Letoviški dom učiteljstva dravske banovine v Omišlju. manj 30%, se vam bo torej povrnil v prvih par letih in še bo ostal ves vplačani prispevek vaša last. V društvo vabimo predvsem one tovariše (-ice), ki imajo zmisel, interes in razumevanje za to in ki mesečno lahko pogrešajo par kovačev in bodo vzdržali s plačevanjem •- . , , , ... . r» • i ~ fj^ov 1»^!^ UtiteUski letovlškl dom ob morju Ni še dolgo tega, >kar sem slišal na nekem zborovanju opazko tovariša, češ, kaj je treba sedaj postavljati učiteljski dom na morju, ko ga pa še v Ljubljani nimamo. Mnenja sem, da se ta tovariš sploh. ni poglobil v vprašanje letoviškega doma in je le zaradi sličnosti besed zmetal oba domova v en koš. V resnici pa sta oba domova zelo, zelo različna. Njuna namena se dotikata le v tem, da služita oba učiteljstvu. Učiteljski dom v Ljubljami mora biti lepa, monumentalna stavba, ki naj reprezentira vse učiteljstvo dravske banovine, iki je včlanjeno v JUU, ki naj služi kot sedež, kot centrala sekciji za dravsko banovino, ki naj služi kot zatočišče učiteljstvu, ki pride v Ljubljano, ki naj bo dom učiteljsikih otrok, študirajočih v glavnem mestu, ki naj bo skratka oni dom, v katerem bo osredotočeno vse delo slovenskega učiteljstva. V tem primeru ,se Učiteljski dom v Ljubljani tudi ne sme vzporediti z Učiteljskim domom v Mariboru, ki služi le koristim posamezinikov, kateri se ga poslužujejo kot konvikt za otroke, študirajoče v Mariboru in kot prenočišče ob času poseta naše severne rezidence. Sicer pa imamo še en tretji dom, namreč zdraviliški dom v Rogaški Slatini. Kakor se tega ne more primerjati z domom v Mariboru, še manj pa z domom v Ljubljani, tako se tudi obmorski učiteljski dom ne more primerjati s tema dvema. Kakor zdraviliški dom v Rog. Slatini, tako ima tudi obmorski dom za svoj namen le nuditi učiteljem-članom razne ugodnosti ob posetu zdravilišča ozir. letovišča. Ravno tak dom bi lahiko in bomo še postavili v doglednem času tudi v plani- stari Sloveni, prihajajoči iz širnih planjav na severovzhodu. In zato moramo imeti na morju tudi mi učitelji drav&ke banovine svoj dom, svojo postojanko. Ta dom nam bo izhodišče za spoznavanje vsega našega morja in primorja, ta dom nam bo vir sonca, vir zdravja in zadovoljstva. Vsako leto bomo ponesli nekoliko tega sonca v mrak šolskih razredov, vsako leto bomo vlili nekaj nove lepote v srca naših učencev. Tako bomo prenašali pomen našega morja, njegovo lepoto iti važnost nazaj v zaledje in izvrševali bomo veliko patriotako misijo. Pa tudi okrepiK se Ibomo -*na morju. Naša pljuča se bodo naužila zdravega, morsikega zraka, naše telo bo dobilo nove energije, tako da bomo lahko vzdržali naporno delo v šoli in pa še napornejše izven šole. Mnogi izmed nas hite leto za letom k morju. Mnogi izmed nas drago plačujejo prenočišče in prehrano samo, da morejo par dni uživati morje. Ali se vam ne zdi mnogo bolje piridružiti se nam, vstopiti v društvo za zgradbo obmorskega doma in se posluževati vseh velikih ugodnosti, ki jih bo društvo nudilo, čim bo dom zgrajen? Z istim denarjem, ki ga sedaj porabite na morju v sedmih dneh, boste uživali morje v učit. domu štirinajst dni. Denar, ki ga boste vtaknili v obmorski dom, se vam bo obrestoval po naj- in njihovo višino bo določil letošnji občni zbor, ki bo dne 6. maja t. 