12 Politične stvari. Govor mestnega svetovalca g. J. Nabergoja v seji mestnega zbora tržaškega 18. dne meseca decembra. Čudim se predlogu mestne delegacije, naj se vrne peticija za slovenske ljudske šole, katero je podpisalo nad 1400 slovanskih očetov in predložilo zboru polit. društvo „Edinost" prvemu na prošnji podpisanemu. — Ako zbor sprejme ta predlog, postopa nepostavno in ob \ enem žali narodni čut Slovencev, ki bi po postavi in naravi morali v Trstu vživati prav enake pravice, kakor Italijani. Nadejam se toraj, da bode slavni zbor krenol drugo bolj pravično in pametno pot in sprejme predlog, katerega nameravam jaz staviti kasneje. Ako se postavimo na stališče liberalizma, s katerim se ponaša velika večina te zbornice, ako na drugo stran v poštev jemljemo patrijotizem, katerega pač vsa zbornica pri vsaki priliki povdarja, čuditi se moramo, da se je našla med nami osoba, ki zavrača tako pravične zahteve, kakor je ona, naj se napravi za slovensko prebivalstvo v Trstu par slovenskih ljudskih šol. Liberalno načelo, katero spoznavate Vi, dragi gospodje, kakor to vedno povdarjate, protivi se odrekanju tako pravične zahteve; to načelo ima za posledico naj-večo toleranco toliko glede vere, kolikor glede narodnosti , katero dandanes vsi skoraj še bolj trde, nego vero. Zato skoraj ni misliti, da bo slavni zbor glasoval za predlog, ki v oči bije načelom svobode in tolerance. Vi gospodje večkrat povdarjate, da je Trst italijansko mesto, zarad tega pravite, treba je strogo paziti, da se Trstu ohrani italijanski značaj. A glede tega, da je slovenski narod tukaj prav tako domač, kakor italijanski in da ni še popolnem dokazano, kateri obeh narodov se je poprej naselil na tukajšnjih obalih jadranskega morja (poslanci levice godrnjajo), dalje glede resnico , da so Slovenci in Italijani te dežele od nekdaj vezani drugi na druge, in naposled glede tega, da po natornem zakonu noben narod ne sme biti suženj dru-zemu narodu, glede vsega tega mislim, da Slovenci imajo v Trstu in okolici enake pravice, kakor Italijani, in kedor bi jim hotel zanikavati sredstva za razvitek po svoje, ta bi s tem oznanjeval absolutno, kruto zatiranje manjšine po večini, ali še boljše tiranstvo onega, ki je slučajno pa krivično na vlasti. Ako Vi gospodje kaj tacega storite , s tem jasno opravičujete germanizacijo. katera je bila v tej dvorani čestokrat odbita z največo indignacijo. Kdor hoče pravico, ta mora biti sam pravičen, posebno pa tam, kjer gre za narodna in človečanska vprašanja. Jaz menim, da je pač mogoče, da mi večina naloži kako materijalno breme, davke, doklade itd., ali kako administrativno naredbo, a nikoli mi ta večina ne more natvezati narodnosti in vere. Kaj bi rekli posebno gospodje od levice, ako bi kdo tukaj predlagal, naj se omeje pravice, katere med nami uživajo judje? Jaz menim, da bi vsi Vi gospodje v sveti jezi zavrnili z vso eneržijo tak predlog. Tudi jaz se z Vami vjemam, da jud mora vživati enake pravice s kristjanom. — A kar velja za jude, vsaj to bi moralo veljati tudi za Slovane, kateri so tukaj domači od prvega začetka. Slovan ne sme nositi jarma nobenega druzega naroda, in ako Vaša politika meri na to, da s korenino izrujete slovanski živelj v tej deželi, v tem mestu , na krivem potu ste, dragi gospodje. Tako Vaše prizadevanje ne pelje drugam, nego v večni boj, kateri pa mora konečno uničiti prvi avstrijski trgovski emporij. Slovani bili so za Trst od nekdaj živa potreba, jaz si ne morem misliti srečnega Trsta brez Slovanov; oni ostanejo vedno potrebni, Trst ne bode nikoli mogel napredovati brez njih; oni so tudi večina prebivalstva na Primorskem, katerega upravno središče je mesto Trst. To je poznano po vsi Avstriji in v geografiji, priznani za srednje šole, se uče, da je na Primorskem Slovanov 64%, Italijanov pa še ne 31%, in ta slovanska večina a/s živi po svojih lastnih običajih in šegah, ona se spo- 13 kilava in čuti kot narod in se toliko bolj zaveda, ker jej je znano, da so Slovani ne le na Primorskem, te-muč tudi v vsej Avstriji v veliki večini in da jih podpirajo bratje, kateri prebivajo od bregov jadranskega morja do Spielfelda, pa od Triglava do Balkana. Tako močan narod se ne da več podjarmiti od drugih, bodisi tudi močnejših in v kulturi uže sprednejših