Ii3. Stonu. f vmm. i mk, 17. uji lili. X£IX. tefo. Q|^r UKm ^J ■■ IM ^H V H^r ^B^H ^H ^H V l^fl^H ■■ Cl ^KF wKB ' .Slovenski Narod' vtlfa po pottfs za Avslro-Ognko; edo !cto skupaj naprej • K 25-— ?°'JeiU - « . • . 13-cetrt leta . , .*. . 650 na mesec . ••*'•• 2 30 |xa Nemčljo: celo leto naprej . . . . K 30-— ta Ameriko in vse druge dežele t celo leto naprej . . . . K 35.— Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica at! znamki, CpravnlStvo (spodaj, dvorile levoX Knallova ulica At 5, t*l«iaa *1SS. tsfca|a vuk ias ivater tenmil b*4*1|« lai »rasalk*. Inserati veljajo: petrrostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin„ za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zatavait vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upiavništvu aaj se pošlljajo nazočni ne, reklamacije, inserati Lt i, to je administrativne stvari. .— Posamema * te vitka velfa 10 vinarfav, —— Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve na ručni ne st ne ozira. „Harotaa tlakama« talafoa ŠL 89. .Slovenski Narod" velja ¥ Ljubljani na dom dostavljen: celo leto naprej • . • - K 24*— pol leta ,. . • . . . 12-— četrt leta „ • . • . . 6*— na mesec m * • • • » 2*— v upravništvu prc,eman: celo leto naprej . , • • K 22*— pol leta „ .....11'— četrt leta w . . • . • 5*50 na mesec » • • • * • 1*99 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo; Ksaflova allca št. 5 (v pritiičju levo,) telefon St. 34. H ^i^ I ^ ^*B ^ š ^ *i 1^^ 1^4? i^ BOJI NA DOBERDOBSKI PLANO-XI. — BOJI NA CECl ITALIJANSKI FRONTI. — NA TIROLSKE^ ZMA-GUJEJO NAŠE ĆETE. — OKROG .1300 ITALIJANOV VJETiH, 14 STROJNIH PUŠK IN 7 TOPOV VPLENJENIH. Dana}, 16. maja. (Kor. urad.) Lradno se razgfasa: Italijansko bojišče. Artifjerrjski boii so se razširili včeraj na ceio ironto ter se večkrai Siopnjevaii do velike sile. V odse':;« Dcberdobs&e visoke planete je vdr? preizkušeni hebski črnovojniški pelk v sovražne jarke vzho^no cd Tr:':i*a. vjel 5 častnikov in 150 mcž razHčnih italljanskih ko-njeniskih polkov ter vpienil eno strojno pu^ko. KHub vsem naporem sovražnika zopet zavzeti pozicijo zapadno od Sv. ASarifoa. ki smo io pred-včeraišnfem zavze'L snio |o otdržali in utrdili. Tu smo ^-jeli 3 častn?ke in 140 niož ter vplsni!? I strofo pn^ko *i mnogo drugega voinega materijala. Danes ziutraj so metali sovražnl leialci na Kcstanjevico in na več raz-locno označenih sanitetni-i zavoćov berabe, ne da bi bili napravili kai škode. V goriškero mosiišču, pri Piiveh in v tolmlnzken* odssk'i i 2 naša arti-!:eri?a silno obstrelfe^ala sovražnlko-^ a kntja. Razna podvzetja Imanieri-ie so donesJa na tej fronti 1 častnika in 116 mož vjetih. Oh korošk: *ror!tl so S9 razvili pri dohrem raz?!ednem vremenu tuđi živahni topovski boji in pri Ponts-hi tuđi žnfanteriiski boji naših čet z oddelki bersa^!!eri}ev. V DoJomiiih smo zavrniH več ftalijanskih napadov v pokrajini Col di Lana in Tresassi. Na iužnem Tirolskem so zavzele naše čete s pomočjo premocneja:a učinkovanja artiljerije prve sovražne pozicije na hrbtu Armenterra, južno od doline Sugana, na visoki planoti pri Vielgereutu severno od doline Terra^nolo in južno oĆ Rovereta. V teh boj:h smo vjeli 65 častnikov, med niimi 1 polkovnika in nad 2500 mož ter vp|?niii ti strojnih pusk in 7 to-pov. Eno sovražno letalo smo zbiii. Namsstnik načelnika gencralnega štaba vi H 6 f e r, fml. ITALIJANSKO L RADNO POROCILO. 