17. štev. V Ljubljani, dne 29. aprila 1922 Leto III. NOVA PRAVDA Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gradišče^, levo. — Telefon’št. 77. — Naročnina 2 din. na mesec. — Posamezna številka stane 50 para. — Inserau po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini. 1. mainik. V decembru 1888 je sklenila amerikanska delavska zveza na svojem kongresu v St. Louis, da priredi 1. maja 1890 manifestacijo za osemurni delavnik. Delavski kongres, ki sc je vršil leta 1889 v Parizu, sc je temu sklepu pridružil; in delavski kongres v Brtisslu je določil leta 1891; 1. majnik naj bo od sedaj naprej skupen praznik delavcev vseh dežel, da izrazijo s tem skupnost svojih zahtev in pokažejo edinost. Velike zapreke so se delale delavstvu pri izvedbi omenjenih sklepov in 1. majnik ni bil vedno tako vesel, ni bil vedno tak praznik, kakor si ga je delavstvo želelo. Kakor vem, ne ve zgodovina delavstva ničesar drugega povedati, kakor da našteva za vse veke vedno in vedno le preziranje, trpljenje in neskončne muke delavskega stanu, tako ima tudi 1. majnik kot praznik vseh delavnih ljudi zgodovino, ki je slična zgodovini delavstva. Buržuazija je napela vse sile, da takoj spočetka zatre vsak skupen nastop delavstva. Delavci, ki so se udeleževali v prvih letih slavlja 1. majnika so bili odpuščeni iz služb ali so pa morali pretrpeti druge neprijetnosti. Starejši tovariši se bodo še spominjali, da je bilo o prilikah slavlja 1. majnika pripravljeno povsod vojaštvo, da po potrebi raz-ženo to »druhal«, kakor se je navadno imenovalo delavsko ljudstvo. Da, z mukami in žrtvami je pisano slavtje delavskega praznika! Cini bolj se je delavstvo izobraževalo, tem bolj se je začelo zavedati svoje moči, tem lepši je postajal 1. majnik. Že pred svetovno vojno si je pridobilo delavno ljudstvo pravico praznovati 1. majnik povsod, kjer je bilo dobro organizirano in se zavedalo svoje moči. Počivale so tovarne, ustavili so se stroji, kar se ne dogaja niti o največjih praznikih, ki jih praznuje buržuazija. Moč delavstva se je pokazala v najveličastnejši luči. Kadar praznuje delavstvo, tedaj se ne gane nobena roka, ne poje nobeno kladvo, ne ropota nobeden stroj. Ali more katerikoli drugi sloj praznovati tako svoje praznike, kakor jih praznuje delavsko ljudstvo? V primeroma kratki dobi je prodalo delavstvo s svojo trdno voljo in si ustvarilo svoj praznik. Vse zatiranje ni pomagalo nič, zatiranci so izginili, delavno ljudstvo pa je ostalo! I. majnik, prva vidna zmaga skupne moči delavnega ljudstva, bodi pozdravljen z najblažjimi čustvi milijonov in milijonov delavcev vseh vrst, onih, ki si služijo svoj trdi vsakdanji kruli z duševnim delom in delom svojih žuljevih rok! Še so žalibog razmere take, da 1. majnika ne moremo praznovati tako, kakor bi hoteli, toda to nam ne jemlje upa, da ga bomo v kratkem praznovali na način, kii gai bo določila volja delavnega ljudstva. Križeva je bila pot slavlja 1. majnika, kakor je križeva vsa pot zgodovine delavnega ljudstva. In vendar, 1. majnik je postal naš praznik, kljub vsem zaprekam, kljub vsemu zaničevanju, kljub vsemu zatiranju. Kakor da bi nam hotela pokazati usoda pot in končno zmago. Naša pot gre v navzgor, pelje zmagi nasproti. Vse, prav vse služi naši ideji in naj se nam mečejo pod noge še taka polena, tudi ta pospešuje le naš razvoj, so le priprave k naši zmagi. Glave po koncu in srca kvišku, veliki dan osvobojenja prihaja, delajmo in trudimo se, da nas ne najde nepripravljene. Gorje nam, če se nam to pripeti, potem se res mogoče zgodi, da svobode nikdar poznali ne bomo. 1. maj, svetla zvezda, ki oznanjuješ in prerokuješ našo zmago, bodi pozdravljen! Danes ko praznujemo 1. majnik in ko po velikih delavskih centrih korakajo nepregledni bataljoni delavnega ljudstva, se ne sliši več opazk, da maršira »druhal«. Spoštljivi pogledi spremljajo sprevode in marsikateri mimoidoči se zamisli in v svojem srcu mogoče tudi izpreobrne, češ, prav za prav spada tudi on med te vrste, saj je tudi on zatiran, brez pravic. In ko potem doma vzame v roke knjigo in čita ter premišljuje, se mu odpro naenkrat oči, da delavsko gibanje ni gibanje brutalne sile za brutalno nasilje, temveč najsvetejše gibanje, ki ga je uprizorilo delavstvo v blagor vsemu delavnemu ljudstvu. Da, 1. majnik je pokazal silo tega gibanja. 1. majnik bodi pozdravljen! 1. maja vsi na majniško proslavo v hotel Tivoli I Proslava 1. majnika v Ljubljani. Prvega maja se vrši majniški shod, na katerem bo poročal narodni poslanec tov. Ivan Deržič. Kraj in ura bo objavljena v »Jugoslaviji« in potom lepakov. Popoldne ob 3. uri bo proslava I. majnika v vseh prostorih hotela »Tivoli«. Na proslavi svira tamburaški zbor in poje izbrani sekstet. V razvedrilo bo služila šaljiva pošta, amerikanska ženitev itd. Vabimo vse tovariše in somišljenike, da se shoda in popoldanske proslave v največjem številu udeleže. TAJNIŠTVO NSS. Brat senator Vaclav Klofač med nami. V ponedeljek dopoldne se je z zagrebškim brzovlakom pripeljal v Ljubljano senator ČSR brat Vaclav Klofač, ustanovitelj in voditelj češke narodno - socijlistične stranke. Na kolodvoru ga je sprejela številna deputacija načelstva NSS, klub občinskih svetnikov NSS, zastopniki narodno-socijalistične omladine in »Bratstva«. V imenu načelstva NSS ga je pozdravil g. Rudolf Juvan, ki je v kratkem govoru povdaril, da se Slovenci in ljubljansko prebivalstvo dobro zaveda in pravilno ceni njegovo veliko delo za osvobojenjc ne samo češkega, temveč tudi jugoslovanskega ljudstva. Spominjal se je njegovih prejšnjih prihodov med nas Slovence v Ljubljano, Trst in Pulj kjer je cepil idejo narodnega socijalizma, ki danes klije in se razrašča v rešilno idejo jugoslovanske države. V imenu kluba ljub. obč. svetnikov NSS je Klofača pozdravil g. podžupan Riko Jug, ki je nagovoril znamenitega gosta s sledečimi besedami: »Častiti senator! Mili nam brat Klofač! Ko Te vodijo Tvoja pota po lepi' naši domovini, ljubljeni Jugoslaviji, nam je v izredno radost, da Te morejo pozdraviti tudi v slovenski metropoli — naši lepi, beli Ljubljani. Kot ljubljanski podžupan mi je čast, pozdraviti Te v imenu mesta ljubljanskega s prisrčno dobrodošlico, želeč, da se počutiš med nami srečnega in zadovoljnega kot brat med brati ter da bi našel pri nas obilo odmeva tistih Tvojih svetlih in čistih idealov, ki so ustvarili Vam lepo in svobodno češko državo. Pozdravljen in živel v naši sredi. — Senator Klofač se je za oba pozdrava zahvalil v kratkem govoru, v katerem je naglašal, da se Iskreno ra-duje, ko prihaja danes v Ljubljano prvikrat kot sin svobodnega naroda k sinovom svobodnega naroda. — Nato se je senator Klofač odpeljal z nekaterimi člani načelstva NSS in kluba ljubi j. obč. sve- tovalcev NSS na obed k podžupanu tov. Jugu. Zvečer se je vršil v stekleni dvorani restavracije na Južnem kolodvoru prijateljski