52. štev. V CLLJU, torek, 27. apräla 1920. Poštnina plačana v gotovini. LETO II Izhaja vsak tor«k, öetrttk in «Oböto. — C«na i Za ceto leto 80 K, M pol leta 40 kron, za čctrt lela 20 K, za 1 mesec 7 kron. Posamezoa *t«vllka atantt I krono« Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja •• no moremo ozirati. Naročnikl naj pošiljajo naročtiino po poštni nakaznlci. Reklamacije riede Hsta so poštnine proste. Ne- frankIrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa se ne ozira. ¦¦¦¦¦¦V ¦¦¦¦¦ ^¦^¦¦¦¦¦¦V TLaV VJbbV *1ULm ^^^^^^^^b^ y^alnH^W *L&lfl^K*J^k^. §¦¦¦¦¦¦ UradnlAtvo in upravnlttvo se nahaja v Zveznl tlskarni v Celju, •troasmajerjeva ulloa *t. S. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru In siccr: za navadne oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, na- manila občnih zborov, naznanila o tmrti, zahvale itd. K 1*20 od I mm, u reklamne notice med tekstom 5 K od VTste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 10 K. Pri večkratnih objavali poputt. RokopM se ne vračajo. Telefon K. 66. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. Ems 0DG0V0RN! UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Z odprtim vizirjem! Coljo, 26. aprila. Dogodke zadnjih tednov sino sle- dili s treznim, hiadnim premislekom, svoj pogled vedno v prvi vrsti uprt na interes države. Ne da bi odobravali stavko kot primerno orožje delavstva za zboljšanje položaja, smo v trenutku, ko je delavstvo prisiljeno zgrabilo za to orožje, želeli, naj doseže uspeh, ob- enem pa od vlade zahtevali, naj po- speSi ponajanja, da se vrne čim prej red in mir v drčavo. Dokler se ]e gi- balrt siavka železničarjev v krogu mezdnegč gibanja brez političnega o- zadja, dokler sc je vršila mirno, brez aktov nasilja in oškodovanja čegar- koli lastnine, nismo iz čuta pravičnosti mogli nastopati proti upravičenim za- htevam delavstva in smo tudi vladi s popolno upTaviČenostjo vrgli v obraz očitek, da z zsvlačevanjem pogajanj poostruje položaj ter je tako soodgo- vorna za težko oškodovanie fiuančnih in moralnih interesov države. Kakor hitro pa je preSla legalna borba delavstva v oblško političnega Štrajka, ki so ga komunistični agita- torji hoteli zlorabiti v prevratne na- mene v svrho vzpostavitve ^sovjetske republike, kakor hitrd je od neodgo- vornih elementov naščuvana delavska množica nastopila pol: nasilja in po- bojev, kakoi v Hrastniku, Trbovljah in Ljiibijani, v lisk-m trenutku smo z vso odločnostjo nastöpili proti tero- rizmn in anarhiji v trdni zavesti, da za Ljeninovo krvavo strahovlado pri nas v Jiiffosioviji niso in nikdr.r ne bodo tla. Kdor je zaslcdoval pisavo našega lista od početka do danes, mora najti v njem ko: temelfno smernico, da se zavzemamo za reformiranje našega javnega življenja na gospodarskem in polftičnem polju, da, smo za evolu- cijo, za postopni razvoj v socijalno- gospodarskib vprašanjih, da pa smo ¦vedno z vso težo nastopali proti revo-' lucjji v kakršnikoli obliki; zato smo tudi vedno odločno nastopali proti boljševizmu ali komunizmu v njegovi najslabši izdaji, kakoršno so si dali v inozemaifff^Oftta in srebro obvezati na&flsSSk^Mb^umstl Dogodki v Ljubljani, Trbovljah in Hrastniku jasno dokazujejo, da naši slovenski komu- nisti v razdiranju, v rušenju in v krvi vidijo početek in konec boljševizma. In kakor stojimo marsikateri nji- hovi socijalni zahtevi simpatično na- proti, v treuutku, ko so naskopili pot nasilja in krvi, so nas in nas bodo našH vedno med svojlml nasprotnikl. Ravnotako odločno pa bomo tudi vedno povdarjali, da je dolžnost vsa- kokratne vlade, se z vso vnemo po- svetiti reševanju socijalnih vprašanj, in dokler je le mogoče, s polnim razu- mevanjem zahtev današnjega časa bla- žiti socijalna nasprotstva in navajati socijalne boje v pravo smer. Vlada, ki namenoma zavlačuje re§itev n;.jnih socijalnih vprafianj, kakor danaSnja vlada agrarno reformo, vlada, ki na- menoma zavlačuje pogajania z de~ lavstvotn celega železniškega omrežja države itd., ker je to vse siučajno v prid njenim stranka:skim računom, takSna vlada po našem trdnem pre- pričaniu nima pravice do obstanka in se mora zamenjati, kakor smo to po- novno povdarili, s Siroko koncentra- cijsko ali pa nevtralno vlado. To zahteva Interes države, in s tega staHšča smo vedno plsail od- krito in jasno i Smcšno so nam zato zdi, če čujemo, da ~ baje celo nekateri naSi pristaši — zabavljajo po oStarijah in kavarnah in drugod, zakaj tudi Se v sedajnem trenutku »napadamo« vlado. Nastopili «mo, to tern gospodom z vso odloč- nostjo poveiDo, vedno z odprtim vizirjem brez oiira na levo in desno, imafoc pred očmi vedno le interes države. Naš list pa je, če se komu njegova ßisava ne dopade, na razpolago tudi tistim, da svoje rnnenje ravnotako odkrilo povedo kakor mi. In pošteno bi se nam zdelo, da store to javno, s podpisi svojih imen, da javno zastppajo svoje stališče kakor stpri^no to jni.NaS časopis je tribuna kjer tudi nasprotnik našega mnenja lahko mirno svoje misli pove. PosluŽite se te prilike, vi gospodje kritiki iz gostiln in kavarn in z ulic, in nastopite tudi vi javno z odprtim vizirjem ! V interest! naroda in države je, da se mnenja kfi- žajo in — čistijo. Smešno in čudaško pa je, zabavljati proti stranki zaradi pisave lista — za hrbtom onih, ki to svoje mnenje javno zastopajo. Da podobno stališče kakor mi, za- stopajo tudi listi, ki jih ne morete ime- novati zagovornike interesov Demo- kratske stranke, Vam je lahko dokaz ljubljanska»J»goslavija«, kipi§e22.tm.: »Pogreške so se'daj storjene. Mi gotovo ne podpiramo »vlade narodne nasreče«, vlade zagrizenih politikov. Toda nam je • za državo. Zanjonam je in za nobeno stranko. Ne odobravamo, da je nespo- sobna vlada opustila drugasredstva in posegla najprej po zadnjem, toda ker se je to zgodilo, ne pomaga nič drugega, nego: Vlada idl, delavstvo se vrni na delo!