Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 17. Izvcn Mubijane 8 vin. v MlJaffl, v sreflo, 21 lanuorlo 1913. LeiO XLL = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 2B-— sa en meieo ......2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— sa en meseo „ , . „ 2 — ¥ upravi prejtmm mesečno „ 1*70 š Sobotna Izdaja: = sa oelo leto........ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— ia ostalo inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enostoipna petltvrsta (7i mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst. Poročna oznanila, zabvale.asmrtnlce tU.: enosiolpna j;eiitvrsta po 18 vin. ■ Poslano: 1 1 ~ enostoipna peUtvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemšt ne-delje ln praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga Vozni red. 03" Uredništvo Je v Kopitarjevi ulioi itev. 6/m. Rokopisi te ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. == Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštna branllnloe avstrijska št. 24.797, ogrske 28.511, bo&n.-herc. št. 7583, — Upravnlškega telefona št. 1U8. DanajSnla $fevf!fca obsega 6 strani. Pogajanja v Gradca. G r a d e c, 21, jan. 1913. Ta teden so pogajanja za delozmož-nost štajerskega deželnega zbora v Gradcu v polnem toku. Vodi jih cesarski namestnik grof Clary. Slovenski zastopniki so podali zopet svoje predloge kot podlago za pogajanja, in sicer: Slovenski klub štajerskih deželnih poslancev vstopi v pogajanja, čeprav so različne odredbe avtonomnih oblasti in c. kr. vlade zadnji čas bile očito naperjene proti Slovencem in so vzbudile med njimi vznemirjenost in nezadovoljnost. Tako se je zgodilo, da se jc odpustil na nečuven način ravnokar sprejeti pomožni uradnik v deželnem knjigovodstvu, ko se je doznalo, da je slovenske narodnosti. Sploh ne nastavi deželni odbor nikogar na deželnih zavodih, ako se izve, da je prosilec Slovenec. C. kr, vlada postopa istotako sovražno proti Slovencem, n. pr. v gornjeradgon-skem okraju, kjer je izročila večino slovenskega prebivalstva oblasti nemške manjšine, dalje v Studencih pri Mariboru, kjer zavlačuje ustanovitev slovenske zasebne šole. Večina v deželnem odboru in s tem tudi večina deželnega zbora stoji na stališču, da se Slovenci ne smejo nastavljati v deželni službi. Tako pride, da ni nobenega Slovenca v tajništvu, v deželnem knjigovodstvu, blagajničnem, stavbenem, železniškem pomožnem uradu itd. Iste razmere se nahajajo pri vseh šolskih, dobrodelnih in sanitetnih zavodih. Slovenci terjamo vsled tega z vso odločnostjo, da se pri bodočih nastavljanjih in imenovanjih ozira na razmerje obeh narodov na Štajerskem in da se v to svrho dogovori pravičen ključ, po katerem se bo postopalo. S slovenskim šolstvom se ravna mačehovski, neprijazno, da, celo sovražno. Na polju meščanskega šolstva se slovensko prebivalstvo sistematično in namenoma zapostavlja. Tako še do danes nimamo nobene slovenske meščanske šole, čeprav se je zanje potegovalo več šolskih občin. Takega ravnanja ne moremo in nočemo dalje prenašati. Slovensko ljudstvo si takega krivičnega postopanja kratko-malo ne da več dopasti. Iz tega zadržanja nemške večine v deželnem zboru se jasno razvidi, da odreka slovenskemu narodu namenoma in dosledno najpotrebnejše pegoje za njegov kulturni in gospodarski obstanek. Te neznosne razmere se morejo odstraniti le, ako se deli najvišja šolska instanca v deželi. Da je taka delitev možna, dokazuje delitev deželnega šolskega sveta na Češkem in drugod, kjer obe narodni sekciji blagonosno delujeta. Na polju deželnega gospodarstva želimo deželni kulturni svet z narodnima sekcijama. Tudi v tem oziru imamo že drugod bodrilne zglede. Tudi zahteve glede cest, železnic, regulacij, podpor za vinogradništvo itd. je Slovenski klub obnovil v polnem obsegu, kakor jih je preciziral že pri vseh prejšnjih pogajanjih. Tukaj jih radi obsežnosti ne navajajno. Omeniti je še, da so slovenski zastopniki postavili tudi zahtevo, da se jezikovna raba pri avtonomnih uradih uravna po zahtevah enake pravice in potrebe. Opisano stališče Slovenskega kluba štajerskih poslancev za pristaše S. K. Z. sicer ni novo, toda objavili smo te stvari, da tudi liberalna javnost, v kolikor si je ohranila še narodni čut, uvidi, kako obsojanja vredno je zadržanje njenega voditelja dr. Kukovca, ki sedaj po shodih smeši slovenske zahteve ter napada hrbet ob hrbtu z nemškimi kričači one, ki se bore za njih uresničenje. LeyKdmovo dru^a vrglo nobišivo delavcev m sneg! V hišah vevške popirnice stanuje več delavskih rodbin v tvorniških hišah. Kruti fabrikantje so si pač na celem svetu enaki. Ko so stavkali pred leti na Vestfalskem premogokopi, so tudi hoteli pometati lastniki rudnikov delavstvo iz svojih hiš na cesto. To jc bilo na Pruskem. Občine so se pa uprle in se pri pruski vladi pritožile in pruska vlada, ki se ji pri vsem mogočnjaštvu ne more odreči socialni čut, ni dopustila vreči delavcev, ki so stavkali, na cesto. To je bilo na Pruskem! Fri nas v Vevčah je drugače. Oziri na to, da morajo ljudje v hišah stanovati in oziri na javno zdravje bi morali biti merorlajni dovolj, da bi vlada, podpirala domačo občino in bi ne smela pustili vreči delavskih rodbin na cesto, če to tudi vsemogočni popirni kartel zahteva, tisti kartel, ki jc »Slovenskemu Narodu« tako pri srcu, da se zavzema zanj, dasi gre boj delavstva za to, da si omogoči vsaj količkaj človeške razmere. Vevško delavstvo stavka zdaj za svoje popolnoma upravičene zahteve že nad tri mesece. Ravnateljstvo vevške popirnice je vsa sredstva izrabilo, da zlomi moč delavstva, ki je močno v svoji složnosti in vredno občudovanja, ker dasi ni strokovno združeno, se le tako možato ne glede na strankarske razlike bori za najprimitivnejše delavske pravice. Sklicevalo je ravnateljstvo shode, da zlomi moč delavstva, a delavstvo ni nanje šlo. Z orožniki je izkušalo ustrahovati delavstvo, a to ni nič pomagalo, ker je delavstvo ostalo mirno, Sod-nijo nadlegujejo ovadbe pruskega vevškega ravnateljstva, delavska moč ni zlomljena, ravnatelj izziva ljudi z revolverjem, nihče mu ne skrivi lasu. Najgršega sredstva se je pa vevška tvornica včeraj poslužila! Sklenila je vreči pohištvo tistim delavskim rodbinam na cesto, ki stanujejo v hišah Leykamove družbe. V Ljubljani je najela postreščke, da izmečejo pohištvo iz stanovanj v tvorniških hišah. Naravnost sramujemo se, ker so šli za dobro plačo ljubljanski postreščki deložirat vevško delavstvo, Postreščki tvorijo lastno zadrugo, v katero pristopajo kot člani delavci. Veliko jih je med njimi, ki so že tudi prej, ko še niso bili postreščki, stavkali. groše so šli ljubljanski postreščki pomagat umazani Leykamovi družbi iz stanovanj na cesto metat pohištvo. Če bi bili delo hoteli odkloniti, nihče bi jim ne mogel reči besedice in nihče bi jim ne mogel škodovati, ker so postreščki v prvi vrsti za Ljubljano in jih zato nihče ne more siliti, da delajo v izvenljubljanski občini. Ljubljanski postreščki so šli tudi danes v Vevče deložirat. Zbirali so se pred rotov-žem, silovito glasni so bili, kakor bi šli na vojsko ali da hočejo svojo vest pomiriti. Včeraj so ljubljanski postreščki iznosih v Vevčah opravo iz tvorniških stanovanj 35 delavskim rodbinam. Pogled je bil strašno mučen. Ženske so jokale, možje so bili srditi, nekateri junaki v nad trimesečnem plačilnem boju so celo jokali. Za dobro plačo je pa ljubljanski postrešček brez srca nosil opravo iz stanovanj na sneg; sodnijski pooblaščenec je pogledal v stanovanje, če je prazno, zaklenil, vtaknil ključ v žep in odšel . <, . Ljudje, ki so jim ljubljanski postreščki iznesli opravo na cesto, so morali sami skrbeti, kam dajo svojo ubogo opravo. Ljudje so sc seveda prav vseh usmilili in ni jim bilo treba skrbeti za streho, a to so storili domačini. Zakaj pa tega ni storila deželna vlada, ki tako strašno za tvor-nico s svojimi orožniki skrbi?! To je povest o deložiranju vevških delavskih rodbin v najhujši zimi.,,, grda je, kakor je grd in krut kapitalizem. — Vsi poštenjaki — pomagajte stavkajočim! Pošiljajte darove za naše domače junake, ki stoje v boju za svoje pravice na domači zemlji, na naslov: L. Tomažič, Katoliška tiskarna, Ljubljana. Nabirajte za stavku-joče povsod. Mirovna pogajaola. Neki Rus je napisal sledeči zanlmlvj dnevnik o mirovnih pogajanjih. Prvi dan: Rešid paša pride v London peš iz Carigrada, brez sape, in ni zmožen za delo; zato prosi odloga. Zavezniški delegati privolijo v to z izrazi sočutja. Drugi dan. Delegati obiščejo Rešid pašo, povprašajo, kako se počuti ter ga prosijo, da se varuje. Evropski časniki prerokujejo mir. Peti dan. Rešid paša se udeleži konference. Nek grški delegat kihne, ostali delegati zakličejo >Bog pomagaj!