večer somišljenikov narodno - socijalstične stranke. Na tem večeru je v imenu načelstva ponovno pozdravil milega gosta tov. Juvan. Napitnice so izrekli dalje tov. Tavčar v imenu kluba obč. svetnikov, dr. Otokar Rybaf, Urban Zupan in Stane Vidmar. Prav ginjen se je brat Klofač zahvalil za tako lep sprejem in večer. Nato se je razvila jako lepa, neprisiljena zabava, ki jo je pa še povečal pevski kvintet pod vodstvom tov. V. Pelana. V torek dopoldne je br. Klofač prisostvoval važni gospodarski seji. Po seji je posetil g. pokrajinskega namestnika min. Ivana Hribarja, ki je njegov stari prijatelj. Posetil je tudi ljubljanskega župana g., dr. Periča. Tekom dneva se je pri senatorju Klofaču zglasila deputa--cija koroških Slovencev pod vodstvom dr. I. C. Oblaka, ki je brata Klofača prosila, da tudi bratje Čehi ne pozabijo zasužnjenega Korotana. Popoldne se je vršila v dvorani Mestnega magistrata seja izvrše-valnega odbora NSS, kateri je tudi prisostvoval brat Klofač. Značilna in pomembna sta bila govora br. Klofača in dr. Rybara, ki sta dala stranki in njenemu vodstvu popolno zadoščenje za vse dosedanje napade političnih nasprotnikov glede strankinega delovanja, taktike in postopanja. Na seji1 je tudi referiral tov. dr. Mihajlo Rostohar o narodnem soci-jalizmu. Njegov izboren referat prinesemo v prihodnji številki v celoti. Seja, ki je trajala celo popoldne je pokazala, da je stranka na pravi poti, rodila pa je tudi obilo dobrih sadov, tako, da smo z uspehom zares zadovoljni. Zvečer se je vršil javen shod v Mestnem domu. Kako je umri avstrijski prestolonaslednik Rudolf. Resnica o njegovi smrti. 30. januarja 1889 je umrl nenadoma Rudolf, prestolonaslednik bivše Avstrije. Hitra smrt mladega, zdravega moža je iznenadila ves svet. Nihče ni hotel verjeti, da je umrl mladi cesarjevič navadne smrti. Da, kakor je ob takih prilikah navadno, nastalo je tudi o njegovi smrti vse polno pripovedk. Vsak je vedel povedati nekaj drugega in vsak je hnel svojo novico iz prvega vira. Bili s° Pa tudi ljudje, ki sploh niso hoteli verjeti, da je Rudolf umrl. Pravili so, a sc R Rudolf sprl s svojim očetom od«a^em ^rancem Jožefom, ter da je liic'? iV>?vet’ Seveda, tako je šla pravili nr !e’ se *)0 0 zopet vrnil .‘nese* srečo vsem avstrijskim govoriti'1’ l Kosto R slišal ta ali oni T) i ’ Jc kdo videl Rudolfa ali na < skem ali Francoskem ali v Ameriki. v |d,D e ce'° med svetovno vojno je stra- n , Ako se je izkazal kak zna- emtl general in vojskovodja, si jc ljud- stvo šepetalo na uho najnovejšo novico. In ta novica je šla od ust do ust, da ni namreč ta znameniti vojskovodja nihče drugi kot Rudolf. Res, cela zadeva o Rudolfovi smrti je bila zavita v neprodirno temo in nihče pravzaprav ni vedel resnice. Vse kar se je govorilo je bilo domnevanje. Kakor bomo videli pozneje, si o Rudolfovi snirti ni bila na jasnem niti najbližja cesarjeva okolica. Kar je napravilo smrt še bolj zagonetno, je bilo to, da je umrla istega dne tudi njegova ljubica baronica Večera. Rudolf je imel ljubavno razmerje z lepo baronico Večera. 1 a ljubezen je šla celo tako daleč, da se je hotel ločiti od svoje žene in poročiti baronico. In ravno istega dne, ko je bil Rudolf pri cesarju, svojem očetu, da mu je razložil 'svoje namere, ravno tistega dne sta umrla Rudolf in baronica Večera. Ta slučaj skupne smrti jc zavozljal celo zadevo tako, da se do najnovejšega časa ni moglo zvedeti resnice o njuni smrti. Sedaj pa se je oglasil bivši general-adjutant rajnega cesarja Franca Jo- žefa, ki nam pripoveduje, kako je umrl Rudolf. General Albert Margutti, cesarski general adjutant, ki je žvel ves čas v najožji cesarjevi bližini je obelodanil sedla j svoje spomine na ta čas. Med tomi spomini se nahaja tudi natančen °Pis Rudolfove smrti. Ker opisuje Mar-Kutti vse dogodke jako verjetno in naravno, mu moremo tudi verjeti, da so njegovi podatki o Rudolfovi smrti resnični. Do sedaj se je mislilo, da sta se baronica Večera in Rudolf skupno usmrtila. To so verjeli tudi oni, ki so pravili, da res vedo, kako1 je Rudol. umrl. Manj se jc verjelo oni verziji, da jc ubil Rudolfa njegov, na svojo željo ljubosumni logar. Posest o skupnem samomoru je bila tembolj verjetna, ker se drugače ni moglo predstavljati smrt Rudolfa in Večere o istem času. In vendar povest o skupnem samomoru ni resnična. Margutti nam pripoveduje, da med samomorom baronice Večere in smrtjo prestolonaslednika Rudolfa ni bilo nobene vezi. Toda čujmo kaj ».iše Margutti: 2o nekaj dni po usodepolnem 30. januarju 1889 mi je pravil moj stari prijatelj in šolski tovariš, poznejši vojaški višji računski svetnik Gmeiner, da mu je lo-jarski pomočnik iz Mayerllnga zaupno povedal, da so našli Rudolfa 30. januarja ležati pred logarjev o hišo z razbito lobanjo. Odtod so prenesli Rudolfovo truplo v grad Mayerling. Vsak samomor je bil izključen že radi tega, ker Rudolf ni nosil nobenega orožja. Sum, ila je bil Rudolf umorjen od logarja je bil tembolj upravičen, ker je logar izginil brez sledu. Pozneje sc v dvorskih krogih ni nikdar govorilo ne o Rudolfu, ne o njegovi smrti. Leta 1910 so odkrili v bu-dimpeštanslceni mestnem gozdiču Rudolfov spomenik. Pri tej priliki je padlo tudi v cesarjevi bližini nekaj besedi o Rudolfu. Tako mi je omenil v tem času o priliki nekega službenega pogovora dvorni maršal ogrski Ludwig grof Ap-ponyi o majhnem, priprostem in čisto neznatnem spomeniku, ki je predstavljal Rudolfa v lovski obleki. Pri tej priliki sem povedal kar tako mimogrede tudi jaz'o Rudolfovi smrti to, kar mi je svoj čas Gmeiner zaupal. (Dalje prih.) BRAT SENATOR KLOFAČ NA NAŠEM JAVNEM SHODU. V torek zvečer se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma javen shod, ki ga je sklicalo načelstvo naše stranke in na katerem je kot glavni poročevalec nastopil brat Vaclav Klofač. Dvorana je bila nabito polna. Naši tovariši so prišli polnoštevilno, da slišijo svojega prvoboritelja in voditelja, da slišijo apostola narodnega socijalizma. Točno ob 8. uri je otvoril podna-čelnik tov. Juvan shod in v prav toplih in zbranih besedah pozdravil milega gosta brata Klofača. Zborovalci so burno pozdravljali br. Klofača, ko je nastopil in nagovoril zborovalce v češkem jeziku. Poročaj Jje na to slovensko o narodnem socijalizmu, Slovanstvu in državi. Njegov govor priobčimo prihodnjič. Koncem svojega poročila nas je brat Klofač povabil na poset v Prago o priliki proslave 25 letnice obstoja narodno-socijaiistične stranke in zaključil govor s klicem: »Na svidenje avgusta na Sokolskem zletu.