zataje-vati in ji je rekel mrko-.
—	Ali m> ti zdi?
V	tem vprašanju je bilo polno grenke ironije. Mlada žena je mahoma i/pregledala in spoznala resnico.
Njen mož je bil Ijnbnsnmei ne tako ljubosumen kot zaljubljenci'. ki ne more trpeli, da bi njegova ljubica tudi komu drugemu u-gajala. ampak je bil prepojen z mrzlo, brutalno, neodpustljivo Iju-I osumnostjo komedijanta.
( e je morala vsled prevelikega aplavza včasih svojo pesem za par sekund prekiniti, je stal 011 kot vkovan v zemljo, spačenih obraznih potez kot da bi h.»tel vprašati: — Ce boste jen jati s tem hrupom, bom pel. drugače pa ne!
O ploskanje. Ploskanje' — O to šumenje, ki je podobno padanju toče. katerega je tako sladko slušati v gledališču, na odru ali za kulisami. Kdor ga je enkrat spoznal, ne more več pozabiti njegove-g«i čara.
Veliki in slavni igralci niso umrli vsled starosti in ne vsled bolezni.
Ko jim enkrat ljudje ne ploskajo več. prenehapjo živeti.
Obupati mu je bilo, ker mu niso ljudje več ploskail. Sušil se je in postajal zloben.
Včasih je siime;ra s.-be učil pameti, skušal se je zatajevati, skušal je objektivno proniatrati svoje neozdravljivo* trpljenje in si je samemu sebi prigovarjal, predno je stopil na oder:
—	Ona je vendar moja žena in jaz jo ljubim.
V	umetniškem ozračju odra in pred lestenci je pa to čustvo hipoma ugasnilo.
Da, 011 je ljubil svojo ženo kot jo je ljubil prej. sovražil in zani-čeval je pa pevko.
Ono je vse to opazila 7. isto skrbnostjo kot streže bolniška strežnica bolnika, je gledala na to njegovo žalostno manljo.
Najprej je mislil;, namenoma zmanjšati svoje uspehe. Hotela se je šiloma zadrževati da bi ne pela > polnim glasom in da ne hi pokazala v>ega svojega znanja.
Toda vsi njeni sklepi so se ravnotako raztopili kot sklepi njenega moža, stop Ji so pred ognjem javnosti in v žarenju lestencev.
Njen talent je bil močnejši kot je bila njena volja.
Proti svoji volji je zapela še lepše in jasnejše kot ponavadi.
Zatem je začela samo sebe poniževati, delala se je majhno pred njim. čisto majhno, samo. da hi dosegla spravo.
(Pride še.\	j
^ROJOI*	£ «■ ® ® ? ? ® ® ? ® ®
dhevhik v zde. državah.
* XjMMWi—^ 1	I I	——▼
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero. zastavo, regalja godbene Inštrumente, kape ttd„ ali pa kadar potrebujete ore, verities, prlveeke, prstane itd-, ne kupite prej nikjer, da tudi nas ca ocm vprašate. Upraianj* vas Stane ie Sc. pa al bodete prihranili dolarja.
Cenike ve« vrat poMJJamo bresplaCn«. PUBte ponj.
IVAH PAJK * CO., 426 CfeMtut 8ftm!t * ~ .	Pcmtnumgh, Pfc
"Vi jo boste še enkrat skupili!" rekel sem mu
"Mosročc. tlo^-ek .mora biti na vse pripravljen."'
"Koliko članov pa ima vaša organizacija ?' *
"Mi smo se začeli organizirati nanovo šele nedavno. Vsi naši krožki štejejo nekaj nad 70 oseb. V zadnjem času je še nekaj zunaj orgr.nizaeije stoječih krožkov priglasilo svoj pristop, tako da bomo kmalu imeli sto članov."
"Smešno! In s tako armado hočete napovedati boj mogočni r.iski državi! Vaše počenjanje 111 drugega, kakor da sebe in svojo rodbino spravljate v nesrečo, na vašo deželo pa kličete represije vlade."