narodov. Kar se tiče Trsta, rekel sem uže, da Slovani so tukaj bili od nekdaj in da vedno ostanejo, ker Trst ni le popolnem obdan od Slovanov, temuč sslavizmom tudi napojene. Malo rodbin je v Trstu, katere ne bi imele slovanskih tradicij, kar nam najbolj pričajo imena nekaterih gospodov na levici te hiše in nekaterih drugih glavnih „tržaških mešetarjev" za lahonstvo. Največo kupčijo ima Trst s slovanskim prebivalstvom v notranjih deželah in pa s Slovani na Balkanu; tudi je naravno, da se je Trst množil vedno le po Slovanih, to se godi še danes, in se bode godilo v še veči meri, ako bode Trst srečno napredoval in postane po novih naredbah bolj ozko vezan na notranjo Avstrijo, nego je bil dosedaj. Kdor danes govori v Avstriji o zatiranji Slovanov, sovražnik je Avstriji; enak sklep je veljaven tudi glede našega mesta. Ni dolgo, ko se je čitalo v pan-slavističnih ruskih listih, da je interesom panslavistične stranke bolje ugajalo, ko so bili v Avstriji na krmilu ustavoverci, nego jim ugaja sedanja sistema sporazu-menja in pomirjenja Slovanov. Iz tega pa je razvidno, da Avstrija, nasprotna razvoji in napredku Slovanov, v njej živečih, stavi v nevarnost lastno eksistencijo, kar je spoznala krona sama s tem, da je poklicala na krmilo spravljivo mi-nisterstvo. Kar pa velja za Avstrijo v velikem, to velja tudi za Trst v malem. Mesto take komercijalne važnosti bi ne smelo gojiti nekih političnih aspiracij; to mesto bi se temveč moralo vladati po najliberal-nejših načelih, vzemši za izgled srečno in v prvi. vrsti obrtno in trgovsko Švico. A da Trst napreduje na potu, katero je nastopil pred okolo 20 leti, to bi bilo za to mesto največa nesreča. — Tržaški interesi so ozko vezani z onimi cele Avstrije, v sreči te države bi moral iskati tudi Trst svoje sreče, kedor pa hoče dobro Trstu, ne sme, kakor sem uže rekel, gojiti zgodovinskih predsodkov, vsled katerih ne bi smeli Slovani na Primorskem uživati enakih pravic z Italijani. Nadaljevanje boja proti Slovanom gotovo ne bode koristilo ne mestu, ne Italijanom samim. Zarad tega pa menim, da bi bil čas, da nehajo neke spletke in da bi se začelo računiti z realnimi činitelji. Še le potem je mogoče, da se začne doba miru in sprave med obema narodoma te dežele, kar pa zahteva pred vsem priznanje enakopravnosti slovenskemu narodu; ker le med enakopravnimi je mogoče odkritosrčno in trajno prijateljstvo. (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. Govor mestnega svetovalca g. J. Kabergoja v seji mestnega zbora tržaškega 18. dne meseca decembra. (Dalje in konec.) Kar pa zadeva načelo o poduku, gotovo se Vi, gospodje, vjemate z menoj in priznavate, da prvo pedago-gično pravilo zahteva, da se mladina podučuje v ma-ternem jeziku. Vi sami ste uže čestokrat slovesno pro-testovali proti ponemčevalni sistemi v državnih naših šolah, Vi ste še nedavno protestovali proti nemškim dopisom, katere pošiljajo mestnim uradom nekateri tukajšnji c. k. uradi. To je prav, Vi ste ravnali pravično; a ta pravica postane krivica v rokah tistega, kateri ne daje 21 svetu izgleda, da sam tudi spoštuje pravico drugih, in kakor hitro ne činite Slovanom prav tega, zoper kar se tožite nasproti vladi, pravica je v Vaših ustih pravi pravcati „paskvil". Nič prav se ne prilega Vam terjatev , da mora vlada spoštovati Vaše narodne pravice, dokler Vi sami dajete vladi najlepši izgled, kako ni potreba spoštovati takih pravic. Dobro znan pregovor pravi: „Kar ne želiš sebi, ne delaj bližnjemu". In če priznate, kakor priznava ves svet, da je ta pregovor svet, Vi nimate ni vzroka, ni pravice pritoževati se zoper vlado, ako Vam ona dopisuje nemško, in to toliko časa, dokler no daste magistratu kategoričnega povelja, da mora pisati slovenskim strankam v slovenskem jeziku, in to posebno v občenji s čisto slovensko okolico. Moč logike to od Vas zahteva. Med Vami bodo tudi taki, ki pravijo: ako hočejo Slovenci slovenske šole v Trstu, naj si jih osnujejo sami. To, gospodje, je po vsem krivo, tudi Slovenci v mestu stanujoči, doprinašajo k stroškom občine na razne načine, in kjer nosijo bremena, tam bi morali uživati tudi pravice, in ena glavnih pravic je ona na poduk. — Dokazano pa je statistično, da v mestu živi najmanj 26.000 Slovanov in peticija, o kateri je govor, nosi podpise