« Tako vidite, gospoda, da tudi ne- strankarski list zastopa isto stališče nego smo ga zastopali mi. In sedaj pridite in utemeljite svoje nazore šeVi! Vekoslav Splndler. Na narodno delo na Koroško! Vsakdo v6, kaj nas čaka v pri- hodnjih dveh ali k večjemu treh me- secih na Koroškem. Vršilo se bo Ijud- sko glasovanie in od tega bode odvisno, ali bode najlepši del naše domovine, zibelka na5e države in slovenske kul~ ture, tisti del, kjer so takorekoč na- kupičeni spomeniki nekdanjega mogoč- nega Slovenstva in Slovanstva, naši ali '/a večno zgubljeni. VeČna sramota in neodpustljivi greh bi bil za nas. ako zgubimo Ijubijeno Koroško in Ijubljene koroSke brate in sestre, ako zgubimo tisti del ,na5e domovine, ki je najbolj bogat na rudah in lesih in je najlepSi kos širne Jugoslavije. Vzdramite se vsi Jugosloveni, ki ne mislite samo na nakopičenje blaga in denarja! Mnogo Va. ,,, ,ci lmate na ^ roSkem sorodnike, znance in prijarelje. Obiskujte j,h vcikrat, prirejaj/e k n/fm izlete :n govorite Ž njimi pametno be- sedo! KoroSec je dober, mil in ljub nam brat, a nezaupljiv in zbegan je in to je naraven pojav, -sajve-o, kaj je trpel pod Avsthjo in kaj se |e godilo lansko leto ž njim. Pisec teh vrst je sam delovai ne- kai casa pn koroSkem Narod svetu ki fcpolnjuje najvestneje s-voje veJiko delo Klobuk dol pred temi vaviSenimi r»a- rodnimi dclavci! Noč in dan so na dehi žrtvujejo vse svoje sue narodnemu delu' pa premalo jih je. Zatorej vse na plan! Ah bi ne kazalo, ustanoviti hitro v Ljubljani, Mariboru in Celju odbore k. bi smotreno deFovali v ta namen? Osob.to naj velja ta opomin fnteligent- ntm naSim koroSkim rojakom, ki bivajo »zven Koro$ke. Veliko je Korožcev. ki imajo zdaj svo, kmh in svoje delo seven KoroSke pa imaio pravico glasovati. Javite se vsi do zadnjega koroäkemu Narodnemu svetu v Velikovcu! To bi bilo n. pr. tudi delo prej imenovanih odborov Nemci delajo z vso silo in vnemo. Sam. stradajo, a v Celovcu dobi vsakdo 5 kg sladkorja zastonj, ako podpiše, da bode glasoval za Nemško Avsthjo Denar se trosi, da je strah. Pisec teh vrst je prepotoval precej- krajev na KoroSkem in nažel tuintam veselejše in pomirjajoce razmere, dru- god zopet grozne, obupne. Razlega; se po vsej domovini resen opomin• nanarodno delo na RopoSho f (Prosim vse našc časopise za ponatis.) D. L. Prve žrtve, Ijubljanskih Ilstov »Slov. Naroda« i »Slovenca« o sobotnih dogodklh: »Siov. Narod«: Pri tramvai- sk. reirnzi v Novem Udmatu se L zbralo okrog 8. ure zjutraj do <Ö00 Vinko Y. Oabcrc: Za sveti islam. Kot tolmač v taborišču scm imelß včasi lcpc dni. Posebno so me tilio vese- lili trenutki, čc sera mogel kaj pokvaritl, pri tem pa vzbuditi videz, da se stvar vküub pažnji in prjzadcvanju ni posrečl- la. Vedno se bodem z zadoščenjem spo- minjal ruskega podpraporščaka Ivanova in enoietnika-korporala Skrctockega, kl sta bila osumljena vohunstva za avstro» ogrskimi postojankami, cijo zadevo sem pa pri zaslišanju tako nerodno zavil, da sta bila suma rešena in oproščena. Kaj- pada mi je ta iispeh omogočila le drznost in inteligenca osumljcnih in pa nsuninost onih učcnili paragrafarjev, ki so verjeli moiemu protokolu. Neko tcmno noč po proglašcnju odloka sta mi prišla v tabo- rišču trkat na okno barake. in ko setn od- prl, sta se mi predstavila. se zahvalila in zopet izginiia zatrjuioč. da o tem obisku ¦ nikdo rnkoli ne izve Polcti 1916 se je začelo vodstvo av- .stro-ogrske armade in voino ministrstvo poslužcvat. zadnjega srcdstva, da Se do- bi kaj lzdatnega zivega materijala Do čim so že prej gališki Poljaki in Ukrajin- cl bili ustanovili svoje legije, s katcrim! so si sami liničcvali svobodo, so agitaciio sedaj zanesli tudi med svoje rojake iz Rusije, ki so životarili kot vojni ujetniki po taboriščih. Kajpada se je godilo to po poveljurin navodilu onih višjih na Duna- .ju, P^> -posebni inetodl pa so se spravill nad Tatare. Lcpega dne ob kakih desetih dopol- dne mi telcfonirajo iz adjutanture, da se imam takoi predstaviti gospodu povcljni- ku taborišča. Oblečem bluzo, se opašcm in grem. Nekako tesno mi je bilo, ker ta- kega slučaja še niscm bil doživel. šlo mi jc marsikaj po glavi, a toliko siguren sem bil, da se ne bi kar tako tidal, če bi bilo res kaj. Vstopivšemu se mi je zgodila poseb- na inilost, da je gospod komandant vstai, kar mi je posebno predočilo slovesno vc- Iičino trenotka. Poboža si brkc, pokreha nekoliko, kakor bi mn bilo iiiučno govori- ti, in pravi: »Naša vojaška. iiprava je odlotila v sporazumu z vsemi merodajnimi einiteljl, da (la vse tatarske svoje jetnike na raz- polago zavezniški Tureiji. Zadeva te strogo zaupna, in Vi gleite, da mi bodetc mogli javiti o razpoloženju že .iutii, o u- spehu pa pojutrišnjeni. Zapovediijem, tla Tatarov profosi dotle] ne pošiliaio na de- lo. Smernica za Vašo agitaci.io pa Vam bodi beseda, da gre tu za iijihovo vero, koje sovražniki so Riisi, da bodo dobivali dobro menažo in da pojdejo takoj na svo- bodo med svoje turške brate, ki se tolec- jo 7. Rnsi. i— Torei. strogo zanpno!