« razun Rešid paše, ki nima navodil od svoje vlade ter prosi dovoljenja, da pošlje kurirja v Carigrad. Delegati se strinjajo. Enoglasni odlog. Deseti dan. Turški kurir, ki ga je za» drževala influenca, se pripravlja, da odida i7. Londona. Zadovoljni delegati. Enaindvajseti dan. Poročilo jc došlo, da jc kurir v Carigradu zadržan po karanteni. Delegati potrti, tudi Rešid paša. Petindvajseti dan. Rešid paša oznani, da je kurir prost in na potu v London. Delegati si čestitajo medsebojno. Triintrideseti dan, Kurir dospe z na« vodili za Rešid pašo, ki vzbude splošno radovednost. Dvomi. Skrbi. Petintrideseti dan. Rešid paša reče grškemu delegatu formalno Bog pomagaj!« Radovanje. Časniki prerokujejo mir. Štirideseti dan. Konferenca se začne s skupnim obedom, obstoječem iz pudinga in bifteka. Po obedu si delegati stresajo roke. Upapolni članki v časnikih. Enoinštirideseti dan. Rešid je resno nerazpoložen ter prosi počitka. Dovoljeno, Petinštirideseti dan. Delegati puste vizitke pri Rešid paši. Javnost odobruje. Petdeseti dan. Rešid paša se udeleži konfcrence. Vsprejme čestitke. Enoinpetdeseti dan. Oficielni punč na čast okrevanja Rešid paše. Delegati za-puste palačo St. James roko v roki. Občinstvo se raduje. Dolgi članki v časnikih. Mir je videti zagotovljen. Triinpetdeseti dan. Vojaki pred Čataldžo ne umre več po deset na dan, marveč po trideset. Delegati zmajujejo z glavo, Mir se pričakuje prav gotovo. Štiriinpetdeseti dan. Slovesna otvoritev konference. Rešid paša se osupnjen zdrzne, ko sliši besedo mir. Se opravičuje, da je živel v mnenju, da so se zbrali tukaj z namenom, da aranžirajo mednarodno LISTEK. m sveta. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) Tedaj pa se jc vnel eden najstrašnejših bojev, kar jili ve povedati svetovna zgodovina. Saraceni so jih napadali in Granki so jih odbijali. Nek čr-nobrad človek se je opotekajo priplazil k bratoma; jezik mu je molel iz ust; v njem sta spoznala mojstra templar-"skili vitezov. »Za Kristusovo voljo, dajta mi po-žirek vode,« jc rekel spoznavši v njih viteza, ki jih je zasmehoval kot vodo-nosca. Dala sta mu. kar sta še imela, ostanek sta izpila sama, templar pa je od-tlirjal okrepčar po griču navzdol z krvavim mečem v roki. Zatem je nastal nekak premor in slišala sta glas naza-retskega škofa, ki sc je ves čas držal pri njih; govoril je sam s seboj: »In prav tukaj je Izveličar imel pridigo na gori. Da, prav na tem kra- ju je oznanjal besede miru. Tu nas vendar nc zapusti — ne more biti!« Med tem ko so se Saraceni umaknili, so začeli vojaki postavljati kraljev paviljon in ž njim druge šotore okoli skale, na kateri je stal križ. »Kaj se nameravajo tukaj vtabo-riti?« vpraša Wulf. »Mir,« odgovori Godvin«, upajo, da narccle nekak okop okrog križa. A to je brezvspešno, kajti tukaj je prav kraj mojih sanj.« Wulf skomizgne z ramami. »Glejva, da junaško umrjeva.« Pričel se je poslednji napad. Po gričevem obronku navzgor so se valili gosti oblaki z dimom in v njegovi senci so prihajali Saraceni. Trikrat so napadli; trikrat so bili odbiti. Pri četrtem naskoku jc bilo le še malo Frankov v bojni vrsti, kajti žeja je druge premagala na tem griču pri Hatinu, kjer ni bilo vodo. Ležali so na suhi travi z odprtimi usri in iz ust molečimi jeziki ter se dali brez upora pobijati ali ujeti. Močan oddelek Saracenov je ]>ro-drl krog ter drvil proti škrlastemu šotoru. Zamajal se je in se podrl ter pokopal kralja v svojem ognju. Ob vznožju križa so jc akrski škof Rufin še vedno hrabro boril. A zadela ga je puščica v grlo; iztegnil jo roke in se zgrudil na zemljo. Saraceni so sc vrgli na sveti križ, ga odtrgali od mosta in ga zasmehujoč in vanj pljuvajoč nesli v svoj tabor; krščanska vojska pa, kolikor je je ostalo še žive, jo strmela v nebo, kakor da bi pričakovala čudeža iz nebes. A niso se prikazali angelji na bronastem nebu; Franki pa so spoznali, da. jih je Bog zapustil in na ves glas so ječali od sramote in bede. »Pojdi,« jc rekel Godvin Wulfu s čudnim, mirnim glasom. »Dovolj sva videla. Čas je, da umrjeva. Glej! Tam pred nami jo sultanov polk, in mod njimi Saladin, kajti vidim njegov prapor. Ker sva imela vodo, sva s svojimi konji še sveža in krepka. Narediva, konec, da bodo tsm v Eseksu še dolgo govorili o naju dveh. Napadiva Sala-dinovo zastavo!« Wulf je prikimal in drug polog drugega sta 7dirjala po griču navzdol. Stirnitarji so so zahliskali, puščico so ribsulo njihove oklepe in ščite, na katerih jo bila podoba človeške lobanje s čelado. A prišla sla brez praske skozi meto/, in ol» strmeči saraconski vojski sta obrnila konje naravnost nroti Sa- ' ladinovcmu kraljevemu praporu. Dirjala. sta dalje prodirajoč in teptajoč sovražnike ob vsakem koraku. Dalje, vedno dalje, dasi sta Plam in Dim že krvavela iz številnih ran. Dospela sta. med osebno stražo, kjer so bile vrste redkejše. Prodrla sta skozi nje ter jezdila naravnost proti dobro poznani sultanovi postavi, ki je sedel na svojem bclcu, polog njega pa njegov sin in njegov emir, princ Ha-san. »Saladin za te, Ilasan za rac,« je zavpil Wulf. Bili so skupaj iu cela. izlamska vojska jo prestrašena zavpila, ko je videla vladarja pravovernih pasti s konjem vred na zemljo. Sultan je bil takoj zopet na nogah in kakih dvajset seimitarjev se jc zabliskalo proti God-vinu. Njegov konj Plam se je hropeč zgrudil, on pa jo skočil raz sedla in vihtel svoj dolgi meč. Saladin je zdaj spoznal grb na njegovem ščitu ter zaklicali »Udaj so, gospod Godvin! Vrlo si so obnašal, udaj se!<; Pa Godvin sc ni hotel uclati in jo odgovoril: »Ko bom mrtev — prej no!« (Dalje.) footbalsko tekmo in izjavlja, da je primo-ran vprašati svojo vlado, predno gre dalje. Delegati nasvetujejo, da topot kurir ne potuje peš, nego s pomočjo kakega »kolo-točnega blaga« (po Bartel-Janežičevem slovarju). Rešid paša je pripravljen preskrbeti tradicijonalni voz in kurir odide z vozom, ki ga vlečejo voli. In zopet objame mir palačo Sv. James. Nolranie pomične zadeve. Parlamentarne zadeve. — Mali finančni načrt zagotovljen. — Rusinsko vseučilišče. — Postava za sluge. — Češko-nemška spravna pogajanja. — Parlamentarni koledar. Finančni odsek je včeraj nadaljeval razpravo o davku na žganje, danes začne razpravljati o drugi skupini predloge. — Podpredsedniku osrednje zveze društev avstrijskih državnih uradnikov in predsedniku društva poštnih uradnikov sta izjavila dr. Urban in dr. Steinvvender, da upata, da se mali finančni načrt pravočasno reši. — Ministrski predsednik grof Stiirgkh se je včeraj dopoldne posvetoval z načelnikom ukrajinske zveze dr. Levickyjem in ga nagovarjal, da naj pogajanj s Poljaki glede na rusinsko vseučilišče ne prekinejo. Dr. Levicky je izjavil, da se morajo pogajanja le nadaljevati, ,če to klub zopet sklene. V ponedeljek sklepa ukrajinska zveza o nadaljni svoji taktiki. — Komisija gosposke zbornice je odobrila postavo, po kateri se prejemki uradnim slugam povišajo za 7,448.000 kron. — V četrtek se bo izredni ministrski svet pečal s češko-nemško spravo v navzočnosti češkega namestnika kneza Thuna. Če se med ministrskim svetom In knezom Thunom doseže sporazum, sc koncem januarja češko-nemška spravna pogajanja nadaljujejo. — Predsednik posla-niške zbornice dr. Sylvester je izjavil, da bo imel državni zbor najbrže 28. t. m. ob 11. uri dopoldne svojo prvo sejo. Če bo potrebno, se reši tudi mali finančni načrt; do 6. februarja zbornica svoje naloge ne bo mogla rešiti in se bo moralo najbrže 8 do 14 dni zasedanje podaljšati. Balkanski dogodki. TURČIJA JE ODNEHALA! Carigrad. V rodbinskem svetu, ki mu je predsedoval sultan, so razven princa Abdul Medžida vsi princ iizjavili, naj