« Zborovalci so dali duška navdušenju z burnim dolgo trajajočim aplavzem in živijo-klici. Za br. Klofačein je nastopil narodni poslanec tov. Brandner, ki so ga zborovalci tudi burno pozdravili. Posl. Brandner je poročal o notra-nje-političnem položaju in pojasnjeval glavne vzroke, ki NSS ne puste delovati v vladi. Povdarjal je, da delajo naši češki bratje v vladi, a ta vlada je socijalistična in dela v smislu narodno-socijalističnega programa. Ko bo naša vlada enaka češki, takrat bomo tudi mi sledili našim bratom in bomo delali v vladi. Dokler vladajo pri nas ljudje brez ljubezni do naroda, ne sme biti za narodne socijaliste mesta v vladi. Poročilo poslanca Brandnerja so Zakaj ne zahtevamo^ tudi mil ? Italijani zahtevajo od nas zaledje pri Zadru, luko Paroš itd. itd. — mi pa se samo branimo in priklanjamo, kakor da ne bi imeli nikakih zahtev, nikakili bolečin. Zakaj ne zahtevamo tudi mi. Seveda ničesar ne v zameno za Reko ali Baroš! Ali more živeti naša Notranjska brez Idrije? Ali more živeti naša Ka-stavščina, ki je popolnoma odrezana od sveta? Zahtevajmo naše Primorje, našo Notranjsko, celo reško kotlino z železnico Sv. Peter—Reka, ker to je res naše, tam žive naši ljudje. Ob enem, ko zahtevamo, zavrnemo tudi nesramne zahteve zemlje lačnega soseda. Zakaj smo tako ponižni? Ali mislimo morda, da bomo premagali Laha s svojo loka-vostjo? Kaj še! Te kače še ni nikdar nikdo z diplomacijo in lokavostjo premogel ali prekosil, temveč le s trdo pestjo in odločno gesto spravite to raso v strah. Edino ta pot je prava. Mi smo žalibog v vsakem oziru prepočasni in prenaivni. Mislimo, da dosežemo s poštenostjo kaj. Spomnimo se, kako smo bili tiho, da ne pride kaj neprijetnega Lahom na ušesa. Vsako preglasno zahtevo so zatrli naši državniki; merodajni faktorji so šepetaje obljubljali, d;t bomo vse dosegli, ker stoje za nami Amerika in — pravica. Ko sem šel nekoč k »Narodnemu veču« na Sušak, da vzeli zborovalci z burnim odobravanjem na znanje. Kot tretji govornik je istotako pozdravljen nastopil tov. dr. Otokar Rybaf, ki se je v glavnem pečal s češko-jugoslov. zvezo in slovansko vzajemnostjo. Povdarjal je, da čakajo naš narod velike naloge, naloge osvobojenja zasužnjenih bratov. Te naloge bo naš narod izvršil skupno z brati Cehi. Pozival je vso slovensko inteligenco naj ne pozabi, da je izšla iz naroda in da je njena dolžnost povrniti se k narodu. Inteligenca naj stopi med narod in ga nacijonalno probuja, da bo izšel iz njega močan, čil in zdrav narod, pred katerim bo trepetal zunanji svet. Končal je z besedami: »Ce- ško-Jugoslovanska vzajemnost naj živi!« Tudi njegovepiu poročilu je sledil buren aplavz, ki je jasno dokumentiral, da se Slovenci v polni meri zavedamo, kaj so nam bratje Cehi. Impozanten shod je zaključil podnačelnik tov. Juvan s pozdravom na senatorja br. Klofača in s klicem: »Naj živi češko-jugoslovau-ski narodni socijalizein!« ODHOD BRATA KLOEACA. Brat Klofač se je v sredo z opoldanskim brzovlakom odpeljal v Maribor, kjer je imel javen shod. Pri odhodu se je na- peronu zbrala de-putacija načelstva NSS na čelu ji podnačelnik tov. Juvan. Visokega gosta je ob odhodu pozdravil tudi pokrajinski namestnik g. minister Ivan Hribar in generalni konzul ČSR g. dr. Beneš. V deputaciji načelstva so se med drugimi nahajali podžupan tov. Jug s soprogo, načelnik kluba obč. svet. NSS tov. Tavčar, dr. Rudolf Krivic in drugi. Ze ko je vlak odhajal nam je br. Klofač zaklical: »Na svidenje avgusta!« Visokega gosta so do Maribora spremili tov. podnačelnik Juvan, narodni poslanec Brandner in tov. Fakin. — Želimo mu srečno pot in na veselo svidenje v avgustu. naj protestira telegrafično v Parizu proti italijanski okupaciji, proti zatiranju Slovanov, mi je rekel takratni predsednik »Nar. veča« na Sušaku, da naj se nič ne bojimo, ker imamo v Parizu dr. Vošnjaka, ta ho že vse dobro uredil, ker ima mnogo prijateljev. Tako ni prišla iz našega okupiranega, zatiranega naroda na konferenco nobena zahteva, nobena pritožba, — ker ni smela priti, ker so tako zahtevali državniki SHS radi prijateljstva »z materjo Italijo«. Posledica temu je bil-Rapallo !., druga posledica pa bo Rapallo II., ako se ne bomo pravočasno zavedli, da smo suverena država, da smo država, ki je povzročila celi evropski koncert, brez katerega hi ne stala danes Francija ob Renu, in bi nemška drevesa ne bila okleščena, itd. itd. Ko je zdaj naš zastopnik v Genovi, dr. Velizar Jankovič samo nekoliko izpregovoril o našem gospodarskem stanju, se je tečaj naše valute takoj dvignil, kako bi bilo šele, če bi v enomer kričali in delali reklamo, kakor to delajo italijanski pajaci. Proč s ponižnostjo, šlevarstvom, znakom suženjstva; zahtevajmo le in zopet zahtevajmo! Ne s silo, ne z armado, na način, kakor smo se v albanskem vprašanju opekli, temveč z jezikom, z argumenti zahtevajmo to, kar natn gre po božji in človeški pravici. Svoje zahteve pa moramo spraviti pred forum celega sveta: Angležev, Amerike, Francozov, Rusije; posebno pa se moramo pridružiti Rusiji, pa ji ne nasprotovati. Rusija je zagonetka, ki ho presenetila še celi svet; najpametnejše bi bilo, da bi šli z njo, kajti edino z njeno pomočjo bodo uresničene naše zahteve. ISazmišljevanie ob KCromarjevem grobu. Preteklo soboto so prepeljali v svečanem izprevodu truplo žrtve avstrijske vojne diktature s Suhega barja na ljubljanski glavni kolodvor. V nedeljo so zagrebli narodnega mučenika z vsemi častmi na pokopališču njegovega domačega kraja v Vojni vasi pri Črnomlju. Čudne misli so se vsiljevale trezno mislečim opazovalcem, ko so videli, koliko zastopnikov one stranke spremlja vzor-moža na njegovi zadnji poti, zastopnikov stranke, ki uporablja, če treba, tudi vešala, da se reši svojih nasprotnikov. — Zastopniki demokratske in radikalne stranke so spravili političnega morilca Alijagiča na vešala. Vsi socijalistični poslanci so se trudili izposlovati pri kralju pomiloščenje, toda zaman. Človek, ki je v veri, da bo s tem koristil narodu, ustrelil po svojem prepričanju zatiralca naroda, se kaznuje v moderni državi, ki jo vodi demokratska vlada, z isto kaznijo kot navadni pocestni ropar. Nasprotno zopet sme radikalni minister (Zečevič) uničiti na stotine življenj, ne da bi ga sploh poklicali na odgovor. Je pač od »partije«!