Povedal sem vam $tatno števrlo organiziranega dijaštva. Pomisliti pa morate, da ima naša stranka glavno moč v delavstvu, lnteli-gence Štejemo še primeroma jako malo. Ve-sidar imamo že pristal- v vseh slojih. V Varšavi sami imamo štiri tajne tiskarne, kjer se tiskajo naše reči. Ali sle sh-^jili. kji-ko so iiedavno odkrili našo tiskarno v ]*ok<4al ulici * To je •■na najobl judonejših ulit- in čisto \ središču mosta. Tam m* je nahajala naša tiskarna. Takoj iz ulice je b;Ia papirna trgo\iua. zi papirno trirovino pa na videz skladišče za papir, v resnici pa tiskarna. Sten«-, strop in v ?.-i sii bili debelo obiti, da ni bilo slišati nobenega rojKi-tanja v ti irovini in v .sosednjih stanovanjih. Vsj stroji so bili tako narejeni. da so >,e lahko vsak trenotel: f^'*irli ter so ]>otem izgledali kot zaiprte omare v katerih se -shranjuje j »i:.! tir. Vse se je zapiralo ui»*-iianično na eno potezo. Rilo jt vse narejeno 11a -lektrikt in ves oorat je i»il speljan v trnovim k no^an* blagajničarl.e. Ako je v.trnovim« vs ropi I a kakšna sumljiv .A»-»oba. je blagrajni*-arka samo sunila z n«*g<». v' tiskarni je pozvonilo in stroji so se začeli avtomatično zapirati."
"Končno jo je policija pa vendarle iztaknila
"Seveda! Večna ni nobena reč. S.užila je j.a t.: tiskarna jako dol-- » časa. Policija je pa slednjič stvar iztaknila. 1'ilo je popolnoma slučajno, da je prišla na to -sled in bila je jako začudena, ko je zagledala pred seboj lepo urejeno revo-lucijsko tiskarno. J med oseb ]>a ni ujela nobeno druge kakor blagajn ičarko.'?
• In ona je sedaj v trdnjavi?" ".Menda je še v trdnjavi, ako ie niso že obesili ali pa poslali v Sibirijo. Or<raniz«.*i j:i ne more re-s.ti vsakega čioveka."
Take reči mi je "pripovedoval Vit old z največjo ravnodušno-t jo iu še z nekim gotovim ponosom na svoje junaštvo- Meni so pa. ko sem ga po-ihršal. prihajale otožne m i.sli ter temne slutnje.
-Mlademu dijaku sevn po\edal kreipko svoje mnenje, kar je seveda bilo popolnoma brez uspeha. iVeostajalo bi samo še. tla govorim z njegovim očetom. in sem r<s nekoliko o tem razmišljal. Slednjič sem pa odstopil od tega na-jmena. Saj bi tako ne imelo nobenega uspeha. Igral bi neko čudno ulogo. ker bi izdal, kar mi je mladenič tako i/aupljivo razodel, mladega človeka bi pa s tem gotovo ne spravil na drugo pot.
Medtem so prišli domov stariši
in sestra : pili smo čaj in se še nekaj časa ra/govarjali. potem •sem šel doiiiov.
Ilotel. kjer sem stanoval, ni bil daleč od stanovanja Siedleckih. Toda nocoj se mi je ta por zdela neizmerno dolga. Nekaj mi je kar gorelo na živoin. Bile so revolu-cijske tiskovine, katere sem imel pri si bi. Pogledal sem široko na okrog, če ne stoji na oni cesti kak redar i/ognil sem se gruči nekoliko vinjenih častnikov, ki so hiteli iz gostilne v nočno kavarno, iai ko je eden izmed njih rairno mene idoč slrčajno zamahni! z roko, sem odskočil k zidu hiše. Vsakega človi ka, ki je šel mimo mene. sen. se ustrašil, ako 111 morda agent "Obrane", ki me hoče ustaviti ter preiskali.
imel sem torej jako prijeten občutek, ko sem med drugimi belimi lučmi cestnih svetilk zagledal rdečo svetilko nad vratnii hotela, i Ji-lo je znamenje, da sem blizu doni.*. Priletel sem k vratom, pozvonil in nes:rpljivo čakal vratarja. Sii-.nil	se \ kot ju nap<to po-
slu.s«!. kdaj bo ud znotraj zarožljal ključ v vratih. Toda \ rata rja ni t>i 11» silno doljro.