se sklene mir. Carigrad. Turško časopisje in člani vlade izjavljajo, da se pričakuje, da Turčija na skupno noto velevlasti ugodno odgovori. Finančno ministrstvo upa, da lahko do bodočega četrtka izplača plače uradnikom, ker upa, da dobi predujem od oto-manske banke, če ugodno odgovori velesilam. Dunaj. Divan, ki odloči o miru ali o vojski, je, kakor se poroča, najbrže 21. t. m. zboroval. O tem, kar je sklenil, se še ni nič oficielno poročalo in sploh pred četrtkom ne pričakujejo, da porta odgovori. Poučeni krogi sodijo, da se bo pod gotovimi pogoji odgovor Turčije oziral na stališče, ki je velevlasti zavzemajo in da se bodo glede na Odrin zahtevala gotova jamstva z ozirom na mohamedansko prebivalstvo in veroizpovedanje. Sodijo tudi, da hoče Turčija izrabiti priliko, da si v finančnih zadevah zagotovi svobodo oso-bito z ozirom na povišanje carine. TUDI ANGLIJA IN FRANCIJA PRITISKATA NA TURČIJO. , Carigrad. Pritisku Rusije in Francije na Turčijo se je tudi Anglija pridružila.. Sir Edvard Grey je Tevfik paši izjavjl,, da mora Turčija odnehati, ker bodo ob sestanku poslanikov, ki bo zboroval najbrže koncem tega meseca, razpravljali tudi o armenskem in sirskem vprašanju. Anglija noče, da se vojska nadaljuje. Britanski po-slaniški tajnik v Carigradu je izjavil turškemu zunanjemu ministru, da tripelen-tenta ne bo trpela, da anektira Italija okupirane otoke, ki morajo postati grški. Tri-pelententa pa hoče za to Turčiji jamčiti integriteto v Mali Aziji in jo finančno podpirati, a izvesti mora dejanske preosnove. Turčija naj vojsko rajši hitro konča, kakor pa da nosi stroške premirja. Trdi se celo, da je ruski poslanik Giers izjavil, da se mora Turčija do četrtka zvečer odločiti. Peterburg. Neki ruski diplomat v Birževijih Vjedomostih« potrjuje, da je ruski poslanik v Carigradu v istini Turčiji zagrozil, da, če ne odneha, lahko Rusija zapusti svoje dosedanje striktno stališče, po katerem se v vojsko ni vmešavala. POSVET POSLANIKOV. Dunaj. Danes zopet zborujejo poslaniki velesil v Londonu.Trdi se, da bodo razpravljali zgolj o albanskem vprašanju in da so že balkanske države predložile tozadevne spomenice. Peterburg. V posvetu poslanikov v Londonu, ki naj bi vse pripravil za pravo balkansko konferenco, se je pokazalo toliko nasprotujočih si mnenj med velesilami, da so popolnoma opustili načrt, da bi re sklical orientski kongres. GRŠKO-TURŠKA VOJSKA. Carigrad. Nemško časopisje izjavlja, da so ob pom. bitki v sob. Grki dve turški ladji popolnoma uničili, tri turške vojne ladje, ki so postale za boj nesposobne, pa so zavozile na obrežje. Admiralno ladjo »Torghut Reis« so Grki takoj, ko se je bila bitka začela, zadeli s petimi granatami, ki so ladjo močno poškodovale. Ko so turške ladje bežale, več ladij niso mogli vrč krmiti, tako da so Grki, ki so turške ladje hitro podili in neprestano streljali, prizadeli Turkom še veliko škodo. Turki so izgubili v bitki 50 mrtvih in 400 ranjencev. Atene. Vojno ministrstvo objavlja iz epirskega bojišča sledečo brzojavko generala Sapuncakija z dne 21. t. m., ob desetih dopoldne: Ofenziva se nadaljuje. TODOROV KRALJ PETER. Carigrad. Porta je obveščena, da je dosegel bulgarski finančni minister Todo-rov v Peterburgu, da se je odobrilo bulgarsko posojilo s pogojem, da ga Todorov osebno v Parizu izposluje. Rusija bo preprečila, da bi Rumunija Bulgarijo napadla. Bulgari ne odstopijo Rumuniji nič ozemlja, samo meja se regulira. Bulgarija dobi Odrin in otok Thasos; Rusija se je že tudi z Bulgarijo dogovorila o notranjih mejah osvojenega ozemlja balkanskih držav. Belgrad. Kralj Peter, ki je dva tedna na revmi bolehal, je popolnoma ozdravel. BOLEZEN NADVOJVODE RAINERJA POSLABŠANA. Z Dunaja se je sinoči ob 10. uri zvečer poročalo: Zdravstveno stanje nadvojvode Rainerja se je zvečer zelo poslabšalo. Ker pričakujejo ponoči krize, ostanejo zdravniki ponoči pri bolniku. OGRSKE ZMEDE. Khuen predsednik vladne s'ranke. — Proti Tiszi. — Kdaj odstopi Čuvaj? Ogrska vladna stranka je dne 21. t. m. zvečer izvolila soglasno za predsednika grofa Khuena-Hedervaryja; odstopiv-šega predsednika Perzela so pa izvolili za dosmrtnega častnega predsednika stranke. Vodstvo budimpeštanske narodne kazine razpošilja okrožnice, v katerih člane naproša, da naj na občnem zboru glasujejo za oficielno kandidatno listo, na kateri se ime grofa Tisze ne nahaja. Tiszovi pristaši pa razpošiljajo okrožnice, ki pozivajo člane, da naj se občnega zbora dne 26. t. m. gotovo udeleže, da glasujejo za grofa Tis-zo. — Iz Zagreba se poroča, da kakor se zdi, pogajanja koalicije z ogrsko vlado ugodno napredujejo. Politični krogi sodijo, da ko se doseže sporazumljenje, Čuvaj odstopi in postane hrvaški ban pl. Rakoczay. NOVA FRANCOSKA VLADA. Nova francoska vlada se je takole sestavila: ministrski predsednik in notranji minister Briand, zunanje zadeve Jounart, delo in socialna skrb Rene Besnard, trgovina Guist hau; poljedelstvo Fernand David, kolonije Morel, mornarica Baudin, vojska Etienne, pouk Steeg, pravosodje Bar-thou, finance Klotz, javna dela Jean Du-puy. Dosedanji državni podtajniki ostanejo; v finančnem ministrstvu so zopet obnovili državno podtajniško mesto in je poverili Bourelyju. KULTURNA BOJNA RAZPRAVA V PRUSKEM DRŽAVNEM ZBORU. — OJA-ČENJE ZRAČNEGA BRODOVJA V NEMČIJI. V proračunski razpravi nemškega državnega zbora dne 21. t. m. sta liberalca Liebknecht in Pachnicke zahtevala, da naj se opusti mesto pruskega poslanika pri Vatikanu. Odločno sta ugovarjala Herold (centrum) in Zedlitz (konservativna stranka). — Nemško vojno ministrstvo namerava zahtevati 20 milijonov za izpopolnitev nemškega zračnega brodovja. Dnevne novice, »Učiteljski Tovariš« — pred 40 leti. Pred 40 leti je v številki z dne 8. januarja 1873. dr. Janez B 1 e i w e i s takole vabil k naročanju »Učiteljskega Tovariša«: »Učiteljski Tovariš« bode zopet, kakor prvi list novega tečaja, priča, tudi pod uredništvom Močnikovim, kakor dosihmal pod uredništvom Praprotnikovim ustrezal ljudskemu učiteljstvu, kateremu je mar za to, da ljudska šola napreduje na podlagi narodnega jezika in da se napredek ne išče tam, kjer se vera naših očetov zaničuje in zasramuje. Če učitelj na deželi ni v prijateljski zvezi z duhovnom, ne ostaja mu drugega, nego to, da se poda v naročje birokraciji pa pri njej išče podopre. Koliko je dobi, lahko preračuni konec leta.« - Ljubezen do Turkov. »Information«, korespondenca nekih konservativnih krogov, se poteguje za to, da se Odrin pusti Turčiji, ker je baje za Avstrijo nujno potrebno, da se Turčija tudi v Evropi ohrani. »Information« pa je našla še en važen vzrok, Odrin je namreč versko svetišče kalifata. Res ginljiva skrb za turški kali-fat! Ko so pa Lahi papežu vzeli Rim in ga v Vatikanu takorekoč internirali, je Evropa lepo molčala, in še na misel ni prišlo di- plomatom, da bi velevlasti garantirale za neodvisnost Svete Stolice, ki je v tem oziru še danes odvisna od čisto nezadostne laške garancijske postave. Odrin pa naj ostane turški, da bi bile svete mošeje varne! Siccr pa »Information« o kalif a tu jako malo razume. Mohamedanci namreč brez turškega kalifata čisto lahko izhajajo, ker ga lahko preneso drugam, kar se je v zgodovini že parkrat zgodilo. Kalifat se čisto lahko zopet izroči Arabcem, kar bi Angleži n. pr. jako radi videli. Izlamu ostane dosti šc veliko »svetejših« mest nego je Odrin: Mekka, Medina, Delhi. — »Information« naj rajši študira ta vprašanja, ki so ji očividno neznana, mesto da dela turkofilsko politiko, ki jo je Evropa razun naše avstrijske diplomacije že opustila, ker je nezmiselna in nekulturna. -f Srbsko vprašanje. Znano je ,da ji Avstrija svojčas že bila v posesti najvažnejšega dela Srbije. Toda še po oni dobi je Avstrija, kakor znano, imela Srbijo večkrat na ponudbo. Navedimo le nekaj datj Srbijo je ponujala Avstriji ruska cesarica Katarina, potem Črni Jurij, potem sam Napoleon, slednjič zopet Rusija leta 1878. Ti načrti bi se bili tudi z lahkoto izvedli, ako bi naša diplomacija ne bila vedno varovala čimvečjo integriteto Turčije. Zdaj seveda Avstriji ne bo nobe» den več Srbije ponujal, ne glede na to, da bi se Srbi danes za to najbrž prav lepo zahvalili. -j- Častni člani. Slap pri Vipavi. Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji dne 17. januarja 1913 soglasno izvolil gosp. dr. Ignacija Žitnika, drž. in dež, poslanca za častnega občana občine Slap v zahvalo za njegove zasluge, ki si jih je iztekel za občino, -f Dunajski nadškoi kardinal dr. Nagi je, kakor smo že poročali, obolel. Sinoči se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko poboljšalo. E ajsko prebivalstvo se zelo zanima za zdravstveno stanje visokega cerkvenega dostojanstvenika. — 50 letnico svojega delovanja praznuje letos »Slovenska Matica«. — Nova slovenska opera. Odlični slovenski skladatelj g. Franc Gerbič je dovršil novo svojo opero »N a b o r«. — Nov zanimiv zakon za realke v Ga» Iiciji objavlja zadnji naredbeni list nauč-nega ministrstva. Po § 2. bodo imele vse gališke realke po osem razredov. Med obveznimi predmeti se po § 10. nahaja tudi filozofska propedevti-k a , razen tega se ima pa n e b v e z n o. na vsaki reali poučevati tudi latinščina v tolikem obsegu, da ventom tudi sprejem rednim slušateljem. — tudi naš zastarali m e t n o preosnovati. —Operni pevec Vuškovič skoro go» tovo zapusti Zagreb. Vuškovič je inlen-dantu hrvaške opere odpovedal. Vzroki večje globe, katero mu je intendant naložil, ker je preko določenega roka ostal na gostovanju v Trstu. — Mati in sin isti dan umrla. V Kranju je včeraj umrla Josipa Bodn; vjeva, stara 69 let; v Šiški jc pa tudi včeraj umrl njen sin g. Anton Bodnar, hišni posestnik in strojevodja državne železnice. — Šmartno pri Litiji. V nedeljo, dne 26. t. m. ponovi tukajšnji ljudski oder znamenito iz domačega življenja vzeto igro »Naša kri«. Prepričani smo, da bo ta prvič dobro uspela in dobro obiskana domo-rodna igra tudi drugič napolnila društve-no dvorano. se omogoči absol-na vseučilišče kot Morebiti bi kazalo realski zakon pa« Balkan in nleoovo ženslvo. (Ivanka Klemenčič.l (Dalje.) Srbkinje. Vse, kar smo povedali o pridnosti in vrlosti bolgarske kmečke žene in njenih velikih dolžnosti, velja v polni meri tudi za Srbkinjo. Tudi Srbija je po večini — 84% — poljedelska dežela, tudi Srbkinja je predvsem kmetica — s celo dušo in vsem srcem. Ne bom torej ponavljala njenih opravil, ki so istotako obilna kakor Bol-garkina, marveč hočem opozoriti le na nekatere razlike. Srbkinja za svoje velike žrtve ne uživa tistega spoštovanja in tiste hvale kakor srečnejša Bolgarka. Priprost Srb smatra svojo ženo za nekaj nižjega od sebe; trdo in nestrpno ji ukazuje in ona mora slepo ubogati. Mnogo bolj nego svojo ženo ceni Srb svojo sestro. Pri svoji sestri prisega kakor pri svojem bratu in narodne pesmi so polne lepin primerov najnežnejše ljubezni med sestro in bratom. Temu se pa ne smemo čuditi. Brat in sestra živita skupaj od prvih dni življenja; skupaj delata na polju, skupaj delita radost in težave v domači hiši. Ženo pa srbskemu mladeniču navadno iz-bero starši in sorodniki, časih se komaj poznata in si marsikdaj tudi kasneje ostaneta tujca po srcu. Kljub vsemu temu pa Srbkinja visoko 6poštuje svojega moža in ga naziva za »gospodarja«. Mnogokrat seveda bridko ob- čuti zapostavljanje za sestro, kakor nam priča že narodna pesem. Sicer je pa ta trdost nasproti ženi mnogokrat samo radi šege, samo navidezna; saj bi drugače tudi ne bilo prirodno. Narodne pesmi so polne primerov, kako Srb ljubi in ceni svojo ženo, kakor dobro se zaveda, koliko je od nje odvisna sreča ali nesreča njegova in cele hiše — da, celo njegovih živali. V Srbiji se je na deželi še v precejšnji meri ohranila stara slovanska družinska oblika: zadruga. Pod eno streho žive: stari oče, sinovi in vnuki. Družina šteje do 30 in več oseb. Na čelu stojita »domačin« in ■> domačicaf, ki je navadno žena prejšnjega domačina« ali pa sicer najstarejša ženska v družini. Lahko je pa seveda tudi žena istočasnega ^domačina«. »Domačin« in »domačica« se izvolita. »Domačin« ima v rokah vrhovno vodstvo gospodarstva, v kolikor ga opravljajo moški, nad ženskami in gospodinjstvom pa vlada »domačica«. Ona mora skrbeti, da ima vsa družina in vsak ud posebej vselej in o pravem času vse, kar potrebuje: kruh, hrano, obleko itd. Ako upoštevamo številnost družine in okol-nosl, da se vse potrebščine doma pridelajo in napravijo, tako da ni treba drugega kupiti kakor sol, potem si lahko mislimo, da naloga srbske domačice« ni ravno majhna. Ako k temu še pomislimo, da m&ra vzdržati mir in red med številnimi snahami in svakinjami, kar se ji splošno tudi posreči, moramo priznati, da srbska »domačica* ni karsibodi. Zadruga nudi ženstvu velike pravice, i oziroma ugodnosti. Ženska, ki se jc primo- žila v zadrugo, je za vedno preskrbljena. Ako ji mož umrje, dobi ravno tak del volne in drugih potrebščin, kakor preje, dokler je mož živel; sploh ima iste pravice kakor jih je imela prej. Ako se v drugič omoži in gre iz zadruge, ne dobi sicer nobene dote, marveč le nekaj obleke, zato pa njene otroke obdrži zadruga in jih vzgaja z drugimi vred. Ako gre mož k vojakom, ako oboli ali če je pijanec (kar je pa med Srbi prava redkost), se ženi ni treba bati pomanjkanja, ker zanjo in otroke — kakor tudi za moža, če je bolan — skrbi zadruga. Zadruga je torej za ženstvo prava dobrota. Zato pa se Srbkinja tudi dobro zaveda svojega kmečkega stanu in je ponosna nanj, čeprav ji ni z rožicami postlano in mora takorekoč noč in dan garati. Srbkinja ne gre služit! Po mestih najdete večinoma ogrske Švabice ali k večjemu Srbkinje z onstran Save, pa tudi teh le malo. Kako se Srbkinja zaveda, da je kmečki stan najboljši stan, nam zopet priča narodna pesem: Mati nagovarja hčer, naj se omoži ter ji po vrsti ponuja ovčerejca, trgovca in krojača. Toda dekle vsakega odkloni, dokler ji mati ne ponudi kmeta — oratarja; na to materino ponudbo odgovarja: »Oču, majko za ratara, Dobro če mi biti; U ratara črne ruke, A b' jela pogača.« Seveda pa življenje v zadrugi ni vselej lahko, zlasti ne za novinko, ki se ie pravkar primožila. Narodna (svatovska) pesem nam pripoveduje, kako nevesto na ženit-liini skrbi misel, kako bo ugodila ženinovi materi v svojem novem domu. Ženin opazi, da ga nevesta želi nekaj vprašati ter jo vspodbuja: »Kaj me gledaš, draga dušo moja?« Ja te gledam, sudjen gospodaru, Kakav češ mi sada nauk dati, Kako ču ti majko ugoveti.« »Lako češ ti majci ugoveti: Docne legni, a rano ustani; Dvor pometi, i vode donesi, I očešljaj svoju rusu kosu.« Srbska narodna pesem je najlepša priča pridnosti, snažnosti in požrtvovalnosti srbske žene; vsa je prepletena s slikami o preji, tkanju, belenju platna, vezenju itd. itd. V tkanju in vezenju je Srbkinja prava umetnica — že od nekdaj. Srbske preproge in drugi izdelki domače ženske industrije vživajo tudi v tujini (n. pr. v Parizu) najboljši glas. Ozrimo se sedaj kratko še na Srbkinjo v izobraženih krogih. Šolska izobrazba je kakor Bulgarki tako tudi Srbkinji na celi črti svobodna. Srbi imajo že precejšno število zdravnic in drugih na visokih šolah izobraženih žena. Posebno lepa črta v značaju Srbkinje je njeno veliko rodoljubje. Narodna noša se ni ohranila le na kmetih, marveč v veliki meri tudi v mestih in v najviš'ih krogih. Tudi največja srbska dama se zlasti ob slovesnih prilikah ponaša z narodno nošo. Poleg rodoljubja diči Srbkinjo tudi človekoljubje. Srbske ženske človekoljubne organizacije so naravnost vzorne; žal da mi najnovejši podatki niso na razpolago, _ Nov »veleizdajski« proces. Iz Sarajeva poročajo: Obtožnica proti onim štirim dijakom, katere dolže veleizdaje, je Sotova. Državni pravdnik trdi v obtožnici, a so bili dijaki člani revolucionarne balkanske lige in da so pri njih našli mnogo prepovedanih spisov. _ Roparski napad. Dne 18. t. m. je neki neznani človek napadel 25 let starega minerja Pavla Bahunjeka iz Setniča ter ga z nožem nevarno osuval po glavi. Ropar je hotel od Bahunjeka denar. Ranjeni Bahunjek se nahaja v deželni bolnici v Ljubljani. — Socialna demokracija in nemštvo. Gdčna Marija Konig v Haldi, ki je zapustila 100.000 kron dr. Adlerju za namene avstrijske socialne demokracije, je zapustila tudi 51.000 kron nemškemu »Schul-vereinu«. — Umrl je v Idriji c. kr. rudniški pod-uradnik Lavoslav Pogačnik. — Žrtev žganja. Jakob Čimžar, bajtar v Orehovljah v občini Predoslje, je bil strasten žganjar. Pred par dnevi se je prepiral s svojo ženo, kateri je z nožem v roki zagrozil: »Najpreje bom s tem tebe, potem f>a še sebe.