------------ Pa poglejmo pri tej priliki, v koliko je upravičena kaka »oblast razpolagati« z življenjem svojih »podložnih«. Raz-motrivajmo to le iz stališča človečan-stva. Človeška družba ima sredstev dovolj, da se tudi na bolj človeški način obvaruje takih svojih članov, ki so ji iz kateregakoli vzroka nevarni, kakor da jih nasilno iztrebi. Z brutalno silo ne bodo oblasti preprečile zločinov, ker jih pod krinko kazni —same izvršujejo. Pomisliti pa bi morali še zlasti tisti mogotci, ki danes zlorabljajo svojo moč, da jih bodo mogoče jutri sodili ti, ki sede danes na zatožni klopi, ali pa vsaj njiliovi nasprotniki. Toda, da govorimo o justificiraiiju! Noben človek nima prava, da bi vzel drugemu življenje. Niti do svojega življenja nima pravice, kdor ima koga, ki bi mu njegova smrt prizadela hud udarec. In če bi se moglo komu priznati pravico nad življenjem in smrtjo kakega človeka, bi bila to edino njegova mati. Kajti mati ga je znosila v upu in strahu, veselju in žalosti, v bolesti in trpljenju. Ko pa je zagledala kraj sebe nedolžno dete, je pozabila na svoje trpljenje, ga je oblila z vso materinsko ljubeznijo. Otrok je rasel, rasla pa sta žnjim tudi njena skrb in strah. Rabelj in sodnik bi se skrila na vrvi pred lastno bestijalnostjo, če bi si mogla tako živo predstavljati vse trpljenje, ki ga mora prestati mati za svojega otroka. Vzgaja, neguje ga leta in leta, njene skrbne oči ga ne izgreše nikoli. Pride doba osamosvojenja, največja skrb matere. Njen upliv gine bolj in bolj, začne se izrabljanje po delodajalcu, slaba družba, ki povzdiguje v mladeniču nastalo nezadovoljstvo in ne-voljo do poštene človeške družbe,- ga zapelje in fant — pod vešala. Ali si more kdo predstavljati hujše gorje od trpljenja uboge matere takega ne- srečneža. — Brezsrčno je kaznovana nedolžna mati, ne pa obsojenec. Mnogo se je čulo svoj čas o kazenskih kolonijah v Sibiriji. Rusija ni hotela ljudi pobijati, ampak je one, ki se niso hoteli pokoriti družabnemu redu, prisilila, da so delali v prid državi in narodu. Seveda so oblastva in posamezniki izrabljali svojo moč in delali krivice. Vkljub vsemu temu pa so take kazni neprimerno bolj človeške kot vešala, zlasti če se postopa s članom človeške družbe, ki se je onemogočil, vse eno človeško, bolj kot z bolnikom, kakor z zločincem. Na vsak način bi imela moderna država dovolj sredstev izgubljene člane človeške družbe, če že ne privesti na pravo pot, vsaj na človeški način izkoristiti jih v prid državi in narodu. Politične vesti. Demokratski politik dr. Triller je praznoval pretečeni teden fioletnico. Dr. Triller je star liberalec, kot človek pa poštenjak. Splošna kriza. Kriza je v vladi, kuga je v demokratski stranki, v krizi je finančni minister, v posebni krizi minister sa-obračaja, radikalci niso daleč od krize. Če bi sc dala kriza izvažati, bi takoj zboljšali svojo valuto. Igračkanje z državo. Kljub vsem protestom bodo razdelili državo n« okraje, kakor so to sklenili demokrati in radikalci. Slovenija bo razdeljena na dve oblasti s sedežem v Ljubljani in Mariboru. Le Srbijo ne bodo delili, ta ostane taka, kakor je bila. To bo dovedlo do novih ostrih notranjih bojev, tako da naša dr žava še dolgo ne bo prišla do tako potrebnega miru. Ko bi vladali pri .nas namesto radikalov in demokratov italijanski fašisti, bi ne mogli delati večje nezadovoljnosti, kakor jo delajo naši državotvoren Kaj neki smo zakrivili Jugoslovani, da nas obdarja usoda s takimi državniki. 200% doklade na zemljiški davek. Finančni odbor je sklenil nove joq% doklade na zemljiški davek. Kje so ostali moji vo-lilci, bo vzdihnil Pucelj po volitvah. Vrhovni komandant demokratov v Ljubljani. V nedeljo se je mudil v Ljubljani vrhovni komandant demokratov g. Ljuba Davidovič. Ljubljanski demokrati so priredili pri tej priliki obed in sesta nek zaupnikov. Druge nesreče ni bilo. Politične razmere v Vojvodini. Kadai SO govori o Vojvodini si predstavljamo navadno nepregledna, bogata polja in temu primerno seveda tudi bogate ljudi. \ endar pa v Vojvodini ne bivajo samo bogataši, tudi tam je velika večina ljudi, ko so prav za prav reveži. Po gmotnih razmerah se da vojvodinsko prebivalstvo i azpredcliti v tri vrste. Kna tretjina je poljedelskega proletarijata, ki ne poseduje ničesar; druga tretjina so mali posestniki, ki sc bore z vsakdanjim življenjem, kajti zemlja, ki jo posedujejo ne more preživljati niti njihovih družin; tretjo tretjino pa predstavljajo veleposestniki, bogatini. Po litična razdelitev je bila do zadnjega časa v posameznih delih sledeča: Proletarci so bili brezpogojni komunisti, mali posestniki so se držali demokratov, in to radi agrarne reforme, ki so jo demokrati pridigovali, veleposestniki pa so bili pristaši radikalne stranke ter poleg tega še za Veliko Srbijo. Kakor povsod, tako sc je tudi v Vojvodini politično mišljenje v zadnjem času precej izpremenilo. In vendar nam nudi Vojvodina prilieno sledečo politično sliko. Proletarijat so si znali pridobiti socijalisti s tem, da njihovi agitatorji silno udrihajo po sedanjem režimu. Mali posestniki so zapustili demokratsko stranko, ker sc jc pokazala povsem nezmožna za katerokoli reformo najmanj seveda za agrarno. Mali posestniki so prišli do prepričanja, da so jih demokrati samo farbali, in radi tega so jih zapustili. Sedaj vstopajo ti mali posestniki trumoma v zemljoradničko stranko ki razvija ravno v Vojvodini naj večjo agilnost. Pa tudi veleposestniki niso z radikalno stranko bogve kako zadovoljni. V radikalni stranki sami se vrše čudne stvari. Predvsem se je radikalna stranka preživela, njeni ideali so zastareli, njena politika je prenasičena s korupcijo, skratka radikalna stranka je na umiku. Se bo živela nekaj časa, to je gotovo, toda ne več radi svojih idealov, temveč le radi svoje tradicije. Da radikalna stranka pojema se opaža najbolje v Vojvodini. Kaj interesantni so radikalni shodi v Vojvodini. Narod na shodih ogorčeno protestira proti vladi, proti na shodih navzočim ministrom, proti avtomobilom ministrov in velikih županov. Govorniki pa ne morejo nuditi zborovalcem ničesar, nobene nove ideje, da niti nobenih novih fraz. Vendar pa je težko reči, kam se bodo obrnili, ker buržujska stranka je vendar le radikalna stranka. Menda poskušajo prodreti v veleposestniške vrste tudi zem-Ijoradniki; s kakim uspehom nam ni znano. Volitve bodo izpadle v Vojvodini popolnoma drugače, kakor leta 1920. Žalostni Rusi in Nemci. Beogradska vladna porodica je sklenila na Komando iz Pariza, da ne prizna nemško-ruske po godbe. To se bodo jokali Rusi 111 Nemci! Kaj bo napravila porodica če pristopi k zvezi še Italija? Ti prokleti Labi, zopet so na?! Svetovni pregled. Genovska konferenca. \ si svetovni listi so polni poročil o genovski konferenci. Poročajo vse mogoče novice važne in nevažne. resne in kratkočasne. Tako izvemo vse polno anekdot; nekaj jih hočemo povedali tudi svojini či tateljem. — Francoska delegacija je dobila od svoje vlade vezano »maršruto«, iz katere so znane nekatere prepovedi. Tako francoska delegacija ne sme posečati kina. Govori se, da je ob priliki konferenco v Washingtonti zahteval ameriški državni tajnik Hughes od šefa francoske delegacije nenadoma važno informacijo. Toda gosp. Brianda so iskali zastonj, bil je v kinematografu. Dalje je Francozom prepovedano igrati golf, z golfom je imel Briand na konferenci v Cannesu smolo. Tudi z ženskami sc ne sme pečati francoska delegacija. Ženske so namreč povzročile na konferenci v Spaa cel škandal. Ko je vodja francoske delegacije Barthou izstopil na kolodvoru v Genovi iz železniškega voza, je bil izredno ponosen in zadovoljen ter se je venomer smehljal, Tovariši somišljeniki in tovarišice! Na letošnjem glavnem zborovanju Narodno - socljalistlčne stranke v 1 ubljan! je bil sprejet predlog, da se bo 1. majnika nabiral MAJSKI DAR v prid naši centralni blagajni. — Ker se gre zares za našo sveto stvar, polagamo ta sklep vsem našim tovarišem in tovarišicam na srce in jih prosimo, da poskrbe zato vse potrebno in organizirajo pobiranje tako, da bo uspeh čim lepši. — Kolikor kdo da, je dobro! Nabrane prispevke pošljite takoj po položnici, ki ste jo prejeli z okrožnico, ali pa po nakaznici in Jo označite z besedilom »MAJSKI DAR«. Pri tej priliki pa ne pozabite na naš tiskovni sklad, na pobiranje zaostale naročnine in na agitacijo za novo naročbo »Nove Pravde«. — Naš list naj bo v vsaki kmečki in delavski hiši! — Zato 1. maja na delo! Z narodno-socijallstlčnim pozdravom CENTRALNO TAJNIŠTVO NSS V LJUBLJANI. Neki novinar sc ojunači in ga vpraša, zakaj jc tako vesel. »Zakaj bi ne bil vesel«, odgovori Barthou, »pomislite samo na one lepe atitografe, ki mi jili bo mogoče zbrati v Genovi.