okoli 1400 očetov Slovanov, kateri očetje predstavljajo najmanj 4000 za ljudsko šolo godnih otrok. Zdaj pa vprašam: imajo ali ne ti očetje pravico, da tirjajo, da se njihovi otroci podučujejo v materinščini? Zanikati bi mogel to avtokrat, dokler mu je na razpolaganje moč, a nikoli ne liberalec, ki se ponaša, da se bori pod zastavo svobode in pravice, kakor se s tem ponašate Vi, gospodje. Da dokažemo še bolje, da slovanski element ni tako nov v Trstu, kakor bi nekateri tržaški zgodovinopisci radi svetu natvezali, dovolite, da Vas spominjam na one čase, ko je vladal osodo tržaškega mesta eden največih državnikov, grof Stadion. V tistem času, ko so avstrijska ljudstva pozdravljala z največim veseljem prve žarke svobode, se je v tržaških mestnih ljudskih šolah podučevalo slovensko in italijansko. Mnogo Tržačanov, tudi morda kak gospod v našem zboru, se še dobro spominja tistih zlatih časov, ko je Trst bil v pravem deviškem razvoji, ni treba torej, da bi se posebno trudil z dokazi za svojo trditev. Vprašam le: ali ni bilo morda izvrstno ono načelo, s tako eneržijo izvrševano po možu, čegar spomin je še danes svet vsakemu pravemu Tržačanu? Gotovo je bilo izvrstno in da bi med nami nehale neke strasti, neki čudni nazori, tudi danes bi večina naših mestnih očetov posnemala izgled velikega Stadiona, kar ni tudi prekinolo neskončne prepire, kateri gotovo ne pospešujejo blagostana našega sicer prekrasnega mesta. Razun tega, čestiti gospodje, tudi šolska postava podpira in opravičuje pravične zahteve Slovanov v Trstu. Ta postava veli: kjer se nahaja zadostno število učencev katere koli avstrijske narodnosti, morajo kompetentne oblastnije skrbeti za primerno število ljudskih šol in učiteljev, kateri znajo podučevati v maternem jeziku šolarjev. Po tej postavi torej imajo Slovenci v Trstu pravico do več slovenskih ljudskih šol, ker postava tudi govori, da na vsakega učitelja spada k ve-čemu po 80 učencev. A ne le ta zakon, tudi temeljna postava naše države v §. 19. jamči Slovanom pravico, da se njihova deca v šolah podučujejo v materinščini in da tudi uradi z njimi poslujejo v istem jeziku. Gospodje, postave so za to, da se državljani, v prvi vrsti pa uradi, po njih ravnajo, one ne smejo ostati le mrtva črka. Mi Slovani pa smo dolgo, dolgo trpeli; drugi narodi so nas tlačili, dokler ni zasijala zlata svoboda. A med tem smo doletni postali, zavedamo se svojih narodnih pravic, katere tirjamo v imenu svobode in ve- 22 soljnega napredka, ni več mogoče, da bi Vi, ali drugi, še dalje kontumacirali Slovane, in ako bi se Vi, čestiti gospodje, še tako upirali naši pravični zahtevi, mi Slovenci se tega ne bomo strašili in ne odstopimo od začetega pota ter se bomo neprenehoma posluževali vseh postavnih sredstev, katera nam morejo pridobiti in zagotoviti uživanje naših svetih narodnih pravic. Prosim, da si dobro, prav dobro zapazite to, in po tem vravnate svoje postopanje. A ker je boljše, da se z lepo in prijateljsko poravnamo, in ker je dobro in potrebno, da enkrat neha večni prepir zarad prava, katero je uže pripoznano po državni in naravni postavi, in katera pravica se med pravimi liberalnimi ljudmi umeje sama ob sebi, prav zaradi tega in v interesu naše skupne, prekrasne domovine priporočam vam gospodom, da ne glasujete za predlog delegacije, ki je diktat predsodka proti slovenskemu narodu, ampak da podpirate moj predlog, ki se glasi: Veleslavni mestni zbor naj sklene, da se peticija društva „Edinost" , oziroma 1429 očetov v Trstu (mestu) stanujočih, za osnovo slovenskih ljudskih šol v mestu izroči šolskemu odseku v prevdarek in poročilo. Da pa se ne boste mogli izgovarjati, da ne umejete peticije, akoravno sem gotov, da delegacija prav dobro pozna nje zadržaj, izročam tukaj gospodu županu avtentičen slovensk prevod , da s tem pade tudi vzrok delegacije, da ne umeje zadržaja peticije. V tem Vam torej pridem jaz nasproti, in se nadejam, da boste tudi Vi, gospodje, toliko dvorljivi ter pripoznate mojo uljudnost, katero, prosim, smatrajte samo za tako, ker ne odpovedujem se pravici, da morem vsak čas zahtevati od Vas, da sprejemate tudi slovenske prošnje. Na Vas je tedaj boj ali mir, gospodje, volite! (Burni, več časa trajajoči „živio"- in „dobro"-klici, „živio Na-bergoj!" itd. na galeriji).