« Žena, ki se je te grožnje zba-a, je zbežala s štirimi otroci v Predoslje. Okoli 8. ure zvečer sta prišla domov 18 let stara hči Ivana in njen 16letni brat France ter našla v sobi na nekem tramu očeta obešenega. Ker sta se očeta bala, sta šla klicat v vas Miho Košneka, tovarniškega delavca, kateri je obešenega odrezal. Pa je bilo že prepozno; vsi poskusi ga zopet oživiti, so bili zaman. Zapustil je ženo in osem nepreskrbljenih otrok v starosti od 6 do 18 let. — Novice iz Amerike. Um se je omra-čil v Port Washingtonu Wis Slovencu L. Kovaču. Prepeljali so ga v blaznico. — V Scofieldu je umrl Slovenec Josip Seiko, star 28 let. — V Delagna Colo je umrl 21 let stari Slovenec France Novak, doma iz vasi Smrje, okraj Postojna. — Darila: Mesto vencev na krsto pre-fano umrle blage gospe Olge dr. Šavni-kove so darovali za Dijaško kuhinjo v Kranju po 20 K: Vitez Jos. Pogačnik v Pod-nartu, »Franckovi« v Podbrezjah, obitelj nadinžen. Fr. Žužekova v Gradcu ter Pavla in Fr. Ks. Sajovic v Tacnu; dalje gospa Gabriela Žužek v Ljubljani 10 K in c. kr. sodni svetnik Fr. Peterlin v Kranjskigori 5 K; skupaj 95 K. Človekoljubnim darovalcem izreka odbor srčno zahvalo. — Vlom. Z ozirom na članek istega naslova v »Slovencu« z dne 11. januarja 1913 pod Štev. 8, stran 6, prinašamo iz Šmartnega sledeči popravek in preklic: Ker je bil omenjeni članek z ozirom na vlom v Razborškovo trgovino med 26. in 27. decembrom 1912 sestavljen tako, da bi bilo mogoče sumiti, da je bila Jančetova družina iz Šmartnega po svojih fantih direktno udeležena pri vlomu in ne samo, da bi se bilo v Jančetovi kovačnici zakopalo nekaj vlomilnega orodja, primorani smo, resnici na ljubo pojasniti, da se je mudil tiste dni v resnici pri Jančetovi rodbini bogat sorodnik, ki je daroval gospodinji na njeno prošnjo znesek 500 K ter da je govoril Jančetov mlajši deček resnico, ko je v dotični gostilni, kjer je vzel z brati vino, pravil veselo o tej daritvi. Na podlagi tega pojasnila rade volje javljamo, da se je vsled napačne informacije vrinilo v omenjeni članek tako besedilo, kakor da bi zadel sum o nepoštenosti koga iz Jan-četove rodbine, ne toliko radi tega, ker se je trdilo, da se je vlomilno orodje zakopalo v njeni kovačnici, marveč najbolj radi tega, ker se je trdilo, da fantje, ki so v omenjeno gostilno prišli po vino, niso prišli poštenim potom do denarja ter nikakor nc trdimo, da se je vlom izvršil po članih Jan-četove rodbine, to je rodbine kovaškega mojstra in posestnika I. Mandeljna iz Šmartnega pri Litiji. — Učiteljska vest. Razpisano jc mesto učitelja-voditelja na enorazrednici na Dobravi pri Kropi (10 minut odd. od žel. postaje Otoče.) — S to službo je združena tudi služba učitelja na obrtno-nadaljevalni šoli v Kropi, kar nudi lep postranski zaslužek. Termin do 10. februarja. Štajerske novice. š Celje. Na shodu v Župelevcu pri Brežicah je dosegel celjski vodja štajerskih liberalcev dr. Kukovec rekord protislovenskega mišljenja. Strogo dokazane in vsakemu Slovencu znane krivice od strani nemške večine, ki jih čuti na lastnem telesu, imenuje z dr. Negrijem neresnične. Vsa zapostavljanja, vse prikrajševanje, vse nemške brutalnosti so mu neresnica. Dr. Kukovec jc ustanovil baje v Zupelevcih Kmečko Slogo, ki bi se boljše imenovala Nemškutarska sloga. š Občinske volitve. Pri Mariji Snežni na Velki v radgonskem okraju so bili pri občinskih volitvah izvoljeni večinoma sami Slovenci. Za župana je izvoljen Karol Pivec. Tu bi sc dalo med Slovenci še kaj narediti, ako bi se merodajni lokalni krogi kaj bolj brigali. A vse spi. Šola je še slovenska, a kako dolgo? š Kdo sedi v spodnještajerskem nemškem Volksratu? 1, Bivši »Triglavan« dr. Delpin kot predsednik, sin kranjskega trdo-slovenskega očeta in matere dr. Ambro-žič, kot njegov namestnik in učitelj ter kranjski rojak Rus; Tomaž Brničnik, nekdanji navdušen liberalen Slovenec, sedaj Karčevinski nadučitelj, češki renegat urednik John reete Jan, kot tajnika; sin slovanskih starišev Plahky in trgovec Bau-meister v Mariboru kot blagajničarja. š Iz šole. Deželni šolski svet štajerski je imenoval začasnega šolskega vodjo v Soboti ob Dravi Josipa Kotnika za naduči-telja istotam. š Volitev za slovenjebistriški okrajni zastop. Pri volitvi iz skupine veleposestva je zmagala nemško štajerčijanska stranka. Takoj, ko se je dognalo, da je politična oblast določila, da se bo volilo po več let starem volilnem imeniku, ki je bil sestavljen tako, kot je želel Stiger, Bauman, Ver-solatti i. dr,, smo Slovenci vedeli, da je zmaga v tej kuriji na strani nasprotnikov. Glavna zasluga, da so zmagali nemškutarji, gre mariborskemu okrajnemu glavarju pl. Weissu, ki gre Nemškutarjem in zagrizenim Nemcem v celem okrajnem glavarstvu silovito na roko. Kar kak plesniv nemšku-tar želi, kar zahteva nemški »Volksrat« in njegovi zaupniki, v to g. Weiss privoli. Pri mariborskem glavarstvu veje sedaj močan nemškonacionalni veter. — Skupina kmečkih občin ima slovensko večino, istotako volita tudi trga Studenice in Makole slovensko. Industrija in mesto Slov. Bistrica pa volita z Nemci, ki bodo v novem okrajnem zastopu razpolagali z naddvetretjin-sko večino. V okraju stanuje samo do 6cfo Nemcev, a ta manjšina ima gospoclstvo okraja v rokah. Tako je v Avstriji. Nujna potreba je, da se tudi volilni red za okrajne zastope demokratizira. š Pastor Mahnert ostane v Mariboru »Marburger Zeitung« poroča, da se je »posrečilo« pastorja Mahnerta pregovoriti, da je evangeljski zvezi sporočil, da odklanja mesto njenega glavnega tajnika in da ostane za pastorja v Mariboru. a lahko si bomo ustvarili jasno sliko o tem delokrogu srbske žene na naslednjem primeru: Že leta 1875. se je v Belgradu osnovalo »Žensko društvo«, ki jc ob svoji 25let-nici (1900) lahko poročalo o naslednjem delu; Za časa bosensko-hercegovskc vstaje leta 1878. je v velikem obsegu podpiralo Srbe in njih družine, sprejemalo v svojo oskrbo ranjence in begunce iz Turške, podpiralo je prostovoljce — med njimi tudi Slovence, ko so se vračali v domovino. Ob nesrečni bratomorni vojni z Bulgari se je društvo popolnoma posvetilo ranjencem in njih družinam. L. 1880. je društvo prihitelo na pomoč Zagrebčanom, ko jim jc potres porušil domove; ko je na Ruskem vladala lakota, je društvo zopet hitelo vršit svojo človekoljubno nalogo. Siromašne Črnogorce je oblačilo in podpiralo, celo Carigrajčane začasa potresa 1890. leta. Društvo je podpiralo gradnjo cerkva, podpiralo samostane, bilo vedno desna roka srbskega »Rdečega križa«, bilo med prvimi ustanovniki društva sv. Save, ki jc vzgajalo nadarjeno srbsko mladino iz turških pokrajin. Za časa povodnji jc podpiralo revne srbske kmete v notranjosti dežele ter dajalo redne in izredne podpore revežem v Belgradu itd. Glavna zasluga belgrajskega ženskega društva je pa njegova šola za delavke (radc-nička škola) v Belgradu, osnovana za dekleta revnih staršev 1. 1879. Iz neznatnih početkov se je ta šola razvila v velevažen zavod, ki ima danes (1900. 