13. maja. \ Trentinu trajno gibanje sovražnih čet in trena, kakor tuđi železniški promet, katerega je motil naš dobro merjeni ogenj. So-vražni artiljerijski ogenj, na katerega smo se odzvali, je provzročil na Ponte di Legno, v dolini Camonica, v San Giovanni in v dolini Ledro nekoliko škode. V manjših bojih v Adižki dolini in v dolini Astico se je znova konstatiralo, da sovražnik vporablja eksniozivne patrone. V bovški kotlini trajajoč ogenj sovražne artiljerije na naše pozicije na Ćukli. V odgovor so obsrreljevali naši topovi sovražne črič na Rornbonu in vžgali nekaj barak. Sovražna le-tala so preletela spodnjo Sočo, ali naša so jih prc^nala, ki so s svoje strani obmerala z hombami sovražna tabo-rišca v Novi vaši in Škocjanu. 14. maja. V Trentinu in gore-nji Adižki dolini artiljerijski boji posebne Ijutosti v odseku Col di Lane. Mali sovražni napadi na Čuklo in na visino pri Ločniku so bili zavrnjeni. Na kraški planoti je provzročila nn-ša artiljerija eksplozije v sovražnih crtah in razprsila korakajoče kolone blizu Devetakov in Opatjegaseia ItaHiansko boifšče. Iz vojaske^a razmotrivanja k poročilu generalne^a stana 16. ir.aia: Čujemo, da se je pričela na naši južnozapadni fronti perijoda zvišane-ga delovanja. Na vsej naši italijan-ski fronti so se pričeli bou*, ki so v medsebojni zvezi. Poročilo našegra generalne.?a štaba govori o dveh glavnih bojnih prostorih: o prostoru na južnotirolski meji in o prostoru ob spodnii Soči, ali danes že se je poro-Ča!o o razširjenju bojev, ki segajo na sosednje prostore. — Nas napad na južno vzhodnem Tirolskem veže na.šo posebno pozornost radi ši-rokosti nanacaln^ga prostora, radi smeri šunka in efekta bojevanja prvi dan. Tukaj su prodrle naše čete med Sugunsko dolino. Roncegno. in Adiž-ko dolino, južno Rovereta, skozi prvo sovražno crto. Greben na visini Ar-menterra, južnozapadno Borga, ki zapira smer šunka po dolini Brenta nizdol, je v naših rokah. Istotako so prostori na obeh straneh čest, ki vo-dijo iz Caldonazza čez Vezzeno in iz Luserne v utrjeni rajon Arsiago, da-lie prva crta sovražnika na visokih planotah lavaronski in folgarski, po-teni crta sevenio doline Terragnolo in končno moćno vtrjene pozicije na obeh straneh ceste Rovereto - Piano della Fugazzo - Schio tuđi osvojeni. Visoko število italijanskih vojnih vjetnikov in okolnost, da je prišlo v naše roke tuđi sedem topov, dokazuje silo našega šunka. O pomenu tega podjetja se za sedaj ne more še govoriti. — Na soški fronti, kjer vporabliajo ltalijani v več odsekih kavalerijo v strelskih jarkih, da bi mogli na drugih krajih tolika krepke-je nastopiti. so zavojevale naše čete pri Tržiči! del sovražnih pozicij in so zavrnile ljute protinapade pri Sv. M'artinu. Ob gorenji Soči in cb koro-ški fronti se vršilo vecji spopadi. V o j n o p o r o č e v a I s k i stan, 15. maja: Delovanje ob Soči je že nekaj dni živahnejše; zlasti ob hribu S v. N[ i h a e 1 a se nadaljujejo boji. Na scvemem pobočju hriba trajajo z veliko Ijutostjo in vztrajnostjo ita-Iijanrki poskusi, da bi popravili pozicije in napredovali s pobočja proti grebenu. Na južnem vznožju Sv. Martina je sledil predvčerajšnjemu napadu sovražnika z ročnimi grana-tami ponovni protisunek avstro-ogr-skih čet, ki se je pričel nepričakova-no In energično in bi! uspešen. Napa-dalcem se je posrećilo, priti v neka-tere nadaljne jarke in se vstaliti v niih. Sicer je poskusila italijanska artiljerija preprečiti v^taljenje, ali ta trud se jej ni posrečil. S tem razsirje-njem crte pri Sv. Martinu je c. in kr. fronta zbolišana za toliko, da je pri-bliževanje Italijanov k hribu Sv. Mi-haela z južne strani vsled tega naravno otežkočeno. Tuđi iz tolmin-skega mostišča se je posrečil sunek, ki |e stal Italijane nekaj jarkov. E. L. Itaiijanska defenziva? Lupano, 