« G. Barthou je namreč strasten zbiralec autosrafov (lastnoročnih podpisov) znamenitih ljudi. Lloyd George angleški ministrski predsednik sc je veselil na genovsko konferenco radi tega. da se bo dva dni — vozil po železnici. Med vožnjo, pravi, čuti mir, nihče ga ne moti in ima čas, da — čita. Lloyd George namreč silno rad bere, najrajše stare klasike. Ko je izstopil v Genovi, je inolel iz njegovega /epa zvezek kritične izdaje Seneke. Dejanja, ne besede. K. K.o je končal italijanski ministrski predsednik Pacta svoj govor, s katerim je otvoril konferenco, se je sklonil vodja ruske delegacije čičerin k svojemu sosedu in mu rekel tako glasno, da so ga mogli vsi čuti, »Facta, non vorba«. (.Dejanja, ne besede). X- Zadnjič smo že puročali, da je dobila genovska konferenca vse drugi pomen, kakor ji je bil prvotno določen. Danes igrajo na konferenci Rusi prvo vlogo. Cela konferenca postaja pravzaprav odvisna od Kusov. In Rusi se vloge, ki so jo prevzeli, popolnoma zavedajo. Vsakomur, kdor jih le hoče poslušati, pripovedujejo svoje nazore. Samoobsebi umevno je, da so oblegani od novinarjev, ki hočejo cd Rusov vedno izvedeti kaj novega, in Rusi, vedno prijazni in postrežljivi, pravijo novinarjem vedno in vedno nove stvari. Vsi listi prinašajo te novosti in cel svet čita in govori o Rusih. Ententa je povabila Ruse v Genovo, da jih pritisne ob zid. Toda ententa je mislila, Rusi so pa obrnili. Gotovo je, da ententarji preklinjajo tisto nesrečno uro, ko so povaDili Ruse. Danes so Rusi v Genovi in s tem sc mora računati. Poročali smo, da sta sklenili Rusija in Nemčija posebno pogodbo. 'I'a pogodba je zadela entento v živo. Francoski listi so pretečeni teden naravnost rjoveli same jeze. angleški so jim pomagali, vendar pa niso bili tako divji, kakor francoski. Zgodila se je ententi nečuvena krivica, kaj takega še svet ni doživel. Ruse in Nemce se mora vreči iz konference, tako je šlo cel teden. Po malem so lajali tudi naši vladni časopisi, je pač bilo iz Pariza tako ukazano in »Jutro« si ni moglo kaj, da se ne bi prav po jutrovsko obregnilo ob, Ruse. Kaj pa se je zgodilo? bo vprašal čitatelj. Nič posebnega, Rusija in Nemčija nista napravili ničesar drugega, kakor da sta sklenili zvezo ter da sta rekli, da se ne dasta več izžemati od cn-.tente. To je bilo dovolj. Raditega je v nevarnosti pravica in bogve kaj še. Lepa pravica, kaj ne! Interesantna pa je vloga, ki jo je igrala in jo še igra Italija. Med tem, ko sp, kakor smo poročali, trancoski in angleški listi divjali ter se penili »pravične jeze«, da jim je pečenka, ki so jo imeli že skoraj v rokah, ušla, so sicer laški buržujski listi tudi doprinašali svoj del k blatenju socijalistične Rusije, toda vladno časopisje se je držalo nekako rezervirano. Italijanski diplomati imajo fine nosove. Pogve, kaj se bo skuhalo iz tega, so si mislili, počakajmo. In prijazno so. mahali s svojim repkom enkrat Franciji in Angliji, drugič — Rusiji in Nemčiji. O, Italijani znajo. — Valovi so se malo pomirili, diplomati si pošiljajo note, proteBte in odgovore in brzojav nam javlja, da se bode našlo spo-razumljenje. Toda komaj je prvo razburjenje malo poleglo, že je počila nova bomba. Kdo jo je vrgel? Eh kaj, kdo drugi kakor Rušit Oni znajo, oni sukajo danes svet. V petek je bila podpisana pogodba med Rusijo in papežem. ^ tej pogodbi dovoljuje Rusija prihod jezuitov v Rusijo, da organizirajo vzgojo mladine, a usmiljenih sester da delajo na socijalnem polju in frančiškanom, da vodijo versko propagando. Kaj pa je dovolil Rusom papež, še ni znano. In fc-vropa sc zopet čudi in vznemirja. Pretečem teden je posetil konferenco tudi laški kralj. Pri tej priliki je poVabil udeležence na obed, med drugimi se je udeležil obeda tudi voditelj ruske delegacije Cičerin in je govoril s kraljem nad četrt ure. O čem s *> govorila, še ni znano. k.iu^nJ?°,,tikiJc vsal<0 preroko .-atije iz lista nrčrrX a' Pa poskušajo nekateri SeS!k0^0^nV'speh genov,ke vendar pa zatrjujejo f|-i° ■ prcroK°'- »nje, konference soditi i J po P°,599.116 duš. Rusija. V »Izvestiji« piše Lenin o poteku kongresa ruske komunistične stranke. Lenin sklepa, da je pokazal kongres večjo enotnost in boljšo strnjenost, kakor dosedanji kongresi. \ strokovni in gospodarski politiki ni skoraj nikakih različnih naziranj več. Kongres je doprinesel sijajen protidokaz vsem klevetam nasprotnikov, ki so vedno trdili, da bo stranka razpadla. Ni je moči na svetu, ki bi mogla iztrgati stranki pridobitve revolucije. Res je, da je morala stranka v marsičem popustiti. toda popuščanja je sedaj konce:. Sedaj jc treba korakati s kmeti korak za korakom naprej. Anglija. Anglija je ena onih srečnih držav, v kateri draginja vedno pada. 'la mesec pa je nenadoma prinesel tudi v Angliji nov val draginjo. Živež sc je nenadoma podražil za io°/o. Tudi blago se je podražilo, vendar pa ne tako občutno kakoi živila. Kitajska. Na Kitajskem je izbruhnila državljanska vojska. Sodijo, da sta nahujskali Kitajce Anglija in Japonska. .... ,„„ct n, priCakovaI Lehoslovaška. <">h, 1 znala dobiti v kratkem a a M J1* upanje sveta. Pred kratlr?