Kroinika. = Iz Jugoslavije. Rekonstruirani kabinet je sestavljen tako: predsedstvo: dr. Stojan Protič; njegovo namestništvo: dr. Anton Korošec; zunanje stvari: dr Ante Trumbič; notranje stvari: Svetozar Pribičevič; vojna general: Račič; prosveta: Ljuba Davidovič; finance: dr. Momčilo Ninčič; pravosodje: dr. Marko Trifkovic; verstvo: dr. Tugomir Alaupovič; železnice: ing. Marko Vulovič; poljedelstvo: dr. Živko Petričič; prehrana in obnova: Miloje Jovanovič; javna dela: Miloš Kapetanovič; gozdarstvo in rudarstvo: dr. Mehmed Spaho; socialna politika: Vitomir Korač; pošta in brzojav: dr. Edo Lukinič; priprava za .konstituanto: dr. A!bert Kramer; zdravstvo: dr. Uroš Krulj; brez listnice: Miloslav Rajčevič (Crna gola.) V ministrskem svetu je bilo sklenjeiio, da se bodo odslej poslaništva in kon* zulati nazivali uradno: poslaništva in konzulati države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nadalje je sklenil ministrski svet, da. se določi kot državna zastava kraljevine SHS trobojnica s horicontalno razvrščenimi barvami, in sicer tako, da bo zgoraj modra, v sredi bela in spodaj rdeča. Državni grb bo bel dvoglavi orel z naprsniin ščitom, razdeljenim na dvoje polj. Gorenje, večje je zopet razdcljeno na dvoje polj. Na desnem belem je rdeč križ s štiritni S (srbski grb). Leva polovica ima šahovsko ploščo belordeče barve, razdeljev no na 20 štirikotnikov (hrvatski grb.) I)olenje polje kaže grb stare Ilirije (Slovenije), namreč na modrem polju bel polumesec, obrnjen navzgor In med njegovima krajcema peterožarno zvezdo. Prej omenjena zastava označuje državnost in se naj izobeša na vseh drž. in deželnih poslopjih ter na vojnih in trgovskih ladjah. M.inistrski svet je nadalje sklenil, da se na vsem ozemlju kraljevine SHS proglasi ravnopravnost latinice in cirilice ter da se vse meščanske in ustavne pravice kraljevine Srbije razširijo tudi na vse drugo ozemlje Jugoslavije. Vse te sklepe ministrskega sveta mora odobriti državni svet. — Delegacija za mirovno konferenco je izvoljena. Načeloval ji bo Nikola Pašič. Clani delegacije so: dr. Trumbič, dr. Žolger in poslanik v Parizu Vesnič. Kot svetovalci s pravico glasovanja so jim dodeijeni: dr. Smodlaka, dr. Rybaf in Mato Boškovič, bivši srbski minister v Londonu. — Z ozirom na izpremembe v sestavi skupne vlade je odstopila tudi Narodna viada SHS v Ljubljani. Ker so sedaj resorti za prehrano, finance, promet in narodno brambo skupni, odpadejo funkcije naslednjih poverjenikov: dr. Tavčarja (prehrana), dr. Kukovca (finance), dr. Pestotnika (promet) in dr. Lovra Pogačnika (narodna bramba). = Naše sedanje naloge. Pod tem naslovom razpravlja v »Slovenskem Narodu« prof. dr. P. P e s t o t n i k , poverjenik za promet in eden najboljših naših sokolskih delavcev, o naših sedanjih najnujnejših nalogah, ki naj ustvarijo v Jugoslaviji. s preporodnim delom nov tip etičnejšega človeka. Nekaj odlomkov iz te tehtne razpiave, ki so za nas najvažnejši: Bivši državi opravičeno očitamo nenravnost in smo ji v svoji' notranjosti že davno pred vojno odrekali pravieo do življenja: biia je brez načelne in znanstvene k u 11 u r n e snieri. Besedilo zako.