16. maja. Gorenjeitali-ianski listi pišejo s privoljenjem cenzure, da je potreba, da italijanska ar-mada preide v defenzivo, kajti defenziva bi pospešila desego italijan-ske zmage. — Dosedaj ofenziva, sedaj kar naenkrat defenziva, pač znamenje, da italijansko armadno vodstvo ne ve več, kaj naj bi storilo, da bi doseglo tisto tako zaželjeno zma-go. Za par dni poteče že leto dni ita-lijanske vojne; ni čuda, če Cadorno skrbi ta obletnica. Kdo bi mislil, da bo čez !eto dni napovedoval — defenzivo! V maju 1915. so sodili ltalijani, da skončajo prav oni evropsko vojno v par mesecih. Italijanski dezerteri!. Curih, 15. maja. (Kor. urad.) »N. Ziir. Nachr.- poročajo, da prihajajo zadnji čas skoraj dan na dan italijan-ski dezerterji, zlasti alpini v Pusch-lav, zlasti iz pokrajine Tonale. Italija in Nemčija. »Corriere della sera« priobčuje članek angleškega poslanca in last-nika ladij Honstona, ki zavrača italijanska očitanja glede gospodarske pcmoči s strani Anglije in meni, da so posledica nemškega vpliva. An-glija ima samo 3760 parnikov z več nego 1000 tonami in 60 odstotkov jih Je rekvirirala vlada. Članek zaključuje, da Nemčija je glavni sovražnik Anglije. Dokler se bo Italija naprarn Nemčiji držala nevtralno, morajo v Angiiji misliti, da Italiji velikodušno dana pomoč in žrtve, ki jih doprina-ša Anglija Italiji, morejo koristiti samo Nemčiji in nemškim interesom. DROBNc VESTI IZ ITALIJE. Gospodarska kriza v Italiji je od dne do dne hujša. Izdelovalci gum-bov v provinciji Brescia so poslali vladi spomenico, v kateri poudarjaio, da od njihove skupne produkcije .30 milijonov je šio v Anglijo 25 milijo-nov. Angieška prepoved uvoza je spravila ob kruh 20.000 delavcev. Popolo d' Italia preiskuje v svojem uvodniku, ali bi bila Italija zma-govalka in ali bi si bila izvojevala mnogo ozemlja, ako bi bila sprejela ponudbo Avstro - Ogrske Iansko leto. kakor je svetoval Giolitti, in bi se bila pozneje ob prvi priliki bojeva^a proti Franciji in Rusiji. List izjaviia, da bi bila zmaga izostala radi Anglije, proti katere brodovju ni mogoče nič storiti. V krogih lanskih vojnih hujskačev se razpravlja sedaj živah- no v umetnosti omenjenega orienta-cijskega načina Italije. Italijanski ministrski svet je sklenil posoiilni zalog v prid krajem v vojni zoni in ob jadranski obali po-višati za 10 milijonov in amortizacij-sko dobo podaljšati od 20 na 35 let, daije invalidom in vdovam prepustiti prodajo blaga državnega monopola v večjem obsegu, dati plačilo ženani, ki delajo na kmetijstvu in prepove-dati uvoz luksusnih predmetov. Generallajtnant Ruzatti je stavljen na dispozicijo. Polopilev paroM Joiirovoik". Utopljenih 12 oseb. Včeraj smo priobčili protest na-Še vlade proti nezakotiitemu boje-vanju italijanskih podmorskih čol-nov v gla\rnem radi potopitve parobroda »Dubrovnik« med rtom Go-mena ob Pelješcu in rtom Sv. Juri-ja na Hvaru. Danes navajamo podrobnosti o tej potopitvi. Dne 9. t. m. zjutraj se je uahajal trgovsko - potniški parobrod »Dubrovnik« na potu v Gruž. Vozi! je kakor vedno, potnike in razno blago. Parobrod je bil torpediran med rtom Gomena in rtom Sv. Jurija od sovražnega podmorskega čolna. ki je bil pcpolnoma neopaženo skrit za grebeni. To se je zgodilo ob pol 11. dopoldne. Zadet je bil dvakrat, hitro eno za drugim. Ko je en torpedo zadel v sredino parobroda, se je izvršila eksplozija in sredina je zletela. v zrak. Sprednji in zadnji del se je v trenotku potopil. to se je zgodilo v niti pol minute. Na parobrodu je bilo 38 oseb in sfeer 19 pot-nikov. 