™’1 P°P°!.U0 Za' Anglcškcm in v Ameriki posojflo^p na J11 o na Angleškem je bilo v not - j'0' krat krito, v Ameriki pa v resnici pčikm lo se pravi v eni uri so podpisali Ameri kanci petkrat več posojila, kakor ga jc Poročila z dežele. (iomiljsko. - Tu se jc vršil krasen shod NSS, na katerem sta govorila tovariša Dobovišek in Žabkar iz Celja. Ob tej priliki se je pa tudi tako; ustanovila kraj. organizacija, h kateri je pristopilo nepričakovano veliko število članov, od katerih je obenem 42 naročilo naš list. Za predsednika je bil ob velikanskem navdušenju izvoljen naš vrli posestnik Miha Korun. — Le tako naprej! Mozirje. — Dne 22. aprila se je pri nas vršil nad vse pričakovanje lepo uspeli shod NSS, na katerem sta poročala tovariša Žabkar in Dobovišek. Na zahtevo se je takoj ustanovila krajevna organizacija NSS ter bil izvoljen naslednji odbor: Za predsednika tov. Leopold Goričar, za podpredsednika Bre-zovnik, za tajnika Pelikan in blagajnika Troger. Izvoljeni tovariši so nam porok, da bo naša stvar v Mozirju tudi zares napredovala. Dokaz temu je številno priglašanje članov. Shod v Žalcu in Grižah. V nedeljo 30. aprila ob 9. dopoldne bo javen shod NSS v Žalcu v gostilni Virant. Popoldne pa v Grižah v gostilni Piki. — Govorila bosta tovariša Dobovišek in Žabkar. V’ Mariboru je imelo v soboto, dne 22. t. m. društvo jugoslov. drž. uslužbencev in nastavi jencev svoj občni zbor, ki je bil obenem protestni shod. Velika dvorana Narodnega doma je bila skoraj polna udeležencev. Sprejete so bile zelo ostre resolucije proti nameravanemu kršenju osebnih in rodbinskih doklad nižjim uslužbencem in zavlačevanju izplačila II. obroka zaostalih draginjskih doklad, za zvišanje draginjskih doklad na 22 Din, proti redukciji sodnega uradništva, da naj se okoliške občine pritegnejo v isti dravinjski razred, kakor je Maribor, ker je draginja ista, kakor v Mariboru, in slednjič proti obdavčenju nabavijalnih zadrug. Resolucije so bile tudi brzojavno poslane zakonodajnemu odboru v Beograd. Shod je pokazal bratsko enodušnost vseh uslužbencev, ki so dostojno zahtevali, kar jim gre, obenem Pa pokazali, da so siti obstoječih razmet. Za predsednika društva jc bil zopet izvoljen mnogozaslužni prof. dr. Pečovnik. v ‘ Nabaven večer v proslavo pr- vega maja priredi krajevna organizacija Ptuj \ pondeljek ob pol 8. uri zvečer v prostorih »Narodnega doma«. Spored bo lažno ličen. Vstopnina prosta. — Vsi socijn-listično misleči se uljudno vabijo. Vpeljani gostje dobrodošli! Tedenske novice. Priporočljivo vprašanje. — Demokratsko - šuštercijansko - nemškonaci-jonalna zveza v Sloveniji je našim demokratom, zlasti pa njihovim vodite- ljem in gospodom okrog »Slovenskega Naroda« in »Jutra« popolnoma zmedla možgane. Ti gospodje zares plešejo in pišejo kakor jim diktira bivši oče klerikalne stranke dr. Šušteršič, oz. ljudje, ki imajo na vesti toliko posledic denuncijanstva izza avstrijske dobe — nedolžnih žrtev, ki so jih ti rablji pustili postreliti in pokopati na Suhem barju - ljudi, ki so zares nosili v srcu jugoslovanstvo! Vprašamo naše demokrate, kako lekcijo jim je dal zaradi te šu-štercijanske zveze njihov vrhovni šef g. Ljuba Davidovič, ki se je mudil ta teden v Ljubljani, katerega mi spoštujemo in si ne moremo misliti, da bi se strinjal s takim črnobelim ultramon-tanstvom? — To vprašanje stavimo kot odgovor na notico v »'Slovenskem Narodu« od 25. t. m. Brata Klofača je iskreno pozdravil tudi »Slovenski Narod« in 11111 želel prijetno bivanje v Ljubljani, akoravno je prišel v posete — »k našim političnim protivnikom«. Te besede »Slovenskega Naroda« pa popravljamo v toliko, da narodni socijalisti niso samo protivniki demokratske stranke, ampak njeni naj-tnijši nasprotniki. Ali ste čull? —- »Slovenski Narod«, marastično glasilo skrahiranili liberalcev, — sedanjih demokratov nam dne 26. t. 111. zopet podtika zvezo s klerikalci. Mi mu zadnjič na to odgovarjamo, zato pa odkrito in brez ovinkov. Kaka zveza obstoja med nami in klerikalci, ve danes skoraj že vsak otrok, posebno dobro pa naši demokratski. Obstoja- neobvezna grupacija strank s socijalističnim programom na mestnem magistratu, ki je le taktičnega in go spodarskega pomena. Imamo tedaj pro ste roke in čisto vest. Kdor nam more očitati kak greh, naj to pove javno, kakor povemo to mi, zakaj demokrate ta koalicija tako zelo boli! — Iz demokratov govori zavist! Nevoščljivi so nam, ker so oni hoteli stvoriti zares zvezo s klerikalci! Da je temu res tako, dokazuje dejstvo, da je pred svoječas-no volitvijo župana prišel k vodstvu SLS v palačo jugoslov. tiskarne načelnik kluba občinskih svetnikov g. ata l'urk in prosil milosti. Da, prosil je milosti, prosil zveze s — klerikalci! Kot zahvalo za to, pa je ata Turk ponudil klerikalcem mesto podžupana na mestnem magistratu! — Ali je tako ata Turk? — Ali ste čuli? — Sedaj L.jub-jančanje lahko razmišljajo — o pošte-.iosti naših demokratov! Ali je demokrate oblila rdečica, ko sta jim naš brat Klofač in dr. Ribaf na našem shodu povedala, kdo je za državo in kdo je proti nji? — Upamo, da so demokrati to razumeli? -— Vprašamo jih, kdo je protidržaven, kdo raz-hija državni organizem? — Tisti, ki krši zakone, tisti ki pritiska ob tla državne nameščence in jim trga od ust njihov skromen kruh in tako seje in širi nezadovoljstvo! Toda mi bomo delali nemoteno naprej z vso vehemenco, šli liomo po naši pravi poti preko izbruhov \ agoniji se nahajajoče demokratske ''like. lu ubogo! ljudstvo nam bo svoj čas hvaležno! Delavski list, glasilo demokratske sc .vino zvija in javk i ker smo ; >i v obraz povedali resnico. Te > a' n -reč niegov želodec ne prenese. Očita ;iai)i t.elo, da si domišljujemc. da ima-:,|p samo mi pravico udrihati po odc-r ihilt in Velekapitalistih, on pa ne Ni-sino ljubosumni na nikogar, ki žigosa naše pijavke, toda če dela to Delavski-list- .ie to početje zanj nemoralno. Pribili smo že, da take demagogije še ni videl svet, kot se uganja sedaj od stra-ni .IDS, ki vzdržuje pod krinko strokovnega lidruženja nov list, ki nima druge naloge, kakor da pljuje na lastno stranko ter s tem goljufa trezno in pq? šteno misleče delavce. Naravnost smeš-uo je, da govori podrepnik kapitalistov o kapitalističnem rogu, v katerega trohi NSS. nc Soditc drugih po sebi! V naši stranki ni kapitalistov in jih tudi ne bo, kot je to pri vas! Pač pa imamo druge vrste kapitaliste, ki imajo svoj kapital v glavah In delovnih rokah, ne Pa po bankah! Kdor hoče biti deležen dobrot, ki jih ustvarja pošteno delo, ta naj svoj zdravi um in svoje zdrave roke uporabi v boljše namene, kakor da pomaga verižnikom odirati svoje sotrpine. Za narodno zavednega, socijalno mislečega delavca ni mesta drugje kot v uarodnosocijallstičucinu taboru. Kdor tega ne verjame, naj vstopi v SSDU, saj se bo v kratkem prepričal, kako so JDSarji naklonjeni delavcem. O tem že vedo lepe »štorije« naši viničarji, ki so jih prevarili volkovi v ovčjih oblekah ter jim odžrli toli potrebni »viničarski red«. Dr. Žerjav je kot minister za socialno politiko odstopil. — Tako bo dana prilika, da se zvrste vsi demokratski poslanci Slovenije na ministrske stolce. »Jutro« sicer pravi, da ta vest ni resnična mi pa trdimo; »Akoi ni, pa bo prav kmalu!« Kralj Aleksander je odpotoval te dni v Rumunijo, na to se je odpeljal v Pariz.