1.) štiri oddelke: za perilo in vezenje, za obleko, za tkanje | (predvsem domačega srbskega platna) in j za umetna dela (čipke in drugi okras za j obleko in stanovanje). Vse delo sc izvršuje ' po naročilu, le premožnejše učenke, ki plačujejo šolnino, delajo zase. Ostale dobivajo od zaslužka gotove odstotke in vsako leto po eno zimsko obleko. Posebno pridnim učenkam dajejo še posebno nagrado: šivalni stroj, ki so jih do leta 1900. razdali že 103. Leta 1882. je žensko društvo otvo-rilo v Belgradu pazar (prodajalnico) za izdelke narodne, domače industrije. Blago sc izdeluje v radenički školi. S tem korakom je društvo silno mnogo storilo za procvit srbske domače industrije ter ji pomoglo do slovesa tudi v tujini. Leta 1879. si jc društvo ustanovilo svoje lastno glasilo »Do-mačica,, za katero skrbi poseben literarni odbor. Od leta 1887. razpolaga društvo z bogato lastno knjižnico. Leta 1899. jc društvo ustanovilo dijaško kuhinjo, v kateri sc gojenke »radeničke škole« uče kuhati, dijaki pa dobivajo hrano deloma popolnoma brezplačno, deloma pa proti majhni odškodnini. Za svojo 25letnico jc pa društvo otvorilo dom za onemogle starke. To je ogromno delo, na katero bi smelo biti ponosno vsako dobrodelno društvo kulturnega sveta. Vseh dobrodelnih društev s po-! družnicami so imele Srbkinje že pred 10 ! leti krog 70. Ženskih listov so imele Srbkinje že | pred desetimi leti več: »Domačica«, »Materinski list«, »Ženski list« itd š Nesreče pri igranju s pištolo. V Starem gradu pri Vidmu sta se te dni igrala t! neko staro pištolo posestniška sinova Frinc Umek in Janez Presker. Presker je prisil Umeka, naj mu da pištolo, da bo ustrelil. Umek je nabil pištolo s kamenjem in smodnikom ter jo dal Preskerju. Ta jo je šprožil. Vsled premočnega naboja pa se je razletela. Presker je bil od naboja smrtnonevarno poškodovan. — Iz Radgone poročajo: Fanta Janez Zadravec in Fr. Šelher sta se igrala s pištolo. Šelher je s pištolo pomeril Zadravcu na čelo in rekel, da ga takoj ustreli, če ga ne bo prosil. Zadravec ga je res prosil, naj tega ne stori. Šelher pa je vseeno sprožil in naboj je šel Zadravcu pod očesom v glavo ter ga smrtnonevarno ranil. š Roparski napad. Iz Brežic: Posestnik Jožef Lupšina iz Sel se je peljal te dni s svojim 15 letnim sinom v Zagreb prodajat seno. Ko sta se s sinom pozno ponoči domov vračala, so ju v hrvaški vasi Sibac blizu štajerske meje napadli neznani roparji ter od Lupšine denar zahtevali. Pri tem so mu grozili, da ga ustrelijo, ako jim nc izroči denarja, Ker ni bil mož voljan, so mu odpregli konje od voza, vrgli na tla sina ter ga hudo pretepli. Nato so potegnili z voza še očeta. Eden od zlikovcev ga je z nekim železom udaril po glavi ter mu prizadjal težko rano. Nato so ga oropali in pustili oba ranjena ležati b'-ez pomoči in pobegnili. š Ubcj. Iz Brežic poročajo: V Globokem so pili v neki gostilni posestniki Fr. Volovec, Janez Jagrič in Franc Branetic. Med potjo proti domu sta se Jagrič in Branetič sprla. Jagrič ie Branetiča s polenom +ako pretepel, da se ie ta zavlekel v neko šupo v Bojsnem, kjer j p, ponoči brez pomoči vsled ran umrl. Ljntiljsnske novice. KMJIGOTRŽTVO. Zbirka ljudskih iger. Ta številna zbirka ie obogatila naše odre po deželi z obilico pravih ljudskih iger, ki imajo poleg lepe vsebine tudi velik vzgojevalni pomen. Zbirka obsega dosedaj že 19 snopičev, izmed katerih sta pa 1. in 4. snopič že razprodana. V zbirki je nagromadeno pravo bogastvo najrazličnejših izbranih iger, za enake torej samo moške ali samo ženske vloge. V nji je najti iger za vse priHke v veliki izberi. Posebno priljubile st se nekatere igre, kot n. pr.: »Junaške Biejke«, »Dekla božja«, »Dimež, strah kranjske dežele«, »Svojeglavna Minka«, »Turki pred Dunajem«, »Sv. Boštjan«, »Marijin otrok«, »Vestalka«, »Prepirljiva soseda ali boljša je kratka sprava kot dolga pravda«, »Fer-nando, slrah Asturije, r.li izpreobrnjenje roparja«, »Čašica kave«, »Nežka z Bleda«, »Kmet in fotograf«, »Krčmar pri zvitem rogu«, »Sv, Neža«, »Mlini pod zemljo«, »Jeza nad petelinom in kes«, »Kmet Herod«, »Vedeževalka« itd., ki so doživele svojo uprizoritev skoro že na vsakem odru. — »Zbirka ljudskih iger« je res pravi zaklad slovenske demače dramatike, radi česar jo vsem našim izobraževalnim društvom in gledališkim odsekom priporočamo. »Zbirka ljudskih iger« je izšla v zalogi »Katoliške B u k v a r n e« v Ljubljani. Cerkvene tiskovine. Čast. župne urade opozarjamo, da imamo v zalogi vse različne ccrkvene tiskovine, ki popolnoma odgovarjajo novim predpisom. Na razpolago so vse matice, cerkveni računi itd. — Tiskovine, za katere se je porabil fin, trpežen papir, so lepo in ostro črtane. Na tem mestu tudi pripomnimo, da naj se vsa naročila naslavljajo na »Katoliško Bukvarno« in ne na »Katoliško Tiskarno«, ker se sicer taka naročila navadno zelo zakasnijo. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Primorske vesii. p Shod v Biljah. V nedeljo, dne 19. t. m., je imel v Biljah državni poslanec Fon političen shod. Dvorana pri Šolerju jc bila natlačeno polna občinstva, ki je z zanimanjem poslušalo izvajanja govornika o zadevah, ki se tičejo države in dežele. p Volitve v trgovsko-obrtno zbornico. Dne 28. in 29. 1. m. se vršijo volitve v goriško trgovsko-obrtno zbornico, kjer gospodarijo Lahi. Slovcnci se bodo teh volitev udeležili, in sicer ne brez upanja na zmago. Vso zadevo vodi goriški narodni odbor, kateremu naj pošljejo vsi volilci legitimacije in glasovuice, in sicer na naslov: Gorica, ulica Sv. Ivana št. 7. p Nevarno je obolel č. g. A. P i p a n , vikar v Temenici. p Poročil se je g. Anton A r r i g 1 e r , učitelj v Kojskem, z gospodično Valerijo Savli iz Št. Petra pri Gorici. p Smrtna kosa. Na Vršnem, v Gre-gprčičevem rojstnem kraju, je umrl Andrej Sivec, star 89 let, oče vadniškega učitelja v Gorici g. Franca Sivca. MoAorjani - vsi se spomnile »Slovenske Straže"! lj Tehnično osobje »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani vabi na družinski večer, katerega priredi v soboto, dne 25. januarja 1913 v salonu restavracije »Pri Levu«, Marije Terezija cesta. — Spored: Petje moškega okteta. Šaljivi nastopi (gg. Franjo pl. Sladovič in Anton Gundrum.) Prosta zabava. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vinarjev. — Prebitek odpade »Dobrodelnemu društvu tiskarjev na Kranjskem« in stradajočim delavcem v Vevčah ter se zato preplačila hvaležno sprejemajo. ljPodporno društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani priredi v nedeljo dne 26. januarja 11913. v Ljudskem domu gledališko predstavo M i k 1 o-v a Zala, — Začetek ob 5. uri popoldne. — Vabimo na to prireditev vse prijatelje našega zavednega tobačnega delavstva! lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani opozarja na predavanje, katero bo jutri, v četrtek točno ob pol 8. uri zvečer v društvenih postorih. Predava deželni zdravstveni tajnik gosp. dr. Dolšak. lj Poročil se bo 25. t. m. v Pragi stotnik avditor in predsednik domobranskega sodišča v Ljubljani Otok ar Adam z gospico M i 1 u š k o Vlahovo iz Par-dubice. lj Odvetniška vest. Koncipient tukajš« nje pisarne g. dr. Frana Novaka g. dr. Iv. Lovrenci č je napravil pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Gradcu odvetniški izpit. Kakor izvemo, otvori jutri g. dr. Ivan Lovrenčič svojo odvetniško pisarno v Ljubljani v hiši g. Karola Počivalnika nasproti hote'a »Union«. lj Umrli so v Ljubljani: Ana Vaientin-čič, zasebnica, 71 let. — Matija Lenarčič, posestnik, 52 let. — Pavla Kajzer, posest-nikova hči, 20 let. — Terezija Lovrač, strežnica, 41 let. — Alojzij Žibert, strojarski pomočnik, 46 let. lj Mrtvoud zadel je včeraj na Hrvatskem trgu 52 letnega pleskarja in posestnika Ivana Č e r n e t a iz Most. Ker je obležal na trgu nezavesten, so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Hišni posestniki, oskrbniki itd. pozor I Ker je nastopilo zimsko vreme, je hišni gospodar, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše dolžan, kadar zapade sneg, hodnik ali pešpot tik posestva očistiti snega in če vsled tega polzi ali kadar se napravi poledica, tudi takoj posuti s peskom, pepelom ali pa kako drugo tako stvarjo, in sicer vsaj do 7. ure zjutraj. Pri neprestanem sneženju je hodnik osnažiti ali pešpot večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Z dvorišč se sneg ne sme odkladati na cesto, temveč se ga mora voziti na odkazana odkladi-šča. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s strehe, morajo hišni gospodarji nemudoma ob svojih stroških zvoziti s cesfe. Kadar je južno vreme, je hodnike in pešpota po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Kdor se ne bo zmenil za ta določila, bo kaznovan po ccsarski naredbi z dne 20. aprila 1854., štev. 96. drž. zak. z globo 10 do 200 K, odnosno v slučaju neizterljivosti z zaporom od 24 ur do 14 dni, vrh tega bo pa magistrat dal izvršiti, dotično opuščeno ali nemarno storjeno delo na stroške dotičnega gospodarja. v neaeljo ponoldne v „union"! V vojsk: na Balkanu! »Slovenski Straži« se je posrečilo dobiti najnovejše slike z Balkana in dogodkov zadnjega časa. Slike so tako krasne, da vsak gledalec misli, da se osebno udeležuje dogodkov na Balkanu. Vidijo se prizori, do katerih ni imel pristopa noben kinematograf. To najzanimivejše sedanje ski-optično predavanje se vrši v nedeljo, dne 26. januaria 1913 ob 5. uri popoldne v vel. dvorani »Uniona«. Predava g. profesor Ša-rabon. Nad 100 slik! Vstopnina: Sedež I. vrste 60 vin., II, vrste 40 vin,, stojišča 20 vin. Prihitite vsi! Kdor želi videti res izvirne slike balkanskih dogodkov, naj pribiti v nedeljo popoldne, dne 26. t. m. v »Union«! i fcsr Ako še niste, ^ I l pošljite naročnino! J Mnenje g. dr. Evgenija Mcny hčrta, Marijine vari. Gosp. J. Serravallo Trst. Rade volje Vam potrjujem krasen uspeh Vašega železnatega kina-vina Serravallo v nekaterih slučajih, posebno pa poapnenja žil. Marijine vari, 19. junija 1911. Dr. Evgcu M e n y h č r t, Telefonska in brzojavno poročila. TURČIJA ODSTOPI ODRIN! Carigrad, 22. januarja. (Iz oficioznega vira.) Na zunanjem ministrstvu so izjavili, da je ministrski svet v včerajšnji seji sklenil, da Odrin brezpogojno odstopi. Ta sklep je neposredno posledica rodbinskega sveta ,ki se je vršil predvčerajšnjim v sultanovi palači, posredno pa energičnih izjav tripelentente, ki je grozila s finančnim bojkotom in likvidacijo Male Azije. Getovo pa je tudi, da je večina ministrskega sveta iz teh in drugih razlogov bila že izpočetka za mir tudi za ceno Odrina. Na noto velesil odgovori Porta danes ali najdelj jutri. Porta se zdaj glasom »Itha-ma« pri velesilah iniormuje, ali bo balkanska zveza stavila na Turčijo še kakšne zahteve in v kakšni obliki hočejo velesile Turčiji iinancielno na pomoč priskočiti. Tripelententa pa stavlja za pogoj take akcije tudi uvedbo reiorm v Armeniji. Divan se zbere danes opoldne. Povabljenih je okoli 100 odličnih oseb. Vlada bo divanu predložila mnenje generalnega štaba, finančno stanje Porte in diplomatič-no korespondenco. Odločeval pa divan ne bo ničesar, ampak ima bolj informativen značaj. Raport generalnega štaba in diplo-matične dokumente bo Porta po sklepu miru objavila v rdeči knjigi. Mnenje divana se predloži sultanu, nakar se bo najbrž sestal zopet ministrski svet. Precejšen del ministrskega sveta sploh ni bil za to, da se divan skliče, a je prevladalo mnenje, da je to z ozirom na iavnost oportunno. POGOJI ZA ODSTOP ODRINA. — DIVAN. Carigrad, 22. januarja. Porta stavlja za ostop Odrina sledeče pogoje: 1. Sultan imenuje v Odrinu svojega muitija, kateremu se poveri varstvo nad svetišči. 2. Mo-slemom v celem odrinskem vilajetu se da Ksebni provincialni zbor, ki bo ščitil njive interese. O divanu se še poroča: Povabljeni so senatorji, izvzemši one bulgarske, srbske in vlaške narodnosti, predsedniki depart-majev državnega sveta, predsedniki senatov kasacijskega dvora, šef in podšef generalnega štaba, bivši poveljnik vzhodne armade Abdullah paša, sekcijska šefa vojnega in mornariškega ministrstva, pristaniški prefekt carigrajski, podtajnika notranjega in zunanjega ministrstva, dva bivša duhovniška poslanca in princ Sabah Eddin. Verski poglavarji krščanskih veroizpovedi niso povabljeni. Potem ko bo vlada razložila svoje stališče, bo pozvala one, ki se z njo strinjajo, naj jo podpirajo. Dasi se je bati intrig vojne stranke, vlada sodi, da se bo divan po veliki večini pridružil njenemu sklepu, v nasprotnem slučaju bi pač bila v težavnem položaju, toda bi se po kaki nepremišljeni izjavi divana ne dala vezati. Vlada je že pred par dnevi dala svojim poslanikom pri velesilah nalog, naj po-izvejo, kako mislijo velesile vprašanje egejskih otokov konkretno rešiti in kako hočejo Turčiji finančno pomoči, obenem so pa še enkrat naglašali, da se Turčija ne more Odrinu odpovedati. Poslaniki velesil so glede tega odgovorili, da je njihovo stališče znano. Poročila poslanikov se bodo tudi divanu predložila, AVSTRIJSKO - SRBSKO RAZMERJE. Belgrad, 22. januarja. Včeraj se je vršil pod predsedstvom Pašiča ministrski svet, ki je trajal tri ure. Razun o mirovnem vprašanju so se na podlagi poročila srbskega poslanika na Dunaju Jovanoviča pretresala vprašanja, ki jih je treba urediti med Avstrijo in Srbijo. Govori se, da se bo Jovanoviču poverila misija, da še pred sklepom miru s Turčijo skuša doseči z Avstrijo sporazum v glavnih potezah. LAŠKA BOJNA LADJA PROTI CARIGRADU. Tarent, 22. januarja. Dne 20. t. mes., ob dveh zjutraj je odplula bojna ladja »San Marco« z neznano ordro. Trdi se, da plove v Carigrad. HRABRI SKADER. Kotor, 22. januarja. Tu se trdi, da se je Turkom iz Skadra po zadnjih dveh izpadih posrečilo dobiti zopet zvezo s Sv. Ivanom Medua. SKADER ZA ČRNOGORO IZGUBLJEN? Frankobrod, 22. januarja. »Frankfurter Zeitung« trdi, da so se velevlasti vsled prizadevanj Avstrije in Italije zedinile, da Skader pripade Albaniji, Črnogoro pa mislijo baje odškodovati z denarjem. RUMUNSKO - BULGARSKI SPOR. Bukarešt, 22. januarja. Ministrski svet, ki se bo bavil z bulgarskimi predlogi, se zbere danes. Vsled oficiozno potrjene izjave Take Jonescuja, da vlada na obeh straneh želja doseči mirno sporazum-Ijenje, se o sporu baje ne more več govoriti. Rumunska vlada Silistre menda niti ne zahteva — tako »Reuter« — ampak se zadovolji s tako regulacijo meje, da bo mogla Mangalio ob Črnem morju (ki jc pa že zdaj rumunska) pretvoriti v uporabno pristanišče. Ker se v javnosti, ozironja v parlamentu mnenje vlade popolnoma ne krije, je mogoče, da nastopi ministrska kriza. Zadnjo besedo pa bo imel v vsakem slučaju kralj, ki je miroljuben. SRBSKI MEMORANDUM. London, 22. januarja. Srbski delegat Vesnič je izročil sir Edvard Greyu spomenico glede znanih srbskih zahtev, ki se tičejo meja Albanije. »Reuter« meni, da bo Srbijo večina velevlasti podpirala. ZAKAJ ČRNOGORCI NE BODO DOBILI SKADRA. Rim, 22. januarja. Italija se je glasom tukajšnjih političnih krogov zato pridružila avstrijskemu stališču glede Skadra, ker bo Avstrija Italijo podpirala glede egejskih otokov, od katerih bi Italija nekatere zelo rada obdržala ali vsaj želi, da ostanejo pod turško suvereniteto. GRKI PRODIRAJO ZOPET BOLJ PO-ČASI. Atene, 22. januarja. General Sapun-cakis brzojavlja, da se prodiranje Grkov proti Janini vsled hudega viharja vrši zdaj nekoliko počasneje. »REICHSPOST« ZOPET DEMENTIRA. Belgrad, 22. januarja. (Oficielno.) Vest »Reichspošte«, da je ruski poslanik Hart-wig odšel v družbi višjih ruskih častnikov v Skoplje inspicirat srbsko armado in se potem podal v tajni misiji v Sofijo, je ne-istinita. Ruski poslanik je le spremil nekatere ruske častnike, ki so si šli ogledat nove kraje, nato se pa vrne. EVROPA ŠE NE RAZOROŽUJE. Dunaj, 22. januarja. V generalnem svetu Avstro - Ogrske banke je generalni tajnik izjavit, da se še nobena država ni zar čela razoroževati in da vsled takih razmer na znižanje obrestne mere ni misliti. VAŽNA VOJAŠKA KONFERENCA PRI CESARJU. Dunaj, 22. januarja. Jutri se vrši pod predsedstvom cesarjevim vojaška konferenca. Navzočen bo tudi prestolonaslednik, vojni minister in šef generalnega štaba. BORZA. Dunaj, 22. januarja. Vsled vesti, da je Porta sklenila Odrin odstopiti, so papirji zelo poskočili. Praške železn. za 58 K, »Waff« za 12 K, delnice hrvatskih sladkornih tovarn za 9 K itd. X X X JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE IN NEMCI. Dunaj, 22. januarja, V Lincu je župan dr. Dinghofer govoril o jugoslovanskem vprašanju ter povedal, da so vsled položaja Nemcev v sudetskih deželah nekateri nemški alpski poslanci sprožili misel kompromisa z Jugoslovani. Diskusija o tem pa ni imela rezultata. Nemci so sklenili, da postopajo prejkoslej neodvisno in skušajo »prodiranje Slovencev na nemško ozemlje« z vsemi silami ustaviti. V tem zmi-slu bodo sklepali tudi alpski poslanci na sestanku vseh »Volksratov«. AVSTRIJSKA ZBORNICA. Dunaj, 22. januarja. Finančni odsek nadaljuje specialno debato glede davka na žganje. STANJE NADV. RAINERJA. Dunaj, 22. januarja. Zdravstveno stanje nadvojvode Rainerja je bilo glasom bulletina ponoči jako kritično. Boje se najhujšega. Opoldne se je bolniku nekoliko izboljšalo, vendar je njegovo stanje slejko-prej kritično. OGRSKA ZBORNICA. Budimpešta, 22. januarja. Danes se je zbrala poslanska zbornica. Parlament je bil po policiji in orožnikih zastražen, toda opozicija sploh ni poizkušala v parlament vdreti. Prihodnja seja se vrši jutri. Rumunski poslanec Popp je vložil predlog za splošno in enako volilno pravico. OGRSKI KABINET. Budimpešta, 22. januarja. Vesti o de-misiji finančnega ministra Teleskyja se vzdržujejo. KARDINAL NAGL. Dunaj, 22. januarja. Stanje kardinala nadškofa dr. Nagla je neizpremenjeno. PROGRAM ZA JAVNA DELA NA HRVAŠKEM. Zagreb, 22. januarja. »Narodne Nov,« priobčujejo vladni program za javna dela, ki jih v kratkem namerava izvršiti. V Zagrebu zgradi posebno zgradbo za hrvaški narodni muzej, zgradbo za kemiški laboratorij vseučilišča, zgradbo za šolo babic in deželno porodnišnico, zgradbo okrajnega glavarstva in razširi zgradbo deželne podkovske šole ter klinike za konje. V Cerkvenici, Dvoru, Iloku in Ludbregu zgradi nova poslopja za okrajne oblasti. Na Šušaku razširi poslopje velike gimnazije, v Bakru zgradi šolo za pomorske strojnike. Nadalje naznanja zgradbo novih cest in vodovodov. PONAREJALCI DENARJA V ZAGREBU. Zagreb, 22. januarja.V Zagrebu so prišli na sled dvema ponarejalcema dveh-kronskih novcev: oba sta Slovenca: Josip Ocepek, rojen leta 1888 v Blagovici, okraj Kamnik, in Josip Kralj, brezposelni elektrotehnični pomočnik, rojen 1. 