« Odposlal me je. Ko sem še stal ka- kor sveča pred njirn in sem ga stekleno nepremično gledal, sem že imel načrt. Vrnivšisc vsvoi oddelek. sem sc zlekml na postclj. Lotila se me je nervoznost. Kuzina rni je moral zavreti vodo.in zava- riti čaja. Ko je bilo vse pripravlieno, sem po- slal po tri iiajintcligcritiicjSe Tatare, ki so bili ko-mandanti nad svojitni rojaki. <)pornniti moram, da so imeli i Židovi i Tatari svoj posebni oddelek. da jih ne bl ženirala bližina ruskih pravoslavnih. Prišli so naredriik Abdurainanov, v civilu neke vrste državni činovnik, neki starši podoficir, trgovec s Krima, in pa neki slušatelj carigrajske univerze. Po- slednii, čegar imena se tudi ne spomi- njam vec, je študiral bogoslovic in je bil na fronti mullah (pomocnik rinama, mo- hamedanskega kurata). Vabil scm ga po- g'osto k sebi, da me ie ueil turškega jezi- ka, ki me je precej zanirnal. Mladi mož ie bil v svoji stroki menda dober. Pravil je, da govori tudi arabski in perzijski, in vcČkrat mi je kaj rccitiral iz sv. knjig, kar sem velespoštljivo poslušal. Sicer pa ni bil posebno svetla lučka. Dasi inteligen- ten človek, ni imel evropske naobrazbe. Vedel ie dosti o orijentu. infonniral me je o življenju Tatarov, o niihovi kultiiri, književno.sti in žurnalistiki in skoro sem se mu čudil, ko mi je pravil, da ' irnäjo svoje tiskarne. dnevnike in kniigarne. — Vidite, mi Evropejci se toli ponosimo s svojo izobrazbo, pa niti tega ne vemo! 1 em trem sem toraj postregel s kru- hom, surovim maslom in čaiem. Bili so iznenadeni. «Ne čudite se, gospoda*. iim pravlm ruski, koji jezik so vsi trijc dobro govori- Ji, Cesar sicer o Tatarih ne morem trditi. Bili ste že veokrat posamezm" pri mcrii. danes pa sem Vas zapros/I sJiupno, da. porazgovorinio o važni zadevi. Qospoda, zadeva je res važna in zaupna. Zato pa sem izbral Vas, ker vem, da stc pravi niožje.« . . . Gledal sem, kako bi uciiikovak bc- sede in sem opazil, da se Cutilo sicer po- laskane, da pa jim vendir r\c ngaja sprc- jem. Začtl sem torej kar povprck. Pn- povedoval sem iim. kor nnrodu, ki je v bistvu naš zaveznik, ker je pravosJavna Rusija tudi ujihova neprijatcijjca it» ker je beli car njih DačUelj, o vseh grozotali vojnc, ki jih Jaz takrat Se satn nisem no- znal, in jih spominjal na trplitnje na Tron- ti, kateremu so iišli v mirno tabonšCc, kjer je sicev pomanjk^njc in beda, ven- dar pa varno in mirno življon.i^. Opoznr- jal sem jih, da are NernCiji, Avstro-«»fir- ski. Bolgarski in Tureiji, njihovi diihovm materi, zelo slabo, in da treb«, da skocl na pomoč poslednji zvesti sin. sicer pro- pademo vsi s svetim islamoni vred. --¦ «Zrnaga ali smrt« ie sedai «eslo m hrabr Tatari, ki se niso nikoli nikowr bah in k so pod Džingiskanom skoro podjartmil Evropo bodo vedeli, da ie njihova pomoc Strtn2. »NOVA O O B At Štev. 52. Strajkujočih. Prirediti so hotel! demon- strativen obhod po mestu in pred vla- do. Pri LeoniSču so naSli ZaloSko cesto od policije in orožnlštva zaprto. Poli- cijski uradniki so mir no in hladno vplivali pomirjevalno na razjarjeno množico. Orožništvo je s puSkami na- pravilo zaporo in hotelo potisniti na- val iujočo množico nazaj. Gosto ka- menje je iz množice letelo na kordon. Ko so padli \i množice prvi streli, se je orožništvo že hotelo umakniti. A Že je priSla ninožica tudi iz ulice pri Ma- jarončku in ob vrtu deželne bolnice. Dospeli so tudi knapi iz Trbovelj. Orožni§tvo so hoteü obkoliti. Neki Ci- vilist je ustreli! na orožnika USaja in ga zadel v koleno, drugi je ustrelil na orožnika Koprivo. V silobranu je orož- niSki kordon hotel najprej z bajoneti navaliti na množico, ki pa se ie za- gnala proti kordonu in iz nje s; je začelo pravcato hltro streljanje proti orožnikom. Orožnižtvo je ustrelllo v zrak, ker to ni pomagalo in je mno- žica še huiše navalila, pa med Ijudi. Ko so padli mrtvi in ranjeni, se ie množica razkropila. Med mrtvimi je 5-letna Josipina Hočevar, ki jo je oče držal v naročju. ¦Slovenec« pa poroča med dru- gim: Ko je množica zadela na kordon, so jo začeli begatt mladi agitatorji; »Ženske naprej, v nje ne bodo streljali!« Ko so padle črtve in je smrtna groza ležala nad vsemi, niso razdivjani komu- nisti odnehali. »Naprej! To je ognjeni krstl Pred vladot« so podžigali ljudi, vodili ženske k mrtvecem in razširjali klic po maSčevanju. Gänerali Golouh, Žorga in dr. Le* mež so bili seveda daleč iz območja krogel. Upijanili so agitatorje zžganjem in jih poslali pred množino; nahujskali so stradajoče ienske in jih poslali pred bajonete. Voditelji so naročili izTrbovlj skupino rudarjev, ki naj bi tvorili glavno napadalno četo. — Tako «Slovenec«. Žč več dni poprej pa so razni agi- tatorji po Ljubljani govorili, da bo v par dneh proglašena sovjetska vlada. Isto so govorili agitatorji po Trbovljah in — po Celju. Obljubljali so delav- stvu nebesa na zemlji, ko do tega pride in ga tako zapeljali v nepremišljena nasilja. Težka odgovornost pada na vo- ditelje komunističnega gibanja. Tekia je krl, padle so prve žrtve. Stojte, slepci, in ne nadaljujte pota krvave revoluciie! Zavedajte se težke odgovornosti, ki pada naVasl Kri sinov in hcerä naSega naroda kliče mašCevanje na glave hujskačev! Močnejši nego Vi je bil Ljenin, pa je obnemogel, modrejSi nego Vi je bil Bela Kun, pa je padel. Jugoslavia nima tal za prevratne eksperimente, Jugoslavija bodi dom treznega socijalnega razvoja! Politične vesti. V prlpravah za sestavo nove vlade, Beograd, 24. apr. »Epoha« pi5e v svojem članku »Oko nove vlade«: Medtem, ko so se izvenparlamentarne stranke zjediniie za sestavo nove kon- centracljske vlade ne glede na oseb- nosti, zahteva Protič, da se sestava novega kabineta ne izvrši brez njegove ali Pa5ičeve osebe. Položaj se izpre- minja vsled odhoda PaSiča, ki je na- menjen na 26. aprila v Pariz, kar do- kazuje, da ne bo stopil v novi kabinet. Demokrati zahtevajo ostavko vlade, predno nadaljujejo pogajanja za se- stavo novega kabineta. Nadaljne ko- rake bo ukrenil regent, Sprejete ostavke velikih županov. Beograd, 24. apr. Sprejete so o- stavke modru5ko-re5kega, virovitiškega, požefikega