¦"ov je bilo še dosti moderno, predpogoji za duševni razvoj poedinca in narodov so se naslanjali teoretsko na temelj enakopravnosti, v resnici pa je bilo izvajanje teh zakonov sirovo nekulturno nasilstvo v vseh panogah državnih in kuiturnih zavodov in naprav posebno pa v šolstvu. Zaradi ponianjkanja zunanje ugodnih raziner so morali zaostati najboijši talenti. Pokopane so bile za vedno kulturno produktivne moči. Kje je ostala svoboda vere, vesti, naziranja, izražanja mnenj? Vzdrževale so se javne šole z očitno nasprotujočimi si smermi, v istem razredu se je po uradno odobrenem.učnem načrtu poučevala protiznanost ali neveda poleg znanosti in vede. Dosledna je bila učna uprava samo v pogledu ponemčevanja. Laž in breznačeinost v kulturni vzgoji je rodila laž in nemoralnost v ljudstvu. -Navdušeno so klicali avstrijski patriotje pred štiririii leti: »2ivio vojna, cesar, Avstrija itd.«, hinavsko in škodaželjno so se smejali isti ljudje, isti vojaki, isti cesarski rodovini in isti Avstriji ob njih razpadu... Etična anarhija je najbolj žaiostna posledica te vojne, in ta utegne postati za naš narod usodna, če se nevarnosti ne zavemo in če pravo.asno ne uporabiino primernih sredstev za zdravo konsolidacijo moralnih teraeljev med vserni sloji našega Ijudstva. Surovo samoljubje in slepo drvenje po trenutnih užitkih žene celo duševno zrele in gospodarsko močne narode v propast, kaj šele narod, ki je po krivdi drugih gospodarsko in prosvetno slabo organiziran in ki se danes nahaja v zibelki lastne državnosti ... Š o 1 a naj izobrazuje, še bolj pa naj vzgaja. Stara mehanična smer brez poznavanja sodobnih vzgojnih potreb naj se umakne novim narodnim in socialnim zahtevam. Soglasje med teoretskim šolskim spoznavanjem in jako sestavljenim življenjem v udejstvovanju je vbodoče prav posebna važna pedagoška dolžnost. — C e r k v e so poklicane vzgajati ljudstvo v verskem čuvstvovanju in etičnem nagnjenju brez potvarjanja in brez postranskih primesi in politiške navlake. Pomoč v vzgoji na široko odprtem polju je lahko za narod dragocena, toda metoda vzgoje se mora bistveno modernizirati. če hoče učinkovito vplivati in biti gibčen del v ustroju vzgoje narodnega organizma. Posvetno utemeljena kot družabna potreba demokratiške in socialno pravične države, posvetni smeri človeške duše lahko pristopna in pojmljiva, naj je razlaga o nujnosti in potrebi moralnega ravnanja in življenja. Na otroka še vpliva strašilo z bavbavom. Naš preprosti človek je v svetovni vojni mnogo videl in izkusil, njegov duh je izčiščen in njegova notranjost je drugače, bolj svetovno orientirana kot pred vojno. Premagal je otroško dobo in dvomim, da bo vzgoja k dobremu s pomočjo grozot ali radosti v posmrtnem življenju ali s pomočjo ljubezni do personificirane nevidne in oddaljene bitnosti, kot si jo preprosti človek edino more predstavljati, dosti uspešna. Človeški di:h po naravnih psihiških zakonih prenese nekaj transcedentnosti (nadnaravnosti), v glavnem — in to sern hotel poudariti — pa naj se dobra in prava vzgoja v širokih plasteh našega naroda naslanja na racionalistično (umsko) spoznanje dobrega in slabega z ozirom na okolico, družbo, državo. Prepričanost o neobhodni potrebi moralno in etično dobrega v socialnem smislu rodi voljo trajnega notranjega razpoloženja za ravnanje po splošno priznanih etičnih načelih . . . . = »Akademski Dom.