19, sltižbujočega pomorskega osobja. Potniki so bili: 11 prfvatni-kov, 1 trgovec. dva dominikanca, 1 pristanišni delavec in nađporočnik Neisser. ki se ie vrača 1 z dopusta v Dubrovnik. Katastrofa je bila na-znaniena^ v Dubrovnik okoli 1. po-poldne. Šla je na pomoč vojna ladja »Huszar«, ki je nasla na površini enega mladeniča ter ga resila. Ranjen je bil na obrazu, pol v nezave-sti. Vedel je samo to. da je bil vržen v zrak ter da je padel v morje. Dobili so doslej tri osebe mrtve in so žc pokopane: tri ženske. Od potni-kov jih manjka pet, od mornarjev štiri. Sodi se. da se Je vtopilo 12 oseb. Pripovedujejo. da sta nađporočnik Neisser in strojnik De Bin po prveni udarcu torpeda skočila v LISTEK. Kozo i. Segnlna. Spisal Alphonse Daudet; prevel M. K. Gospodu Pierreu Grfngoireu, Jiriku v Parizu. Ti ostatif š pač vedno enak, m(^j ubogi Gringoire! Da! neki ugleden pariški list ti ponuja mesto porocevalca dnevnih novic, in ti se drzneš odJeloniti . . . Poglej se vendar enkrat, nesrecni dečko! Poglej to preluknjano jopo, te zglodane hlače, ta suhi obraz, ki priča o Iakoti. Poglej, kam te je pripravila strast do lepih rim. Evo plačila za desetletno zvesto službovanje na dvoru Apoiovem. Ali te res še vedno prav nič sram ni? Postani vendar poročevalec, bedak! Postani poročevalec! Pri-služiš si lepih denarcev, bodfl bo5 k TBrćbantu«1), in ob vsaki premjeri si lahko zatakneš novo pero za uha J) SUvni restavrant k«*cr€«a •so zelo radi obiskovali vjftt&A ^ unretniki Ne? Ti nočeš__ Ti hočeš biti raje svoboden in prost do konca ... Dobro, poslušaj torej zgodbo o kozi g. Segnina. Videl boš, kaj se pravi, hoteti prosto živeti!! G. Segnin ni nikdar irnel sreče pri svojih kozah. Ob vse je prišel na isti način: Nekega jutra so utrgale vrv, ušle v goro in tam jih je požrl volk. Ne božeanje gospodanevo, ne strah pred volkom, nič jih ni moglo zadržati. Bile so nač, kakor vse kaže, neodvisne koze. ki so za vsako ceno hotele prostega zraka in svobode. Vrli g. Segnin, ki se ni spozna-val na značaj svojih živalic, je bil ves potrt. Rekel >e: »Vse je zaman; pri meni se koze dolgočasijo, niti ene si ne ohranim.« Poguma pa Ie ni izgubi!, ko je bil že ob šesto kozo; kupil si je še sedmo; tokrat pa čisto mlado, da se lažje privadi nanj in na hlev. Ah! Gringoire, kako je bUa ta kozica g. Segnina dražestna. kako je bila krasna s svojimi milimi očini, s svoio brado, podobno bradi podčast-nikov, s svojimi črnfmi bleščečinti parklji, naobročenimi rog3Vi ta svojo doJgo belo dlako, ki jo je ovijala fiki ha\ eloku. BHa je skoro tako lc- I | pa kakor Esmeraldin kozlić (ali še pomniš, Gringoire?), vrh tega ubog-Ijiva. pohlevna in kako se je znala dobrikati! Ko so jo molzli, se ni nikdar niti zganila, kaj. da bi sele vtak-r,i!a svojo nožico v goli do. Rečem ti, pravi kozji srček. G. Segnin je ime! za hišo trato, obdano z glogom. Tu notri je del svojo rejenko. Privezal jo je h kolu, ki je tičal na najlepšem mestu trav-nika, gledal pa je, da ji je pustil do-volj dolgo vrv m vsak hip je bil pri njej. hoteč se osebno prepričati, ali se ji dobro godi. Kozi se ie izborno godilo, mulila je travo s tako clastjo, da je bil g. Segnin ves navdušen. •Končno,« je mislil revež, »sem vendar prišel do ene, ki se pri meni ne bo dolgočasila. G. Segnin se je motil, njegova koza se je dolgočasila. Nekega dne, ko je opazovala go-rovje, je rekla sama pri sebi: Kako lepo življenje mora biti tam gori, kako veselje, skaljati po resju bree te presnete vrvi, ki mi odira vrat. Za osla in vola je ogra-Jena trata!... A kozam je treba svobode. Kakor je to pomislila, se JI je pristudila trava te trate. Začelo ji Je biti dolgčas, sama je prihajala vedno bolj suha, njeno mleka vedno redkejše. Zalostno jo je bilo gledati, I kako je ves božji dan napenjala vrv, strmeč v gorovje in meketajoč ža-lostne »me!