in zagrebškega velikega župana. Dljaki nudijo delo za 1 maj. Beograd, 24. apr. Dijaki strojne tehnike so se ponudili opravljati pri vödovodu in tramvaju službo za slučaj, da bi tarn nastavljeno delavstvo dne 1. maja ne priSlo na delo. Agrarna reforma v Bosm. Sarajevo, 24. aprila. DeŽelna viada je sklenila začeti takoj z izvedbo agrame reformc. Te dni je začela po- slovati agrarna komisija. Madžarskl upor v Subotlci. Subotica, 24. apr. lz nadaljne pre- iskave o uporu se doznava: Pri hi5- nih preiskavah se je našel načrt nove zarote, ki je imela namen, napasti gar- nizijo, da osvobodi zaprte krivce za- dnje ustaje. Včerajšnja preiskava je dognala tudi priprave ustaje okrog Novega Sada, kjer bi se naj ondotni Madžari uprli. Prijeti so bili tudi ubi- jalci policijskih komisarjev. Prebivalstvo je proti Madžarom zelo ogorčeno. Pri hišnih preiskavah se je našlo miiogo iztisov madžarskih listov iz zadnjih dni, v katerih je bil razglašen poziv, da se vsi moški Madžari od 18. do 45. leta skličejo tekom 48 ur pod orožje. V zvezi s temi oklici se imenuje posebno tudi ime bivšega avstrijskega stotnika Metzgerja. Kje je Iskati povzročitelje upora v Subotlcl? Beograd, 22. aprila. Italijanski list »Messaggero« prinaša v svoji številki od 19. tm. iz Temešvara vest, da je v torontaiskt Zupaniji (Subotici) iz- bruhnil upor in da se prebivalstvo pro- tivi jugoslovanski okupaciji. V vsej torontalski županiji je proglašeno ob- sedno stanje. -- »Mesaggero* je pri- nesel to vest dne 19. tm. 2jutraj, upor v Subotici nastal je pa šele 19. tm. ponoči! Študlj naših dijakov v inozemstvu. Beograd, 24. apr. Ministrski svet je odobril predlog glede poSiljanja di- jakov na Studije v inozemstvo. Odredba ustavlja nadaljno pošiljanje dijaStva v inozemstvo in bo v izjemah, kjer se gre za Studij na strokovnih visokih šolah, kakoršnih pri nas ni, določevai o odpošiljanju vseučiliški senat in to v najvišjem Stevilu do 40 dijakov. Po- sebno se gre tu za sluSateljc na ru- darski in kemijski fakulteti Razun tega se dopusti dovršitev Studij v inozem- stvu Se onim dijakom - štipendistom, ki imajo do zavrSetka istih §e 2 me- seca. Nala delegadja ne gre v San Remo Beograd, 24. apr. »Epoha« piše: Doznavamo, da se jadransko in reSko vprašanje v San Remu ne bode rešilo. Konferenca v San Remu se bo zaklju- čila prve dni maja in se bo nadaljevala v Parizu. Pričakuje se, da bo jadransko vpraSanje koncem maja definitivno re- §eno. Radi tega naSa delegacija ne gre v Sen Remo in ]\ vlada dosedaj tudi ni izročila tozadovnih instrukcij. Konferenca v San Remo se odgodl — Jadransko vprašanje ostane ne- refteno Lyon, 26. apr. Včeraj je konferenca v San Remo nadaljevala razpravo o teritorijalnih klavzulah v mirovni po- godbi s Turčijo. Razpravljala je tudi armensko in palestinsko vprašanje. Jadransko vpraSanje ostane nerešeno. I'e dni se konferenca odgodi. Vrhovn» svet bo v Parizu ali Bruslju nadaljeval razpravo jadranskega vprašanja. Za podiago bo vzel memorandum z dne 9. febr. 1920. Hadžlč — pov IJnik v Sarajevu Beograd, 25. apr. Poveljnikom di- vizije v Sarajevu je imenovan general Stjepan Hadžič, bivši vojni minister Beograd zoper stanovanjsko bedo Beograd, 25. apr. Beograjska ob- čina je zaprosita pri vseh pristojnih ministrstvih za odobritev posojila v svrho zgradbe občinskih hi5 na Top- čiderju in Brdu. S tern upa zdatno od- pomoči stanovanjski bedi v prestolici. Vzpostavljenje upravnlh uradnlkov. Beograd, 24. apr. Prestolonaslednik regent Aleksander je podpisal ukaz, da se uspbstavita v službo hrvatske vlade Vladimir pi. Treščec-Branski, upokojeni veliki župan in dr. Josip Kokolja, upo- kojeni veliki podžupan. Komu je dovoljen izvoz? Beograd, 24. apr. Ministrstvo fi- nanc je dovolilo izvoz samo onim strankam, ki dokažejo, da so za od- poslano blago dobile isto količino tuje valute v državo. Odobrena ostavka Beograd, 24. apr. Odobrila se je ostavka generalnega inspektorja v mi- nistrstvu prehrane dr. Slokarja. Edlnl beograjskl dnevnlk. Beograd, 23. api Danes je iz§la prva številka »Beogradske štampe«, v katerj so zdrtižetii sledeči bcograjski dnevniki in listi; Balkan, Beograjski Dnevnik, Demokracija, Epoha, Politika, Pravda, Samouprava, Trgovinski glas- nik in Tribuna. Kakor smo že poro- čali, je v Beogradu tiskarska stavka. Barbarstvo d'Annuncljevlh ardltov. Bakar, 23. apr. Po vesteh iz Reke so d'Annuncijevi arditi odstranili na progiReka-Matulje iz tira tračnice. Iz ka- kih vzrokov se je to zgodilo, §e do- sedaj ni znano. Zadružni kongres v Zagrebu. Zagreb 25. aprila. V Zagrebu se vrši v dneh 12., 13. in 14. maja t. 1. Zadružni kongres. Tega kongresa se bo udeležilo vse zadružništvo cele kralje- vine. nujno potrebna. Ce bi na fronti Rusi mor- cja koga ujeli, bo pač Kotovo ustrclien all ot)ešen, a kaj za to. narod in islam bode zmagovit. V tern smislu sem iih navduše- val za sveto vojno in jim i 22. aprila. Jutri prične izhajati v Beogradu skupni dnevnik vseh tukajänjih listov pod naslovom »Beograjska ätampa« po vzgledu »Z»- grebačkih Novin«, ako stavka tukaj- gnjih tiskarskih delavcev in stavcev ne preneha. Stev 52. »NOVA DOBÄ. Sinn 3. Stavka na Dunaju. Dunaj, 24. apr. Stavka indu- strijskih nameSčencev se nadaljuje; pogajanja so doslei potekta brez- uspeSno, ker delavstvo zahteva 80 od- stotno povišanje prejemkov, medtem ko so podjetnlki doslej dovolili 1e 60 odstotkov. CELJSKE NOVICE Vodstvo celjike nemSke tlskarne, iz katere je — kakor smo poročali — komunistični tajnik LeskovSek minolo soboto pogiljal svoje telefonske »be- Jehleff na razne strani zaradi sploSne stavke, je v soboto opoldne svoje de- !avce izplačalo in jim reklo, da