« V ljubljanskih listih beremo, da se je po naročilu Narodne vlade osnoval pripravljalni odbor za ustanovietv društva »Akademski Dom«. Njegova naloga je, do 1. januarja 1919 pripraviti vse, da dobe slovenski akademiki v Zagrebu svoj dom, v katerem bodo dobivali ubožnejši dijaki za primeroma inalo- odplačilo vso oskrbo, imovitejši pa bodo plačevali vso po društveneiti odboru določeno svoto. »Akademski Dom« bo po raožnosti otvorjen že s 1. januarjem. — »Akademski Dom« je namenjen vsem slovenskim akadernikom brez razlike strank ali imovinskih razmer. Namen mu je, da omogoči slovenskim visokošolcem študij na zagrebškem vseučilišču, kamor bo poslej hodila velika večina slovenskega visokošolskega naraščaja. Težko nalogo prevzame snujoče se društvo, saj treba več kot 300 slovenskim akademikom pripraviti dom in bivališče ter oskrbeti vso oskrbo. — V pripravljalnem odboru so: odvetnika dr. Oton Fettich in dr. Milan Korun ter vladni svetnik dr. Fran Detela. Darove sprejema Ljubljanska kreditna banka pod označbo: »Za Akademski Uom«. = Upravna komisija na Narodni vladi SHS v Ljubljani nam je poslala nastopni komunike: Upravna komisija, ki pod predsedstvom dr. I. Žolgerja posluje na Narodni vladi, je te dni izgotovila in predložila vladi načrte naredb, ki se z njimi določuje delokrog oddelka za notranje zadeve, oddelka za prehrano, oddelka za socialno skrbstvo, oddelka za uk in bogočastje, oddelka za kinetijstvo in oddelka za zdravstvo. Dalje je podala Narodni vladi zahtevano mnenje o vlogi škofijskega ordinarijata glede razmerja katoliške cerkve k državi SliS v prehodni dobi. = Vseučiliško komisijo je ustanovila iNarodna vlada. V tej komisiji so gospodje: odvetnik dr. D. Majaron kot predsednik, prof. bogoslovja dr. I. Zor. kot podpredsednik, docent dr. Ramovš kot tajnik in gimn. prof. dr. Debevec kot namestnik. = Višji šolski svet. Za predsednika višjega šolskega sveta v Ljubljani je vlada imenovala profesorja Antona S u šnika, za njegovega natnestnika pa prof. dr. Fr. 11 e š i č a. Skrutinij o izvolitvi obeh zastopnikov učiteljstva in njiju namestnikov se še ni vršil. = Telovadba sokolskega naraščaja. Poverjenik za uk in bogočastje, g. dr. K. Verstovšek, je sklical na dan 12. t. m. posvetovanje glede udeležbe dijaške in ljudskošolske mladine pri telovadbi obeh telovadnih organizacij — Sokolov in Orlov. Razgovora so se udeležili zastopniki poverjeništva za uk in bogočastje, poverjeništva za socialno skrbstvo ter Slovenske Sokolske Zveze in Zveze Orlov. — Po dolgi debati pro in contra so sklenili: a) Naraščaj je dovoljen obema organizacijama (Sokolom in Orlom); odločitev se prepušča staršem; b) obe Zvezi naj preskrbita naraščaju dobrih vaditeljev; c) učiteljstvo naj v šoli opusti vsako agitacijo; č) uporaba šolskih telovadnic naj se določi enakomerno obema organizacijama; d) o podrobnosti se dogovorita obe Zvezi. — To poročilo posnemamo po »Slovencu«. Od učiteljskih organizacij ni bila na posvetovanje nobena vabljena. = Ureditev selilne pristojbine. Po verjeništvo za finance Narodne vlade v Ljubljani je izdalo naredbo, ki preureja selilne pristojbine državnih uradnikov in uslužbencev. Kot odškodnino za poliištvo dobi uradnik ali uslužbenec, ako je samec, dvomesečno temeljno plačo, ako ima pa poleg sebe enega ali več družinskih članov, štirimesečno temeljno plačo (brez funkcijske, aktivitetne in draginjske doklade). Preurejene so tudi