Medtem sem zagkd.:l i 11 po cesti dvoje visokih posta\. ki -via se približevali k meni. Rila -ia /en-si a in moški, p »slednji, kakor sem razločil vedno jiatairčneje. v voj;i-š k i uniformi. S eeste sta za\ila proti meni. .laz m m se stilni! še bolj v kot ter zrl nepremično v nju. Ženska je bila videti jako vc-sela. moški pa nekoliko pijan. Prc-d hotelom na < ■ stnem tlaku sla s-e poslovil;; jako ljubo'-nivo. potem je ženska izginila nazaj \ noč častnik pa je st.ipil !: vratom. !>;l je velik močan in priietci človek z na gu bančen i m in mah> mt< ligentnim obrazom. Akt> F■ I bil v drugačni obleki, bi človek lahko soiiil, da je neznanec kal: dr\ar, ki it.ia obraz tako rdeč od vetra 111 mraza. Hotel je pozvoaiiti. is i^l je zvonca in jiri tej priliki je zagledal mene. .I.iy. st..u merit eni p«>za-l»i! ves s t r;i h in se začel smejati sam iz sebe.
<'a*tnik me jt nagovoril > šir<»-kim. gloookim glasom, kar podo-m-K-e kc.t starega znanca, ter mi rekel:
"Morale močno pozvoadti. Morda je vratar izpil kožar-ek žgan ja iu zaspal.**
"Dajte iše vi pozvoniti, ker ste močnejši". r«-ke.! sem mu ter ko-kar.al i/.vonec.
ravtnik je res pritisnil na električni zvonce z vso močjo svojega debelega palca iu tiščal tako dolgo. dokler ni ključ zarožljal v vratni in s-e jij odprlo.
Pustil sem častnika vstopiti naprej v vežo. Ko je šel mimo vratarja. ie rekel s svojimi mogočnim glasom, ki je odmeval daje.'- po hodniku v nočni tišini:
Boju dal pa drugič dva med nika 1 novca po Štiri kopejke*. dane« mi je zmanjkalo drobiža. Saj smo domači.*"
Vratar je pokimal in nato pomolil meni roko. Stisnil sem mu srebrni novec za deset kopejk in potem smuknil po stopnicah v stanovanje. ( astnik me ji1 še na sitoip-nicrh ustavil in vprašal, kje stanujem in koliko plačani od sobe. Njegov «ilas je zvenel tako očetov-
I Hrbtobol. i
T Ako imate bolečine v hrbtu, ali kri- 1 1 a žu čutite, da vas vse boli. Bolečine | 1
•	* postajajo reprerosne; ledice (obisti)
1 T vas bolijo in voda od vas gre gosta 1 1
0	ter čutite pri tem bolečine. V takem ( 1
1	slučaju rabite kako dobro zdravilo.
I T pa ga morda ne morete dobiti? Ne ' 1
•	iščite drugih pripomočkov, ampak i 1 L poskusite samo enkrat	( f
t Severa's
1 I	Kidney & Liver <»
[Remedy 11
(Severova Zdravila za obisti in jetra). To je izbomo zdravilo za me- ' 1 hur. kadar imate bolečine pri spui- | i čanju vode. tako tudi pri otrocih, ki i močijo postelj«. To zdravilo odpra- ' ' vlja zlatenico in vso zoprno sapo. | i m zmanjiuje oteklino nog in Iajia hrb- ( T to bo L Poskusite ga. Prodaja se * 1 f v lekarnah. Cena 7Sc in $1.25. ( \
-	s!io dobro«l'išno. ne vem. če otl pri 1 rojene prijaznosti ali od žganja
■L ?. s«-m iiiti <xlgovor:l nekaj be " sod. i>o:em se pa izvit njegovi pii ■ jazno-ti ter skočil v sobo.
V stano\a-n.iu sem najprej i/.vle-
-	k< i tiskovine i/, notranjega žepa
-	te- jih piuel pregledo\ati. Med len. se mi je povrnil prejšnji mir.
1 IVdo/i! m M! tiskovine na mizo. za-
•	lenil vrata in šel spat.