— Naši vladni mogotci mu najbrž vselej tedaj, kadar se hočejo polastiti v smislu ustave kraljeve oblasti, nasvetujejo razna potovanja, da potem izide kak »famozni zakon«. — Najbrž lahko zopet pričakujemo kako posebno kunštno senzacijo, ki bo nas uboge proletarce Je še bolj pritisnila ob zid. (Opomba. Je že tu! Vlada je sankcijonirala zakon o razdelitvi države na upravne oblasti, Slovenija je razkosana!) Namesto dobrega kšefta — polomi jada! —- Dr. Šušteršičeva brošura, ki sta jo baje izdala z znatno podporo čifutskega kapitala najnovejša zaveznika nove »državotvorne« demokratsko-šuštercijanske-nemškonacijonalne koalicije Volta in politično justificirani dr. Pegan, je bila natisnjena v 30.000 iz-vodih. Demokratje in njihovi zavezniki 'so računali na dober kšeft s to svojo senzacijo. Moteli so zaslužiti kakih 70 tisoč kron, računajoč, da bodo ljudje kar požirali to novost. Toda zmotili so se. Luč senzacije je hitro ugasnila in brošuro razpečavajo danes komur vedo in znajo zastonj; na deželo gredo celi zaboji. Lahko sl mislimo, kje bo našla brošura potem svoj cilj. —• Tako bo namesto mastnega kšefta — polo-mijada! Monopolna taksa na sladkor se bo zvišala za 100 odstotkov. — Vidite, tako se pobija draginja. Kako štedijo ministri z državnim imetjem. — »Epoha« poroča, da je pred kratkim naročil poštni minister Miladinovič beograjskemu postajenačeiniku, da priklopi zanj k brzovlaku salonski in tovorni voz, ker hoče vzeti s seboj v Rumo, kamor se pelje, tudi svoj avto. Postajenačelnik je izjavil, da tega ne more storiti, na kar je minister naročil posebni vlak. — Upamo, da se je »kšeft« izplačal. , Naj nove j še davčne odredbe. Finančni odbor je sklenil 20. t. m. glede postopanja pri pobiranju davka v Sloveniji in Dalmaciji uvesti sledeče izpre-membe: Osebna dohodnina se plačuje šele od dohodkov, ki presegajo 10.000 kron. (Dosedaj je bila meja K 4800); prizivni čas proti davčni odmeri se skrči od 30 na 15 dni; plačilni nalogi se ne izstavljajo več, ampak se razglasi na občinski deski, da je davek predpisan. — Na proteste naših opozicional-nili poslancev, ki so povdarjali, da je smešno nastaviti kot minimum 10 tisoč kron na leto, ter zavzemali stališče, da naj glede drugih dveh točk ostane pri starem, se ni oziralo. Ne bo dolgo, pa bodo beriči pobirali po hišah, davek kot nekdaj desetino. Eksplozija v Bitolju. V Bltolju, najjužnejšem večjem kraju naše državo, kjer so bile še iz svetovne vojne sem nakopičene velikanske množine artilje-rijske municije, je prišlo pretečeni teden do usodepolnih eksplozij. Porušenih je polovico hiš, prebivalstvo je pobegnilo na prosto, kjer stanuje v šotorih. Ker ni bilo nikakih varnostnih priprav, in je municija nakopičena po celi okolici iti v mestu samem, se je širil ogenj vedno bolj in bolj, vedno novo eksplozije so uničevale še ohranjena poslopja, tako da bo večina mesta popolnoma uničena. Koliko ljudi je pobitih, se sploh ne ve, kakor tudi o vzroku prve eksplozije ni ničesar znanega. — Škoda znaša na milijarde. — Pa se čudimo, kam gredo vsi ogromni državni dohodki! Nekaj se »porazgubi« pri tleli, drugo »sfrči v zrak«, ubogo ljudstvo pa plačuj s svojimi krvavimi žulji! Živinski Macedonec. — Dne 19. t. m. popoldne je privedel na postajo Slov. Bistrica vojak civilista. Mladenič je na postaji hotel pobegniti, vojak pa je ustrelil na daljavo ca .30 korakov štirikrat za njim, ne da bi ga bil zadel. Peti strel ga je ranil v roko, na kar je ubežnik mirno obstal ter čakal vojaka, ki je šel proti njemu. Ko pa ta pride v bližino, vzdigne puško ter ustreli mladeniča iz razdalje dveli korakov v trebuh. — Brez ozira na to, da bi bil ta »junak« s svojimi brezglavimi streli zadel lahko povsem neprizadeto osebo, je vojaška uprava lahko ponosna na svoje »momke«, ki zadenejo prav gotovo, če nastavijo cev na trebuh svoji žrtvi, ki mirno pričakuje »človeka vrednega ravnanja«. Gotovo mladenič ni utekel brez povoda. Zadeva pa sigurno ne bo nikdar pojasnjena, kakor bi bilo treba. Le naprej po Zečevičevem vzgledu, pride vsaj preje spoznanje! (Pobuna v 48. pešpolku.) Pod tem naslovom prinaša »Politika« vest, da se je v Plevlju v Sandžaku dne 25. aprila uprla cela garnizija, ki obstoja skoro izključno iz Hrvatov. Naposled sc je posrečilo spraviti razbvirjene vojake deloma z lepa, deloma z. grda zopet v vojašnico. — Oddanih je bilo okoli 300 strelov, vendar ni bil nikdo poškodovan. Vojaki so trdili, da se no branijo služiti v vojski, hočejo pa odslužiti določeni čas doma na Hrvaškem. Plevlje leži sredi med gorami, takorekoč ločeno od vsega sveta. Ta osamljenost in pa »lepo« ravnanje z moštvom, kar je obče znana resnica, je priterala vojake v obup. Bodo pa zopet iskali krivcc tam, kjer jih ni. .S policijsko kaznijo grozi pokrajinska uprava po odredbi ministrstva notranjih del javnim preklinjevalcem, če kletve vzbujajo zgražanje in pohujšanje. Kazen se bo odmerjala po cesarski naredbi od 20. aprila 1854 št. 56 deželnega zakonika. Utonil je v Zagorju ob Savi 8 letni sinček rudarja Jerneja Šalamuna v naraslem potoku Mediji. Reforma koledarja. V Rimu zboruje mednaroden odbor francoskih, angleških, belgijskih in ameriških astronomov, da se dogovore glede praktične reforme koledarja. Problem plastičnega fotografiranja. Kakor poročajo praški listi, je naš rojak, tehnik Ljubomir Skala na zelo originalen in enostaven način rešil problem plastičnega fotografiranja in kinematografije. Mladi izumitelj je svojo iznajdbo patentiral v Cehoslovaški in v Nemčiji. Prvi plastični f-ilmi pridejo v promet že tekom letošnjega poletja. Novi most pri Veržeju, ki veže Prekmurje z Murskim poljem, je bil otvorjeu v nedeljo 23. t. m. Otvoritvi so prisostvovali kot zastopniki vlade: pokrajinski namestnik Ivan Hribar, minister za zgradbe Vukiševič, general Maister in minister Pucelj. V Veržej so se hoteli peljati preko Špilja, toda Nemci so kar nepričakovano zopet ukinili železniški promet, ki se je že nekaj časa sem po dogovoru vršil preko Radgone med Mariborom in Ljutomerom. Vladnim zastopnikom ni preostalo drugega kot potovati preko Ormoža. Novi občinski volilni red za Slovenijo je pravkar izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani kot II. snopič Zbirke zakonov. Velja 4 Din, po pošti 25 para več. Sokolski Vjesnik župe zagrebačke. Ravnokar smo dobili tretjo štev. lista »Sokolski Vjesnik« zagrebške župe. Odlikuje se tako na opremi, kakor tudi po svoji vsebini, ki bo zanimala naša sokolska društva in posameznike, ki se zanimajo za Sokola. List, ki je uzorno urejevano jugoslovansko sokolsko glasilo, priporočamo interesentom. Uprava lista: Zagreb, Nova vas br. 23 sprejema naročila proti predplačilu Din. 15 za celo leto. Iz stranke. Naš prvi maj. — Prvi maj sc nam bliža. Bliža se nam naš delavski praznik, bliža se nam oni dan, ko stopimo zopet na plan in pokažemo, da smo delavci ponosni na svoj stan. Na ta dan se vrše v vseh večjih krajih shodi narodno-socijali-stične stranke in narodno-socijalne zveze. Ustanovni občni zbor NSS v Splitu. V nedeljo 16. t. m. se je vršil v Splitu ustanovni občni zbor Narodno*.