jim ni treba za trajanja splo§ne stavke priti na delo. NemSko podjetje torej direktno podpira politično protidržavno stavko. Tudi mal dokaz, da za sedajnim gene- ralnim fitrajkom stoje razne nemSke fcorifeje v in izven naše države! K temu Se pripomnimo, da organizacija tiskar- akega osobja sploh ne spada v sindj- kat in vsled tega ni obvezana stavkati. Delavstvo v slovenski tiskarni je to samo uvidelo in vkljub temu, da je zvečine socijalistično, ni stopilov stavko, v nemški tiskarni pa vodstvo samo naravnost stit delavstvo v stavko. Go- tovo zelo poučno za naäe oblastil Streznlli so se zvečine že naši Nemci, ki gospodarsko nekaj pomenijo. Ko je priliCno pred letom dni Sel prvi boljševiški val čez naše dežele, so se naši Nemci zvečine postavili v službo tega državo razdirajoCega gibanja, Te- kom enega leta pa so se vendarle streznili in danes vidimo, da naše so- lidno nemStvo, posebej trgovci In obrt- niki, obrača hrbet sedajnemu prevrat- nemu gibanju. Med njega pospeševalci vidimo le še kakSne politične desperade dr. Rieblove sorte. Vsa cast takl doslednostl! Pre- jeli smo: Od vlade je bil izdan strog ukaz, da se občinstvo ne sme zbirati v grufah. Na podlagi tega ukaza se'-'je zabranil sestanek obrtništva v Celju v svrho razgovora o važni obrtniški za- drugi. Isti čas, ko bi se bil imel ta se- stanek vršiti, pa je smelo razno celjsko in izven-celjsko Straikajoče delavstvo prirediti protesten obhod po mestu v namen, da izsili preklic oblastvenih u- krepov. Ta manifestacija ie bila sicer skrajno klaverna, vendar pa se je vräila, ne da bila oblast kaj proti njej ukre- nila. Res daleč smo zabredlj. Resnim možem, ki imajo za mesto svoje za- sluge, se zabranjujejo resni razgovori o cisto gospodarskih podjetjih, mlečno- zobim kričačem, ki so §e le pred ne- katerimi mesci priSli v Celje, pa se dopušča istočasno protestno zborovanje proti oblastvenim odredbam. če bi to ne bilo tako žalostno, bi bilo smeSno. Zaprtje kavarn Merkur. Evropa in Krobat je odredita pol. oblast pred 2 dnevi, ker so se v njth zbirali na do- svetovanja razni komunistični hujskači. Požar v Celju. V noči od sobote na nedeljo okrog polnoči je požar uni- čil velik del žage lesnega trgovca Jar- merja. Na lice mesta je prva priSla Oaberska, kot druga požarna bramba iz Levca in kontno tudi celjska. Škoda je ogromna. Vzrok požara še ni znan. Imenovanje. Deželna vlada je ime- novala g. Vinko PreSerna za clvilnega geometra v Celju. Celjsko pevsko drufitvo opozarja svoje člane, da danes v pondeljek ni pevske vaje, ker ni razsvetljave. V sredo in petek se pričnejo zopet redne vaje. Odbor. Tatvlna. Pri gostilničarju Radeju na Bregu je služkinja Neža Quzej iz- maknila železno skrlnjico z 12160 K. Tatvino so hitro izsledili in naSli tudi Se ves znesek. Tatico pa so izrotili v zapore. OdvetnUko in notarsko uradnlS- st^ 'j CeUa vabimo na stanovski se- ivJJe pnnodni« petek, dne 30. aprila SesuneLb.7'uri v notel *Pri Kroni«. 5tev«lne uHeiVažen in prosimo polno- odvetni§k^*lež^e. DruStvo slovenskih Celju. n notarskih uradnikov v Hud lelU. Hudtnje priäu .L. ,L•*• 8. iz Spodnje v Celju k-«ie»Br«ici im: "» glavnl trg prerivala in hotela bitiOjnic}- Ker se je jo je stražnik, naj stops vrva* zavrniJ druge, ki tudi čakajo. NeiLrst°> kakor nl dal miru in je po dalj5em'DDa ieztfek sabrusila stražniku »trotla* *rekanju SodiSCe ji bo pustilo na žiiiCo Übraz- H krl ohladi. — ' ** se Gozdnl Skodlflveo Policija je za- saCila nekega brezposelnega Ferdinanda Žganka, 77 letnega starca, ko je v mest- nem vrtu oklestil debelo smreko do polovice ter odpeljal z nekim Z. na vozičku veje v mesto. Škode je naredil okrog 150K. Komunistični kolovodje v Celju zaprtu Intervencija za isspust brezuspeina. Celje, 28. apr- Vsled komunističnega gibanja in z istim zvezane stavke odredila je ljubljanska vlada, da se zapro vodje, glavni komunistični agitatorji. Na pod- lagi te odredbe so zaprli v Celju 12 komunistov in sicer Ivana Martinčiča, Martina Hrastnika, Viktorja Murko, Filipa PeCovnika, Martina Umeka, Jo- sipa Gorjanca, Ivana Mlakarja, Alojza Leskovšeka, Franceta Plonarja, Fran- ceta Oermadnika, Josipa Divaja in Ivana Ribiča. Proti njim se vrši pre- iskava. V nedeljo, dne 25. tm. vkora- kalo je stavkajoče delavstvo iz smeri Gaberje po Kralja Petra cesti fez Pre- šernovo ulico na Dečkov trg pred gla- varstvo, kjer se je podala deputacija h glavarju, da izposluje izpust vodij. Ker ni dosegla pozitivnega rezultata, se je obrnila pred zapore okrožnega sodi§ča. Deputacija delavstva se je po- dala k predsedniku okrožnega sodiSča, kjer je posredovala radi izpustitve zgo- raj omenjenih. Po brezuspeSnern posredovanju je komunistični zaupnik pekovski mojster Koren iz Celja navzoCe nagovorll in obljubil, da bodo zaupniki storili vse korake, ki so za vspeh mogoči, ter prosil delavstvo, naj nc uganja kakih neumnosti in ne dela težav. Prosil je delavstvo, naj se razide in ostane trezno in mirno. Po nagovorih 5e dveh drugih oseb se je mnoiica, kakih 200 ljudij, razSla. Cela stvar je trajala od pri- bližno 11. ure dopoldne do četrt na eno popoldne. Do incidenta ni prišlo. DNEVNF NOVICE. NemskutarBka predrznost. Dr- žavni uradnik iz Maribora je bil po- kllcan k vojaSkemu uradu pri mestnem magistratu. Tarn je na vpraSanje pri- stojnosti izjavil uradniku, da je kot državni uradnik pristojen v Maribor. Uradnik magistrata pa, ki lomi le za siio slovenščino, drznil se je izreči, da se to ne more trditi o nobenem dr2. uradniku, ker Maribor ni iugoslovansko mesto in je sploh upati, da tudi ne bo. Za to predrznost je treba postaviti do- tičnega nemčurskega naduteža na hlad- no in ga odpraviti takoj iz mestne službe ter poslati v kraj, kamor taki divjaki spadajo. Pri U kih dogodkih je vsaka obzirnost neumestna! Kr. poStnočekovni urad v Ljub- ljanl je razposlal I. poslovno poroCilo 2a I. 1919, v katerem Izkazuje 67.470 krön 02 vin. izgube. Koncem 1. 