ogledne iri druge potne stalne pristojbine. Avskultanti. praktikanti in elevi dobivajo vse te pristojbine v isti višini kakor uradniki XI. činovnega razreda. = Regent Aleksander Jugoslovanski akademiji. lz Zagreba poročajo: Na svoj pozdravni brzojav je dobila Jugoslovanska akademija v Zagrebu od regenta Aleksandra odgovor, kjer poudarja, da ga posebno veseii, da je prejel pozdrave od Jugoslovanske akademije, ki ima nalogo, širiti ideje velikega Strossmayerja. Akademija je odgojila rnože, ki so proslavili jugoslovanski narod pred vsem svetom in pokazali, da ne smemo sanio umirati »za krst častni in slobodu zlatnu«, ampak da snio tudi vajeni, držati v eni roki ostri meč, v drugi pa knjigo prosvete in vede. Regent Aleksander izraža svoje uverjenje, da bo na temeljih najširšega demokratizma, stroge ustavnosti in popolne i-avaopravnosti vseh treh ver zgrajena Jugoslavija najboljša zaščitnica in opora znanosti in umetnosti. Regent zagotavlja akademijo o svoji naklonjenosti, ji obeta najdalekosežnejšo podporo in končuje z vzklikom: »Naj živi duh Strossmayerjev, Mazuraničev in drugih velikih Jugoslovanov!« = Vojne izgube Avstroogrske. Listi priobčujejo statistične podatke o izgubali bivše avstroogrske armade. Armada je izgubila na mrtvih, ranjenih in pogrešanih skupaj 4 miiijone mož. Izmed teh je službeno dognano, da je mrtvih 800.000 mož. Od 310 aktivnih generalov jih je padlo le 8, od 2308 štabnih častnikov jih je padlo le 359, izmed nižjih aktivnih čsatnikov jih je padlo 3888, dočim jih je padlo izmed rezervnih častnikov 8970. Padlo je v celem 5 princev, med temi pa ni nobenega habsburškega ali parmskega princa. = Madžarski jezik so v hrvatskih srednjih šolah odpravili z naredbo poverjeništva za uk in bogočastje. Dijaki iz oddelka z madžarskim jezikom morajo preiti v oddelek s francoskim jezikom dotičnega razreda. = Dr. Masaryk, predsednik češkoslovaške republike, se je dne 21. t. m. v triumfalnem prihodu vrnil v Prago in je prevzel svoje posle. Izven domovine je živel in delal za domovino ravno 4 leta in 4 dni. = Za poslanika jugoslovanske države SHS v Pragi je imenovan Ivan H r ib a r, bivši župan ljubljanski. — Slovanski jeziki in Čehi. Učni tečaji, ki jih oskrbuje prosvetna zveza v Brnu, so se že vsi začeli. V štirih tečajih poučujejo ruščino (3 tečaji za začetnike, l tečaj pa za one, ki so že obiskovali rečene tečaje), v dveh tečajih poučujejo srbohrvaščino, v enem pa poljščino. Število teh tečajev, na katerih ni srednješolske mladine, priča, kako se češka javnost zanima za slovanske jezike. . = Nemška Avstrija je svojemu učiteljstvu dovolila nabavni prispevek za leto 1919. = Italijani snujejo italijanske šole. Italijanske oblasti so jele v okolici Reke snovati italijanske šole z vsem pritiskom in terorizmom, ki ga jim daje v roko aprovizacija. Zlasti silijo nižje sloje, naj vpisujejo svojo deco v italijanske šole. = Verouk na Češkem. Višji šolski svet v Pragi je izdal naredbo, ki morejo na njeni podlagi starši ljudskošolske in srednješolske mladine svobodno določati, ali naj njih otroci obiskujejo verouk ali ne. = Duhovniki-nadzorniki na Pruskem, Pruski državni tajnik za uk in bogočastje, prej ljudskošolski učitelj Adolf Hoffmann, je izdal naredbo, po kateri so odpuščeni vsi duhovniki, ki so okrajni šolski nadzorniki na Pruskem.