- socijali-stične stranke, /.bora se je udeležilo kakih 200 somišljenikov iz Splita, Solina, Ka-štela, Trogira, Sinja in Omiša. Po deseti uri je prišel med zborovalce senator CSR br. Vaclav Klofač, katerega so zborovalci burno pozdravili. Takoj po prihodu senatorja Klofača je otvoril zbor tov. Oskai Tartaglia, ki je po pozdravu zborovalcev obširno poročal o narodnem socijalizniu 'ti o delovanju narodno-socijalistične stranke ter o potrebi, ki je vodila pripravljalni odbor do ustanovitve stranke. Pozval je vse zborovalce naj sledijo korakom narodnega socijalizma in naj se prijavijo v stranko. Burno pozdravljen je nato dobil besedo brat Vaclav Klofač, ki je poročal o narodnem socijalizmu, Slovanstvu in državi. Za svoja izvajanja je žel dolgotrajen buren aplavz. Pred volitvami je govoril še tov. Mate Jankov, ki je pozdravil br. Klofača kot učitelja in voditelja nai odnosa socijalizma. V načelstvo pokrajinske organizacije so bili izvoljeni sledeči tovariši: Oskar Tartaglia, načelnik; Mate Jankov in Milo-rad Gjurendič, podnačelnika; Ivo Brodič, tajnik; dr. Silvije Matulič, podtajnik; Ma-nola Ljubo, blagajnik; Duje Kezie, Ivo Senjanovič, Lovre Šilovič in Iv. Lukačevič odborniki. Lepo uspeli zbor je s pozivom za vstop v stranko zaključil tov. dr. Ivo Poli teo. Novo življenje je zavelo v naši stranki. Brez agitacije, spontano je prišel nov duh v naše vrste. Prišel je kot odpor proti brezprimerni agitaciji drugih strank, ki imajo milijonske agitacijske fonde. Našim tovarišem priporočamo, naj to idejo širijo in podpirajo. Naj bi pa tudi vsaki plačal svojo članarino za to leto, ker naša stranka je navezana samo na članarino in prostovoljne prispevke; ker brez denarja ne moremo prav ničesar napraviti. Sc enkrat opozarjamo vse naše pristaše, da glasilo nar. soc. stranke jc edino »Nova Pravda«. Pustimo vse osebnosti na stran, naše narodno socijalne ideje naj pronik-nejo v sva srca in lepši dnevi nam bodo napočili. Naši pristaši v Mariboru zelo dobro posečajo vse kavarne; naj pa tudi v vsaki kavarni, v vsaki gostilni, restavraciji zahtevajo »Novo Pravdo*. Zdaj jo ima samo ena kavarna; kljub temu je naša ideja močno razširjena v Mariboru. Ako bi imeli samo par resnih delavcev bi naša stranka prekosila vse druge. Na delo! V Guštanju se vrši pri Rimskem vrelcu prva majniška proslava. Ta dan prihitc od vseh strani tovariši v Mežiško dolino, kjer bodo poslušali našega parlamentarnega borca narodnega poslanca tov. Ant. Brandnerja. Proslava prične ob 9. dopoldne in traja do 4. ure popoldne. Brat Brandner nam je porok, da bo cela prireditev veličastna, ker bomo v tem kraju imeli prvič priliko slišati besedo enega izmed naših prvih voditeljev. Poživljamo, vse okoliške tovariše, da se te proslave v Mežiški dolini sigurno udeleže. V Trbovljah proslavi naša stranka in organizacija delavski praznik skupno z ostalimi strokovnimi organizacijami. Na shodu bo govoril med drugimi tudi tov. Rupnik iz Ljubljane. V Radečah se vrši v proslavo prvega majnika javen shod, ki sc vrši že 30. t. m. ob pol 8.-zjutraj na trgu. Kot glavni poročevalec nastopi tov. Rupnik iz Ljubljane. V Ribnici bo tudi javen shod, na katerem poroča kot glavni govornik tovariš 1’odbevšek iz Ljubljane. Na Bledu priredi narodno- socijrdna tveza 30. t. m. ob 2. popoldan veliki javni 6hod na vrtu gostilne »pri Zrimcu« v Gra-du. 1. maja se bo vršil veliki sprevod okoli jezera. Po sprevodu in na shodu bo go-govoril tov. Tavčar o pomenu velikega praznika. Litija proslavi 1. maj na najdostoj-nejši način. Proslava sc vrši že 30. t. m. v Hotiču, kjer se bo vršil tudi javen shod, na katerem poroča tov. Franjo Rupnik iz Ljubljane. Popoldne bo veselica na prostem. Razvcn v omenjenih krajih proslave 1. maj tudi še vse ostale krajevne organizacije NSS in podružnice NSZ. Poživljamo vse tovariše, da se vsak v svojem okraju gotovo udeleži majske proslave, ki naj sc povsod vrši v najdostojnejši obliki. — Živel 1. maj! b Planite naročnino 8 Odprto pismo. Gospodu višjemu državnemu pravdniku v Ljubljani. »Nova Pravda« št. 37 z dne 21. januarja t. 1. je v članku »Kar čez noč postal Slovenec« prinesla marsikak nelep očitek proti višjemu ravnatelju moške kaznilnice v Mariboru g. Juliju Fischerju. G. Fischer ni reagiral na članek in ne demontiral, pač pa jc naznanil višjemu državnemu pravdništvu v Ljubljani, da je g. Marko Pegan, višji paznik v Mariboru, pisec članka in predlagal njegovo suspenzijo. Nadpaznik Marko Pegan j c bil 1. februarja suspendiran in sc je proti njemu uvedla disciplinarna preiskava. Uredništvo je v 7. štev. »Nove Prav-dc« izjavilo, da g. Marka Pegana ne pozna in da on ni pisec članka. Isto sem osebno povedal g. višjemu državnemu pravdniku in mu tudi povedal, da imam dokaze za vse to, kar se je g. Fischerju očitalo. Vzlic vsemu temu, pa je g. Marko Pegan še vedno suspendiran in sc proti g. Fischerju še ni nastopilo. Vprašam Vas zato, gospod višji drž. pravdnik, ali hočete ustaviti disciplinarno preiskavo in razveljaviti suspenzijo g. Marka Pegana, ki ni pisec članka 111 hočete uvesti preiskavo proti g. Fischerju? Priče so vam pri meni na razpolago. Vladimir Kravos, glavni in odgov. urednik »Nove Pravde«. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik: Vladimir Kravos, uradnik, Ljubljana. Brivnico Frana Novah Maribor, iMsandroua cesta štev. II se cenj. občinstvu priporoča. . Postrežba točna in čista. IVANA ZORKO, LJUBLJANA Sv. 3akoba nabrežje 23 kupuje in prodaja vsakovrstno starino Carinsko posredovanje izvršuje najtožneje in do zmernih cenah „KOMPAS“ špedicijsko podjetje, informacijska pisarna v Celju, Razlagova ulica štev. 11. A rinilitrgovina z galanterijo, II ilnltlPr pnp°ro<^a ^repin svili« JlUUlulflcn papir nadrobno in debelo, po nnjnižjih cenah, kakor tudi vse drugo blago. Ljublfana, Sv. Petra c. 23. F. P. ZAJEC, <*>•» :——"t-",: Ljubljana - zaloga očal, ščlpakev, ur, zlatnine, srebrnine, itd. Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo tvrdko Tone Malsai pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6. testa 19. MARIBOR lastnega izdelka toaiisijska zalaga pri Belki Legli. Gosposka ulica IV. a -------------- — . - . —--------e a a Delniška glavnico: K 20,000.000 — Slovenska eskomptna banka Rezervni zakladi: K 6,500.000*- E E E a PODRUŽNICE: LJUBLJANA. Šelenbursova ulica štev. 1. Telefoni št. 146, 458 E q Hovo mesto, Rakek. Slovenigradec Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavke: eskomptna ^ GDnnnnnnonnnnnnnnnooEOfflnnnnnnnnnEnnnnnoonnnonnnHranfflonnnnnnnnnnnnn®®®®0 jpiiiiMiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiM " Jadranska banka Beograd == Delniška glavnica: Din 30,000.000-- Podružnice: slawnica: Rezerva: ... Din 15,000.000'— celle, Cavtat,[Dubrovnik, Ercegnovl, 3elsa, Korfula, Kotor, Kranj, L3UBL3ANA, Maribor, J , ' .u„, Naslov za brzojave: JADRANSKA. MetkovK, Sarajevo. Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzolave: JADRANSKA. § Mirani zavod: FfiiMK SORSER STOTE BUNK, IZ MM Strest, liew-Vorli Cit). (