1919 je imel urad 1656 iastnikov čekovnih rafunov z 41,4 95 343 K 48 v. Razvoj urada kaže, da promet stalno i'aste in da so najboljše nade za bodoCnost. Razglas učlteljstvu. Po sklepu upravnega odbora Zaveze z dne 1. aprila t. I. se bo vrgilo letoSnje zbo- rovanje Zavezine delegacije v prvi polovici meseca septembra v Celju. ~ To bo zadnje Zavezino zborovanje. Ta dan bo položila račun o svojem 33 letnem delovanju. Zato se pričakuje, da temu vaSnemu in pomembnemu zborovanju ne bodo prisostvovali sa- mo delegati, temveč da pohiti tiste dni v Celie mnogo uCireljstva iz vseh pokrajin Slovenije. Zopet poneverjenje v bolniškl blagajnl. Iz Slovenjegagradca poroCa- jo Ijubljanski listi »Jugoslavija« in drugi, da je tamkajSnji vodja bolniske blagajne poneveril večjo svoto ter iz- ginil. Vodja je bil socijalni demokrat. Ker se množijo taki slučaji, bi pripo- ročali vladi. naj razmiSlja o tem, ka- ko bi se dale poneverbe prepreCiti. Treba bo vodstvo blagajn izroCiti zo- pet javnim oziroma pol'ticnim ura- dorn, mestnim magistratom In iapan- stvom. Razplsane tobafine laloge ]n tmfike: tobačna trafika v Celju, Ljubl Ijanska cesta 1, do 20. ma ja 1920 (900 K jamščine), v Ptuju. Minoritskl trg 5, do 20. maja 1920 (2200 K jam- Sčine), v Oaberju pri Celju 5t 3 do 20. mtja 1920 (300 K jamšCine), ter tobačna glavna zaloga v Šmarju pri Jeläah do 27. maja 1920 (jamSCina 15.274 K 82 v); Padanje cen na Madžarskem. Zadnjih 8 do 10 dni so, kakor poro- ča »Slovenec« iz BudimpeSte, začele padati cene sploSno za 25 odstotkov. Ustanovltev svetovnega zdrav- stvenega urada. Iz Pariza javljajo, da se je zadnji teden svet zveze narodov bavil z vpraSanjem ustanovitve zdrav- stvenega urada, ki bi naj imel nalogo delovati zoper razSirianie epidemij po eclem svetu. DOPISl. ŠoStanj. V nedeljo, dne 18. aprila tl se je vršil na glavnem trgu v So- Štanju dobro obiskan javni ljudski shod z ustanovitvijo podružnice Jugo- slovanske Matice za SaleSko dohno Shod je vodil g. Anto« Skala, naduCi- telj iz Topolfičice, ki je tudi pojasnil pomen manifestaetje za razumevanje skupne narodne težnje po ujedinjenju vseh odtrganih delov naSega naroda od strani ljudstva kakor za uČinek na zunaj. Na to je govoril o neodreSenetn Koroškem neustraSeni narodni delavec za KoroSko g. župnik Anton Oabron ki kljub prestanemu trpljenju v ječah ne neha bodriti naroda k vstrainemu delu do uspeha! O prestanih mukah Primorcev in o poteku delovanja za njihovo osvobojenje je podal temeljito poročilo g. Anton Kurnik, kontrolor v §ka!skem rudokopu. Na to so bile spre- jete rezolueije z zahtevo Slovanskega Jadrana in Primorja za Slovanske Pri- morce in z odločnim protestom zoper uffrabitev edine sposobne gospodarske luke za Jugoslavijo po nenasitnih Ita- liianih Popolnoma uspeli shod je za- k fuCilö lepo petje pesmi »Mill kraj« ln »jadransko morje«. V sedanjih ča- Sjh v katerih se le preveC prezira de|- stv'o, da je le vzorno narodno vzgoje- vanj'e novega rodu sposobno, da v bo- doče prepreči nenarodno in nesocijalno nakupi^enje bogastva po posameznikih na Skodo ostalih —• je ustanovitev take narodne organizacije kakor je Jugo- slovanska matica — pod mitim nebom in v sredini ŠoStanja izrednega pomena. Ta vsenarodna organizacija nam bodi neizCrpljivi vir za vzdrževanje po naših muCeniških prednikih podedovanega narodnega čuta. Zatorej obstopimo in gojimo ta narodni zaklad ter ga 5čiti- mo kakor vitezi s skaljenimi meči! — j. S. Žetale. (Razne novice). Volitve so potihnile, zato tudi klerikalci mirujejo in le na tihem tuhtajo, kako bo pri volitvah. Korošca hvalijo na polna usta, čež, kako redno vozi sedaj železnica, ko je on železnični minister. — Su5e smo imeli že precej, danes 14. tm. pa lepo deži. Obeta se dobra letina, vse je v najlepšem cvetu. Le v jabolčnem cvetu je mnogo črvov, ki delajo It občutno škodo. — Zaradi tatvine velike svote denarja pri gostilničarju Sven- šeku je bil obsojen pri okrožni sod- niji znani postopač Janez Vrtnik. Prav tako! Vsak naj pošteno živi od dela svojih rok. — Orožniki so zaprli Fr. Lubeja iz Kotic, ki je baje ponoCi ku- poval slivovko iz kleti, pa brez nov- cev. Gotovo je ime! pomagače, ki bodo 5e prišli na vrsto. Ubogi kmet, če kaj malega ima, pa 2e ni več varen pred uzmoviči. Celo noč pa tudi ne more čuti in paziti. Pse pa nam hočejo za- radi stekline vse stran spraviti. Tako bodo gospodje tatovi seveda počasi lahko prosto kradli. — Kaj pa je z novcem, ki }e bil nabran za popravilo Marijatroštne cerkve? Ali je res ves šel v vojno posojilo? Bi bilo lepo, če bi nam gospodje cekmeStri to raz- ložili! Sv. Peter pod Sv. Goraml. Dele- gacija ministrstva financ v Liubljani je odredila, da se s 30 apr, 1920 opusti tukajSnji oddelek finančne straže. Nje- gov službeni okoliS se priključi od- delku finanCne straie v Kozjem. TR60VINA, OBRT IN NA RODNO 60SP00ARSTV0 Posvetovanie o pospeševanjM iiviiioreje v Sloveniji. (Konec.) 