Zjutiaj ^eni vstal nekoliko pozno. se opni\i| Iu šel i/ sobe Na ti-
-	skovine na mizi sem medtem }>o-i zabil. Ko sem -e predpol luem vr-
-	n.d v s(,i>«> sem zanafil, da ni ti-i sk.»\ in na t.:i/.i. Tal: o j za menoj je
•	pa jo-i-Ua boj««.*e sobarica Stefča. i vstopila v sobo zapila vrata ter
-	potegnila o]»rezno dotične tiskovi-. n1 iz/a predpasnika.
i "Kajneda, go-sprnl. da mi opro-I. stile, ker sem vzela Kobotnika " k Toliko časa ga že nisem brala.*'
\!i znate sploh brati?** \pra-. šr;l sem jo.
"Tiskano znam. pisano s''01 pa i- bolj težko."
*	Kdo vas je pa naučil?"
i 'Sima. Ko sem se omočila, sen-i pa še moža naiičila t^ "Ali iiiste hodili v šolo?*'
S:i j ne dajo šol Moskali'** ic . rekla s takim zaničevanjem, da me i j- pretres1-..
•	Torej vi nimate radi Moška lev ' Rusov V
_ "-Jaz rada - Ako bi mogla, bi jih ; vse pogrkda.*'
Zakaj ji.h pa ne marate.'*' " Kaj so pa prišli k nam! Ali smo jih prosili
"Ako vam da ]>a bnIv niski čast-( nik. ki stanuje hišj. dobro napit uino. potem g:i imate radi."
".Mislite, da sem taka! Najraje bi od Moskala nič ne vzela. Saj Moskal tudi ne <1;*» na»pitnine. Tt gori na-I vami stanuje nek debo! častnik, mi še ni dal kopejke."
" Zaka j ]>a ste \zeli moje liste , ^o ni za vasi Ne smete nikonmi povedati, d.a ste to videli pr meni."
' "Kaj mislite da sem taka. Saj
sama berem "Robolnika", same
ako ga dobim. Kuprti ga ne mo-
-eni. ker nimam s čim, zahajati pa
; tudi ne moreni nikamor, ker r.i-
1 mam časa. Živeti moram samo od
tega. kar mi dajo gostje, pa še mo
ža moram živeti, ki je s, da i brez i ______
i
Cenik Knjig
katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Corttandt St, New Yorfc, N. Y.
POUČNE KNJIGE:	. AhnoT nemSko-angl. tolmač vezan —JO
Domafl ad ravnik mall	t—.20 Hitri raifuuar (nemSko-angL)
vezan	—jsq
Poljedeljstvo	— JSO
Sadjereja v pogovora	—JSS
Slov. angl. In angt. alov. alovar	fl.fl0
Veliki alov. aag. tolmaC	92JS0 ZABAVNE IN BAZNE DBTGB KNJIGE:
HlpnoClaem	t—J» Dve Saloigri: "Cartljeva ienltev"
In "Trije lentnl"	—J2&
Postrežba bolnikom	—.80
Trtna oi in trtorej	—JBO
Yojna na fiUkLn 13 zvea.	fust
RAZGLEDNICE NewyorSke, botične, vellkoooCM
in novoletne komad po	—J0f dacat
ZEMLJEVIDI:
Avztro-Italljanska vojna rnapn	>—.28
Avstro-ograki. veliki vezan	—JM)
Celi zvet mall	—.10
Celi svet veliki	—JZ&
Evrope vezan	—JBO
Vojna zteaaka —pa	$3.00
Vojni atlas	*—J2&
Vojni aiiaa nov	,—j| Zemljevidi: Al«, Arta^ Oota,
CaL itd. po	f-ja
Zdrnienih driav Mil	t-j®
HndMlji drtav veliki	—JM
' aa toH str—l p» wttTwt |M>
X A "ROD A. OKT. 1015?
Slike iz zadnje ruske-poljske revolucije
(Nadaljevanje.)
VABILO.
Tem potom vljudno vabimo vso Slovence in Slovenke tukajšnje okolice na izvanredno slavnost, ki
jo priredijo SDPZ.. s\IM. in SSPZ. v Oreensbnrgw. Pa., to je rarvitje zastave dne 12. oktobra.
Sestanek cb 3. uri popoldne pre«.! poidopjeai I'ranka Novaka v Hay-den vi lie, kjer se bo 7asiava razvila ter se bo korakalo v dvorano .Mrs. Mary Miheve in navadljevi-' lo s plesno veselico. Godba na pihala. Vstopnina za moške dame proste. Za dober prigrizek J sladoled in malo inmeneka bode' preskrbljeno. K obilni vdele/.bij vljudno vabi	Odbor.