1. Vsekakor prispevki ne bodo presegali višine zneskov, ki jih dajete tudi sedaj vsak mesec na stran, če se hočete oddahniti par dni v počitnicah na morju ali kjerkoli. Naš obmorski dom bo stal na otoku Knku blizu Omišlja, uro daleč od Sušaka, če &e vozite s parnikom. Preden pridete v pristanišče Omišlja, se vozite po zalivu, ki ga oklepata dva ozka in dolga polotoka. Konec polotoka, ki je na obalni strani, se imenuje Kijac, in ima zopet par manjših polotočičev. Tisti polotoček, ki je najbolj na notranji strani, okkpa majhen, miren od vseh strani zavarovan zaliv. Tu bo stal bodoči učiteljski dom. Med obalo in poslopjem bo šla lepa promenadna pot do Omišlja. Po hrbtu polotoka, nad poslopjem pa bo vodila lepa avtomobilska ce&ta. Pot in cesta sta deloma že dograjeni. V bližini doma je mrzel izvir, zaliv pod poslopjem pa tvori krasno prirodno kopališče. Zemljišče v izmeri 2000 m* je že pridobljeno — in prepisano na naše društvo. Načrti so že gotovi in so vsakomur na ogled v dru.Štveni pisarni (Ljubljana, Frančiškanska ulica 6). Poslopje bo za enkrat enonadstropno zidano pa bo tako, da se lahko brez nadaljnjih komplikacij dvigne še za eno nadstropje. Ko pridete v poslopje, se znajdete v udobni čakalnici, poleg katere je pisarna za prijavljanje. V pritličju je na senčni strani razsežna jedilnica. Ta jedilnica je na eni strani odprta brez stene, a se ob slabem vremenu lahko zapre. Poleg jedilnice je prijetna družabna; soba. V pritličju so še kuhinja, shramba in drugi pcJtrebini lokali. Pred stavbo pa je velika terasa za sončenje. Tudi par stanovanjskih sob je v pritličju. Prvo nadstropje pa ima same sobe. Sobe so različne in vsebujejo 1 do 5 posteij, v vsaki sobi pa se nahaja še po ena otomana kot zasilno ležišče. V vsaki sobi je tudi tekoča voda in školjka za umivanje. Ležišč je preko šestdeset. V domu bo tudi lastna osfcrba po vzorcu uradniških in sličnih menz. Udobnosti dovolj, da se nam ne bo treba bati konkurence drugih razkošnih hotelov in penzionatov. Obmorski učiteljski dom, kakor sem ga opisal, niso sanje, ni fantazija, temveč gola resničnost, ki se že uresničuje. Prijave prihajajo vsak dan in ni več daleč čas, ko bo društvo zaprlo svoje vrste. Takrat bodo vrste članstva polne in dom bo postavljen v dveh, kvečjemu treh letih. Ako se hocete prijaviti, storite to takoj — zadostuje dopisnica — še bolje pa bo, aiko se udeležite našega občnega zbora, na katerem boste spoznali naše načrte in dobili vsa potrebna pojasnila. M. Zor — . r nah, v visinskem zraku in tudi ta dom ne \yf\ trrt f*-\ "nii_r* cil^rn-t^it-i artn rw *-1 r\m nm m-r T^..1a.l^___. :bo imel nič skupmega z domom v Ljubljani. Zaradi tega ne smemo smatrati obmorski Učit. dom kot kcmikurenco in oviro Učiteljskemu domu v Ljubljani, temveč kot nujno potrebo nas vseh. Naše misli, naše težnje se vedno bolj obracajo na morje. Jadran je naša skrb, na-še veselje, nas ponos in naša moč. Jadran-siko morje je naša nada, naša vera v bodoč-nost in naša ljubezen. Naše morje je kakor vrata, odprta na stežaj. Skozi ta vrata gre-mo mi v široki svet, skozi ta vrata prihajajol^- i« rt TVl ^I 1 1 /"¦¦« /~t /^. O •Ł < * f _rti^-_^v #» n ~ - « __.._____.____._! k inam tujci, gosti. Zato nosimo mi vsi v svojih srcih naše morje, zato si ga želimo videti, zato ga hočemo doseči, kakor nekoč