3. V StovenVi linaae 4 glaTne pasne in sicer: belo marijadrorsko, pSenično oziroma sivkasto pomursko-muriSko, rdcčercikasto pincgavsko in rumeno-ci- kasto (lisasto) simendolsko pasmo. Razventega st; je zadnja leta na Do- lenjsko sistematično tivaiala monrufon- ska pasma v svrho zboljšanja pblik In užitka prvotne sive pasme, kakor se sliši. s povoljnim uspehom, posebno če so pa§- niki na razpolago. Za malo Slovenijo je število pasem gotovo zadostno visoko; zato ie opustiti vsako nadaljno neplodno eksperlmentira. «je z noviml pasrnami. Dosedanji pasem- ski okoliši naj ostaneio neizpremenjeni. Prišel je čas podrobnega dela v živinore- ji, ki se mora vršiti v znameniu zboljše- vanja pasme same iz sebe potom pre- udarnega odbiranja za pleme, ustanav- ljanja rejskih središč in priprave za mleC- na kontrolna dništva. Ustvariirio več in bolj.se knne, to bo napravilo boljšo živf- no, ne pa noye pasme. Med živinorejcf naj se Siri misel samozavestj in samopo- moči! 4. Živloske raestave so lake vafne y.ii napredek živinoreje; naj se prirejajo tako, da se vzbuja zanimanje za rejsko delo in stremljenje živinorejjcev v sirših Krogih. V prvi vrsti pa naj bodo razstave siedstvo pouka in zato zmira.i zvezane s praktičiiini poukom in prcdavanjem c dosedaiiiejn uspehu in prihodnjem dehr v žfvinorpnik3 in se nai organizirajo v društva in skupine, kajli posameznim l:metova!cejn se bodo odda- iali v zakup ali končno last le takšni pa5- niki, ki ne bi i:»'H priinerni za skupno iz- koriščanje. V krajih, ki niso primerni ?a razvoj pašništva, naj skrbijo živinorejci, da by imela mlada živina v bližini hleva teka- lišča in toriSča na razpolago, kjer se lah- ko zadostno pregiblie. Za napravo in popravo hlevov, gno- iišč in gnojničnih jam se v bodoče ne bo- do dajale denarne podpore. pač j>a živi- norejci lahko dobijo brezplačnc načrte in strokovno navodilo. ako zarrosijo zato pri poverjeništvi! za kmctijstvo v Ljub- ljani. 6. Plemenski sejmi se bodo vršili v plemensko nalbolj razvitih okrajih ob- enem z živlnskhni razstavami. 7. Zboljsanje užitkov ori živini se mora sistematlčno pričeti. Na vseh kme- Hiskih Solah in bodočih ivJökin srciHScih naj st: uvede kontrola mJečnostl po na«- nu kontrohuh drustev. Kot predpnprava za kontrol.ia društva sc vrfiijo lotos pa dežeti molziii tečaji, pri katenh se tear*. tično in praktično razpravlja o glavnih činiteljih mlečnosti. ki so: odbira plemen- skih živali, pravilna vzreja telic, molža, Strau 4. »NOVA D Q B A« Štev. 50. krmljenje, snaga, zrak in svetloba. Krajl, kjer sc srnatrajo taki tečaii potrebniiu, riaj se pridno privjlasajo pri poverjeni- štvn za kmetijstvo. 8. Živinorejske organizacijc (bikorcjskc in živinorejske zadruge) se v Sloveniji z inaliini častnimi iziemami niso mogle povoljno razviti, ker so se prevee stavi- ie na stališče državnc podpore in zahtc- yalc od članov premalenkostnih delcžev. CM Se obstoiecih zadrug sc bodo zbirali podatki u njih delovanju; nadaljnega u- stanavljanja se pa zaeasno ne more pri- poročati. Živinorejska orftanizacija se bo izvcdla po občinali s tern, da si občinski odbor iz svoje sredine izbere »živinorej- ski odsek«, kateremu je naložena skrb za povzdigo živinoreje v občini. Taki žl- vinorejski odseki se bodo osnovali na podlagi zaeasne naredbc. ki bo v krat- kem izšla. Končno so se kot ualoge naibližje prihodnosti pripoznale sledeče: ustanovl- tev živinorejskih odsekov po občinali, priklopitev planšarstva živinore.ii in usta- navljanje rejskih središč. Zivinoreici! V kratkili potezah smo vas seznanili z načrtom za povzdigo 1a- vinoreje; podane so spIoSne smernice. na podlagi katerib luijde vsak svoj določen delokrog. Zdaj pa s porno paro na delo, da v kratkem nadomestimo to. kar ii'tir* je vojna unicjta. Pred sklepom lista: Nova vlada ? — Konec tjeiteralsie stavke ? Celje, 26. aprila. Danes se tu- kaj trdovratno vzdržujejo vesti, da |e nova koncentracijska vlada se- stavljena. Enako se govorJ, da je stavkovno vodstvo Jzdalo poziv za konec generalne stavke. GovorlH smo ob 4. uri pop. z Ijubljansklm doplsnlm uradom, kjer nam nitl enega niti drugega še niso mogli pozitivno potrditl, Upajmo pa, da je oboje že dejstvo! I Ne upirajte se naredbam oblast! Celje, 26. apr. Danes pop. ob 3. uri se je zopet zbrala večja inno- Žica delr.vstva v Prešernovi ulici in nasilno zahtevala izpust aretiranih kolovodij Ker se ml odzvala pozivom varnostnih organov, naj se razide, je straža monila 4 nasUneže aretlratl. Svarimo ljudstvo pred podcbnimi dejanji, posledlce bo nosM vsakdo saml DijaAka kuhinja v Celju je nabrala z nabiralnimi polami V Oelju sledečo usta- novnino, članarino in pödpoiYiine, ki so jo darovali po 100 K: g. dr. Vekoslav Kukovec, poslanec in odvetnik, g. Ivan Koss, kavar- nar; po 50 K: g. K. A. Bcrnardi gostilničar pri Belem volu, g. dr. Josip VreČko, odvet- nik, g. I. Martinovič, gostituiCar v Unionu, g. dr. I. Rajšp, primarij, g. V. Rebenscheg, mesar in gustiiničar, g. dr. Ernest Kalan, odvetnik; po 40 K: g- Maks Janič, pekarija; po 30 K: g. I. Werner, trgovec, ga. Ana Ro- bek. gostilna ori Braniboru, g. I, Zamparutti, delikatesna trgovina, po 20 K: g. M. Oruden, bančni ravuatelj, g. Anton Kum'j, bančni podravnate!j, gdč. A. Ermenc, trgovka, g. M. dr. Kunstova, zdravn. soproga, g. A. Mirnik, poštni načelnik, g. Maks Stoss!, trgovec, g. dr. Anton Schwab, mestni zdravnik, g. M. Taček, barvar, g. I. Wogg, trgovec, g. Ivan Weren, trgovec, g. I. Vrečko, trgovec, ga. Olga Božičeva, odv. soproga, ga. M. Barth, zdrav. soproga, g. Z. Ddeja, trgovec, g. I. Martini, fotograf, g. I. Matkovič, gostilničar, g. I. Osvatitsch, trgovec; po 10 K: g. Kovaf Fani, trafikantija, g. Maks Zabukovšek, kro- jaf, g. Ivan Železnik, brivec, g. Josip Kuss, davčni nadupravitelj, g. L. Cu$, davčni urad- nik, g. Mirko Majcen, posojilniSki uradnik, g. Niko Dominiko, drž. pravdnik, g. dr. Jo- Sko Požar, dr2. pravdnika namestnik, g. I. Speglič, gostilničar, g. I. Hradil, likainica, g. K. Kager, zlatar, ga. Fani Žinner, gosttl- niČarka, g. dr. Fritz Zangger, odvetnik, g. Vinko Jurman, uradnik; po 7 K: g- I- Ropan, davčni uradni!