(2-4—10)
ZASTONJ HOMESTEAD
C oloradi :VJ0 ali B40 akn v. v-la. le-t. dobra zemlja, kjer raste vse. bliz»» naselbin, trga in zelenice. Stroški za preskrbo le £ir>0 ter plaT-amo pristojbin** in survey »»rja Pridite takoj ali pa po-*>!jife l"r 7.u informacije. — Tlie Houie«ite:;d l.nud Co., 1S10 Stout St.. Heir. er. Colo.
zaslužka.*'
Kaj pa j»' v a > ni«>/ "Čevljar, pa je sedaj i/g:il i! iza-služek. ker vatli strajkov in revolucije ni dela. Vrasili ne jem cel dan. samo da mu nesem domo\ :zvečer nekaj kopejk. Sedaj jt nas težko življenje, da nimate ni tem niti pojma, l.jndi jo \eli!:o brez za-lužkii in ako jih prisili lakota. delajo za par kop« jk. varno da ne umirajo gladu Strašna je revščina, vam pravim. 1m kdo je tega kri\ ' Vsega so krivi Moška1.i in pa narodovei. Oni so tako podražili življenje, da ni več izba jati."
* * *
Medtem so napredovale naše priprave v.\ sprejem romarjev. Pravzaprav bi moral re»"i, da >e je samo eas prihoda romarjev nli/.al •večino bolj naše priprave so pa kar olrtičale in nismo mogli na-proj. Stan o- an j ni bilo mogoče nikjer dobiti. Po hotelih jih ni bilo mogoče spraviti, zasebnih oseb nismo niotrli nadlegovati, društva in zavodi se jih ni^o upali sprejeti. Hoteli smo jim preskrbeti skupno sveto nia;o. a nismo mogli dobiti cerkve in duhovnika, ki bi se upal rr.n.ševati. Teža ve so se kupičile vedno Ind.i. Slednjič nas je i/ najhujše zadrege, namre.'- iz ski t»i za stanovanje, rešila neka dobra roka.
(Dalje prihodnjič.)
Rad bi izvedel za svoja dva prijatelja JOHN SVET. doma iz »*n-ca pri Rakeku, in JOHN MA-T1CIC, doma i/ Ivanjega sela 1 pri Rakeku. Prosim, če kilo ve za njun naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar Ihku zelo hvaležen. še ljubše mi je. ako sama čitata te vrstice da se mi oglasita. »raknj iščem ju zaradi važne stvari. — Math. Bajt. V I*. ' amp f>0. Cheat Bridge, \Y. Va.
—101
ŽENITNA PONUDBA.
Želim seznaniti s slovenskim dekletom v starosti od 20 do -50 bn. Katero veseli, naj piše in priloži svojo sliko na naslov: Zemin lPi e o C las Naroda. Cortland t St., Ne h- York, N V. __
ŽENITNA PONUDBA.
Želim se seznaniti s slovenskim dekletom v starosti od 18 do 1*0 let. Jaz sem star 20 let in imam stalno delo. Katero veseli, naj piše in priloži sliko na naslov: Ženin 130, e o Glas Naroda. 82 Cort-j landt St., New York. N. Y.
Rad bi irvedel za naslov FRANKA HRVATI N. doma iz Tino vega pri UirsKi Ukstrioi. Dne 1"». maiva 1017 je šel od nas. Prosim cenjene rojake če kdo ve. kje se nahaja, naj mi pošlje nje-gov naslov,, za kar mu bom zelo hvaležen. Če pa sam kaj čiraš le prosim, da mi pošlješ svoj na slov. — Joseph Kake/. 432 N. Water St.. Shebovpan. ^Kh (2-4—10)
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec, star 30 let. se želi seznaniti s Slovenko, bodisi sami a ali vdova z enim otrokom, v starosti ml 25 do 30 let in sieer v svrho žen i t be. Jaz imam lepo *voto in dobro bodočnost. Katero veseli, naj se og'a-i na naslov: R. R„ e o Glas Naroda, 82 ('or*landt St.. New York. N. Y.	2.4.7_10
Rad bi izvedel za JOHNA SKCL. Preti tremi let.i je bil gost.ilniča*-na Mesaba Ranch v Minnesoti ijt takrat sem bil pri njem. S.'-daj ne veni. kje nahaja, zato prosim, da se mi oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov naj mi blagovoli nacnainiti. — John I.ovrieh. p.ox S:i7. R.iehvro«« 1. Va.	(2-4—1 <».