1888 na Reki, pristojen v Moravče. Kralj se je šele 13. t. m. vrnil v Zagreb iz Lepoglave, kjer je presedel dve leti težke ječe radi ponarejanja denarja. Priprave za ponarejanje denarja je policija našla v stanovanju Ocepkove polusestre, stanujoče v skupnem gospodarstvu z nekim delavcem v Radeničkem dolu v Zagrebu. Ocepek in Kralj sta že pod ključem. Kralj je priznal, da je z Ocepkom napravil 43 kosov ponarejenega denarja. Preiskava se nadaljuje. TRADICIONALNI VAŠKI BOJ S HUDIMI POSLEDICAMI. Moskva, 22. januarja. Blizu Aleksan-drovskega se na zomrznjenem jezeru vrši vsako leto boj med fanti dveh vasi. Letos je ta boj zavzel take dimenzije, da je bilo več oseb ranjenih, med njimi šest smrtno. Boj pa je tudi povzročil, da se je led udal in je okoli 200 bojevnikov in gledalcev padlo v vodo. Mnogi so utonili. IZBRUH VULKANA. Mexiko, 22. januarja. Vulkan Colima je začel bruhati. Nad 100 prebivalcev iz okolice je zbežalo. Veliko je mrtvih. VELEMORILEC. Frankobrod, 22. januarja. Morilcu Sternicklu sta se dokazala zopet dva umora, in sicer nad 13 letno Marto Piihring in krojačem Dobra. KONKURZ. Budimpešta, 2. januarja. Tovarna za takozvani »Esterhazy - konjak« Sakany je prišla v konkurz. SLOVENSKO GLEDALIŠČE. Jutri, v četrtek, dne 23. t. m., (nepar) se bode zadnjič v sezoni uprizorila Kari Weisova moderna nova opera »Napad na m 1 i n«. Razne stvari. Celo mes'o v nevarnosti, da pogori. Iz New Londona v Ohiu poročajo, da je izbruhnil v trgovskem mestnem delu požar, ki grozi, da celo mesto uniči. Strašna železn ška nesreča v Belgiji. Ranjenih 22 oseb. Na postaji v Lowenu sta trčila dva vlaka, ker je zaviralnica odpovedala, En voz se je popolnoma razbil. Ranjenih je 22 oseb. Zaplenjeno turško orožje v muzejih. V sedanji vojni je bilo zaplenjenega mnogo najrazličnejšega turškega orožja. Srbi so ga spravili v Kragujevac in izbrali iz njega za muzej najlepše in najkarakteris-tičnejše kose. Od ostalega orožja je poseben odposlanec belgrajskega gledališča izbral v gledališčne svrhe krog 300 vojaških pušk, 150 ormantk, 300 jataganov, sabelj itd. Ker je ostala še ogromna množina takega orožja, je srbska vojna uprava pripravljena darovati posamezne kose slovanskim muzejem. Nov brzopisni stroj. Iz Amerike prihaja vest, da je neki komorni stenograf iznašel nov brzopisni stroj »Stenotip«, na katerem se ob povoljnih okolnostih more napisati 500 besed v minuti. Stroj je težak približno osem funtov in je tako malega obsega, da se prav lahko nosi s seboj. Stroj ima 22 tipk, ki so prav tako razvrščene, kakor pri navadnem pisalnem stroju. Stroj piše cele besede in ne posameznih črk, tako da za besedo z 8 ali 10 črkami zadostuje en sam udar na tipko. Ako tedaj srednje izvežbana tipkarica na navadnem pisalnem stroju v minutu napiše povprečno 70 besed, bo na stenotipu v istem času napisala povprečno — ako se za besedo računa po 5 črk — petkrat toliko, t. j. 350 besed. Ob posebni izurjenosti pa je mogoče napisati tudi 500 besed na minuto. Ker pa, kakor znano, tudi najhitrejši govornik ne izgovori v minuti dosti več kakor 200 besed, bo na stenotipu prav lahko slediti tudi najhitrejšemu govorniku. Nedavno se je pred povabljenim občinstvom vršila poiz-kušnja s stenotipom. Pisala sta dva odlikovana stenografa in stenotipistinja. Uspeh je bil presenetljiv: v prvih 50 sekundah se je diktiralo 143 besed; stenografoma je skoraj pošla sapa, a tipkarica je pisala s popolno lahkoto. Nato se je diktiralo 180 besed v minuti; stenografa sta neprestano pisala, tipkarica pa skoro dela ni imela. Končno je govornik z nezaslišano brzino govoril ne polne tri minute ter je v tem času izgovoril krog 1000 besed; stenografa sta omagala že tekom prve minute, tipkarica je pa igraje sledila govorniku. Torej: stenografija je dokončala svojo nalogo, na njeno mesto stopa stenotip. Iznajditelj se imenuje W. S. Ireland in ima že 3000 naročenih strojev, ki so že v delu. Cene mesa v Sarajevu. V Sarajevu urejuje cene mesu posebna vladna komisija. Dne 20. t. m. je do!oči'a naslednje cene: Govedina I. vrste z \0'/r privago za 1 kg: pleče 1 K 32 vin., pečenka 1 K 80 v., zadnji del 1 K 62 vin., prednji del 1 K 62 vin.; brez privage: pleče 2 K 15 vin., pečenka 1 K 97 vin,, zadnji del 1 K 88 vin., prednji del 1 K 77 vin. Govedina II. vrste z \0'/o privago za 1 kg: 1 K 52 vin.; brez privage 1 K 67 vin. Kravje, oziroma goveje meso III. vrste po 1 K 36 vin. kg. — Ko-štrunovo mesto 1 K 20 vin. kg. — Tele-tina II. vrste: prednji del 1 K 48 vin., zadnji 1 K 76 vin. Cene za prvovrstno teletino niso limitirane. Moška moda v tekočem letu. Glavni znak »najnovejše mode« za moške bo letos ovratnik »Cutaway«. Ta ovratnik je visok, zapognjen, z ostrimi ogli. Poleti bo ovratnik segal preko jopiča ter bo obrobljen s čipkami. »Cutaway« zahteva mnogo širšo ovratnico nego so bile dosedanje. Za obleke se bodo uporabljale raznobarvne svilnate tkanine. Moderni sako ima visok zaprt telovnik, ki se za dva gumba vzdi-guje iznad zapetega saka. Za sako se bodo uporabljale rujave, temne tkanine. Hlače precej ozke. Na fraku bo baržunast ovratnik. Najmodernejši telovnik je iz belega pikeja. Bele rokavice, ki se nosijo na plesu in na izprehodu, bodo imele na zgornji strani izrezane črne proge in bodo imele en sam gumb. Smoking bo imel ovratnik, rokava in žepe obšite z ozkimi baržuna-stim ali svilnatim trakom. Spredaj je ovratnik širok in svilnat. Smoking se zapenja z enim ali dvema gumboma, v ledjih se oprijema telesa, a nima razporka. K smo-kingu se nosi črn svilnat ali črnosiv baržunast telovnik z enogumbnim ovratnikom. n ZA POSTNI ČAS priporočamo cerkvenim zborom sledeče skladbe: Foerster Ant.: Op. 5. Lamentacije ali ža« lostne pesmi Jeremija preroka. Očitanja (»Kaj sem ti storil) za meš. zbor po 70 h. Hribar p. Angelik: Postni in velikonočni napevi za mešan zbor. Cerkvena glasbena dela. III. zvezek. Part. 2 K, glasovi po 50 h. Kimovec dr., Franc: Rihar renatus, 21 pe smi našemu Gospodu. Za mešani zbor. I. zvezek. Obsega poleg drugih tudi-več postnih napevov, med temi tudi en kri-žev pot. Sicherl Josip: Postne in misijonske pesmi, Riharjevi in drugi napevi za mešan in moški zbor, Part. 2 K 30 h, glasovi po 40 h. Hladnik Ign. Op. 54. Deset postnih pesmi za mešan zbor. Part. .1 K 20. h. Grum Ant,: Cerkvena pesmarica za Marijino družbo. I. del. Za štiri enake ženske ali moške glasove. Foerster Ant.: Cantica saera. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor (če-tveroglasno). I. del, drugi natis, 2 K 40 h. Sattner p. Hugolin: Postne pesmi za mešan zbor in orgle. Part. 1 K 50 h, glasovi po 38 h. Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Janez Zabukovec. Cena vezani knjigi 1 K 40 h. — Pisatelj je s to knjigo hotel podati ženinom in nevestam, pa tudi starejšim zakonskim zanesljiv kažipot, katera vodila naj bodo temelj zakonskega življenja, da bo isto srečno, zadovoljno in Bogu dopadljivo. Tudi pravi vzgoji otrok je posvečen dolg odstavek, ki