<; po 6 K: gg. davčni uradniki Fr. Waida, I. Stadler. I. Pleskovic in I. Hal- ler; po 5 K: g. davčna uradnika Anton Knez in Vilj. Wouk; po 4 K: g. I. Resnik, davčni uradnik; po 3 K: g. sodnijska uradnika An- ton Dolenc in Al. Resinan; po 2 K: neime- novani In g. I. Verbič, sodn. uradnik, po ,20 oziroma 10 K sta Še darovala dva go- spoda, katerih podpisa sta neČitljiva. Dijaöka kuhinja v Celju objavlja na drugem mt-stu celjsko zbirko, ki je iz- padla z ozirom na mnogoStevilno sloven- sko prebivalstvo naravnost klaverno. Mo- goče rts niso potrkaü zbiratelji pri tem ali onem uradu in privatniku. A kdo se rad izpostavlja pn dobrodt-lnem delu raznim neumestnim opazkatn in ne baš piijaznemu sprejemu, ki jih niora ialibog doživeti pii takih prilikah? Saj mora vsak, ki 2rtvuje toliko zlatega časa za dobro stvai, tnedtem ko se drugi pehajo za svojosebni blagor, zgubiti vsako veselje do zbiranja, ako vidi tako malo zanimanja in po2rtvoyalnosti za naravnost bedni položaj naŠeg.A dijaStva v današnjem času. Ravno stanovi, ki so si nied vojsko in po preobratu tukopičili ogrom- no narodnega premoženja, nisodarovnli niti vJnarja za naš inteligenčni narašfaj. Da u- plivajo ti vzgledi narodne po^rtvovalnosti slabo na druge sloje, ki ne živijo ravno v razkošnosti, je vsakenui razurnljivo. Akožrt- vuje danes uradnik le eno krono za dobro- delne naniene, lahko postane dobro situirani trgovec desetkrattii ustanovnik dijaške ku- hinje. In vendar se je tokom zbiranja vo- dilna oseba sklicevala na svojecasni sklep trgovskega gremija, po kateri baje zapade denarni globi vsak tigovec, celo takrat, uko plača Clannrino zn tuko druStvo P»znam sk!ep trgovskega gremija, glasotn katerega razdeljuje podpore groniij iz niesevnih pri- spevkov trgovcev, avoniitji pa, da zabran- juje ta sklep tudl plačevauje članarnine in nstanovnine, ker v tem sluüaju ne more biti oziromet postati noben celjski trgovec član kakega diuštva. S tolažko sanio, da bo tudi dijaško kuhinjo podpiral greniij, je dijaštvu malo pomagano. Žo davno bi ku- hinja ne poslovala več, ako bi lotos ne bili dobili precejšnjih ptispevkov od prijateljev z dežele. In po2rtvoval:ii daiovalci ravno niso dobro situirani Ijudje. So to uradniki, duhovniki in ufitclji ter razne korporacije, ki imajo mnogo gospodarskili teženj. Ko bi teh ne bilo, bi dijaSka kuhinja ž«' davno postavihi na cesto nad 40 lačnih dijakov, med njimi rnnogo tudi iz trgovske sole. Vsu cast toiej požrtvovalnim podpornikom v mestu in n;» deželi, !ü_O| ^ 401 ^tiri od sio V^*^ |O# 156-H Edina slovenska specljalna trgovina z barvami in laki. A etitura in Komi- sjsko podjelie. Iv. Terlež 8 Celje 447 156 is Narodni dom Trgovina z lesom In drvmi ' na drob no In debelo Kupuje jamski In ostali less po najvišjih dnevnih cenah. , MiSi, podgane, »fe- nlce in Sčurki fer ves mrčes mora poginiti, ^e se vporabtjajo moja preiz- kuSeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske mi61 8 K, za podgane In miLi8i<, Lčurke10K, posebno moena tin- ¦ktuiaz-A stenlce 6K, unlčevalec niöljev5 K. I rašek protf mrčesom 5 K, tinktura protl ušem pri ljudeh 4 K, inazilo za «Si pri ži- vlfii 3 K, prašek za «si v obleki in perilu 4 K, tinktura proti mriesii na sadju in ze- lenjadi (unifevalec rastlin) 3 K. Pošiija po pov/.etju Zavo»J za eksporl M. IfiltKer, 465 -5 Zagreb 37. Vefrfnžska ullca 3. Rnzširjajts „Hovo flobo". Mastin. Enkratna teden eno pest. Ob pomanikanju krme, ko se uporabljiijo nado- mestilna sredstva za kr- mila päse primeša dvakrat na teden. PraSek Mastin, dietetično sredstvo zaživino je dobil najvišje kolajnc na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in Dunaju. Tisofi gospodarjev hvalijo Mastin, ko enkrat poizkusijo in ga ponovno rabijo. 6 zavojev praška Mastin za- dostuje za 6 meseev za 1 prašička ali vola. Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem naročite po pošti, 5 zavojev Mastina K" 2050 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (nastamazilo) uniči pri ljudeh in Zivini gaije, lišaj, srbečico, kožue bolezni, izpuščaje. Ne smrdi, nemaže perila. 1 lonček 10-50K. Lekarna Trnkoci v Ljubljani. Kranjsko, zraven rotovža. Štev. 2195. Razglas. Vsled potratne vporabe mestnega vodovoda je nastalo tako pornanjkanje vode v nekaterih mestnih delih, da je v slučaju požarja katastrofa neizogibna. Najstrožje se prepoveduje iz vo- dovoda vrte zalivati in vodo za pranje jem'ati. HiSni posestniki so za brezhlb- no stanje vseh vodnlh Izlivkov od- govorni. Kjer bodo kontrolni organi mestnega vodovoda naSli nedostake, iiastale vsled malobrižnosti, smejo do preklica vodovod zapreti. Krivca pa zadene razven tega občutna kazen. Mestni magistrat celjski, 21 /IV. 1920, Za vladnega komisarja: Žužek I. r. „tension" Oregorčičeva ulica it. 11, fina domača hrana, cene nizke. Abo- nement v hiši in zunaj hiše. 580 2-2 Stole, iimnice, razno pohiitvo in l0pet«%isk« iz^eSke ima v %m Haarija Baumprtner Naročila se izvrSuiejo točno insoüdno. WNQ BRAČA KÄSTL ZAGREB, Ounduličeva ulica 14. Telefon št. 21-28. 369 26 -21 Knjige antihvaricne kupi trgovina knjig, umetnin in muzikalij 579 3-2 Bow & totoM, Celje, ly. Ravnihop veletrgovino, Celje, priporoca špecer ijsko blago in vse vrste mineralnih voda na drobno in debelo. 60* irilor priporoca cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas topic in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoca 99101-31 A. i^obek I siavbeno in galan« i I teriisko kleparstvo I B Ant. Joila nasl. S Franjo Oolžan ---------Ccife--------- 26 Kralja l>eira cesla 8 naaprotl „Belega vol«" • " IVrevzemo v»a v «trofco «padajota ¦ aela. Izvritiev wtna In solldo«, I Podružnica__ LJublJanske kreditne banRe v Celju I D.lni