NAZNANILO.
T»*m potom na7lianjam čiam^n d>nš!va "Za Zilruženj^" št 117 SIjPZ. v Iboiiglitonn. Pa., da se bi''?, izjeme vsi Vileie/.c prihodnje meso."ne -.-je. k:.tera s.- bo višila v 'it ileljo (i. oktobra. Va dnevnem k <i i luvlo /a reševati zelo važne /adeve i;i<1 i "kluba" t-.*r podlage istega; določiti moramo ludi «.'»-enem. pod katerim imenom ga bomo obratovali zanapivj. Torej so š»* enkrat prošeni vsi člani ome-i jenega društva, <la se got ovo \deleže omenjene seje. A!*o pa nekaterim "lanom ni mogoče prisostvovati «cji. ker so preveč o ! I,'-Ijeni, pa n;\j svoja mnenja ali priporočila pošljejo iia društvenega tajnika: Jacob Dolenc. Pox 1^1. RrougliP'n, Pa., katera priporočila bomo V7"li pri seji vpoš*ev. \'se soočate bra»>ko pozdravlja
Jaeob Dolenc, tajnik.
(2-3—10)
NAZNANILO.
, Rojakom v državah Michigan j in Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. OTTO PEZDIR. ki je pooblaščen pobirati naročnino za t4Gla= Naroda'' in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom , ga toplo priporočamo.
NAZNANILO.
Rojakom po državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal Mr. JANKO PLEŠKO
i ter pobiral naročnino, zato ga rojakom toplo priporočimo. Po prvem oktobru ne bo nihče prejemal lista, ako ni naročnino vnaprej plačal. To zahteva od nas novi *akon.
Upravništvo Glasa Naroda.
SLOVENSKO-AMEBIKANSKI KOLEDAR
se že pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. Ker ga bomo tiskali le omejeno število, je boljše, da ga vsak malo prej naroči, da ga bo zagotovo dobil. Vsled sploš-jne draginje tiskarskih potrebščin. | posebno pa papirja, smo bili prisi-lijeni zvišati ceno za pet centov, 'tako da bo veljal letošnji Koledar 40 centov s poštnino vred. — Kar se tiče čtiva, krasnih slik, poučnih člankov itd., bo presegala letošnja izdaja vse dosedanje.
Slovenie Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City.
Dr. LGRENZ££| 844'Pemi
EDINI SLOVENSKO	* "* " —
GOVOREČI ZDRAVNIK	aV6DOe
MOŠKIH BOLEZNI yjf^ Pittsburgh, Pa.
MoJ« stroka Je sdravijenj* akutnih in kroničnih bolesnL Jma adrmvlm nad 23 let ter Imam skušnje v vseh boleznih la ker «n»m slovensko, sate ras morem popolnoma razumeti ln spo-nutl tsSo bolezen. <la vas ozdravim tn vrnem mo£ in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenja mofiklh bolesnL Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa I le, da vas pooDolnoana oadnria. Ne odlagajte, ampak pridite Bm* PMjSi	1
Jas oadravlm sastrnpljeao kri, masni je in lisa po telesa, bo-Issni t grla, izpadanje las, bolečine ▼ kosteh, stara rane, tlvCns 1 bolesni, oslabelost, bolezni ? meha rja. ledlcah. jetrah ln telodcn, menico, revmatlsem, katar, zlato iilo, navdoho itd.	I
Pritii an sa: V ponedeljkih, sredah in petkih od 0. art Zjutraj do S. popoldan. V torkih. Četrtkih ln sobotah od 9. o rs sjatraj do & ara svefter, ob nedeljah pa do 2. ara popoldne - rs * P»W » zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ^ ln naslov *	I
Dr. L0RENZ, 644 Psnn an., Pittsburgh, Pa. i
Nekateri dragi sdravniki rabijo tohu^ da vas tasamejsk ^ »Mjmttto 1» Is šareča kraja, sato vas IaH4 adravtaj.