«... G. Segnin je pač opazil, da njegovi kozi nečesa manjka, ni pa mo-gel dognati, česa. Ko jo je nekega jutra pomolzel, se obrne koza in mu reče v svojem narečju: »Čujte, g. Segnin, meni je pri vas dolgčas, rada bi v gorovje, pustite me tja. »Ah, moi Bog! ona tuđi!« je vzkliknil g. Segnin ves prestrašen, da mu je golida padla iz rok. Potem se je vsedel v travo zraven svoje koze: »A, Belica, ti me hočeš zapustiti!« In Belica je odgovorila: »Da, gospod Segnin.« »AH ti manjka tu trave?« »O, pa ne! Gospod Segnin.« »Ali imaš prekratko vrv? AH hočeš. da ti jo zdaljšam?« »Se ne izplača, gospod Segnin.« »Kaj pa ti je pravzaprav? Česa bi rada?« »V goro bi rada« gospod Segnin.« »Ali ne ve5, nesrečnica, da je v gori volk?... Kaj napraviš, ko se prikaže?« ! »Z rogovi se ga Iotim, gospod Segnin.« »Tvojim rogovom se bo smejal volk. Požrl mi je koze, ki so imele Čisto drugačne rogove, kakor so tvoji... Ali se še spominjas uboge Rjavke, katero sem imel lani? Prava koza za razstavo, močna in huda kakor kozel. Vso dolgo noč se je borila z volkom, a zjutraj jo je volk * požrl.« »Ubožica! Revica Rjavka!... Gospod Segnin, pustite me vseeno v goro.« »Bože mili!«... je vzkliknil gospod Segnin. »Kaj se vendar godi z mojimi kozami? Še to mi požre volk. Ne in pa ne... Kljub tvoji pre^ grešni želji te resim, malopridnica, in da mi niorebiti vrvi ne utrgaŠ, te zaprem v hlev in za vedno mi ostaneš tam.« Gospod Segnin je zaprl kozo v; popolnoma temen hlev in obrnil dvakrat ključ za njo. Žalibog je pa po-zabU na okno in komaj da je utegnij obrniti hrbet, je BeHca že dirjala v goro. Zdi se mi, da se smeješ, Gringoire! Ti držiš s kozamt, proti dobre* mu gospodu Segninu. No kmalu bo* mo videli. ali se boš Se smejal. (Konec prihodnjtf.). Stran 2. »SLOVENSKI HAHUU*, dne 17. maja 191«. US. Star. Čofn, da se spastfta v morje, ko Je zadel drugi torpedo, je Čoln zletd v zrak. Plavala sta dalje, držeč se za neki les, poveljnik Krunajević je skušal pomagati, ali bil Je sam v ne-varnosti, ko je plaval za njima. Morje je bilo nekoliko razburkano, Omenjeno dvojico so zapustile moči in sta se vtopila. »Dubrovnik« je bil eden najso-lidnejših parobrodov »Dubrovačke parobrodarske plovidbe«, zgrajen pred '23 leti na Angleškem, vreden 200.000 kron. ton 481, stroj je imel konjskih sil 650, plul je z brzino 11 milj na uro. Zavarovan je samo proti običajnim pomorskim nezgodam. Prvi poveljnik »Dubrovnika«, kapetan Franc Krunajević je rodom iz Kučišča na Pelješcu. (»Prava Crvena Hrvatska.«) Dogonki na Balkanu. NAŠE IN NEMSKO UR.4DNO POROĆILO. Dunaj, 16. maja. (Kor. urad.) -Uradno se razglaša: Jugovzhodno b o i 1 š č e. Ničesar novega. Namestnik načeJnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, i ml. Berolin, 16. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad porcča: Veliki glavni stan: Balkansko bojište. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Pred odločilnhni boji v Makedoniji? »Vossische Ztg.« poroča iz Aien: Istočasno, ko so Francozi zasedli Florino, je ena francoska divizija prekoračila reko Strumo. Atensko časopisje potrjuje, da se bodo Srbi borili na Ievem krilu makedonske fronte. V grških krogih se govori, da bodo makedonsko ofenzivo entente podpirali tuđi Rusi, ki nameravajo pri Vami izkrcati večjo armado — baje 300.000 (?) mož. Srbske čete v Makedoniji. Iz A ten se poroča: Prevažanje srbskih čet s Krfa v Solun se neprestano nadaljuje. Srbi so nastanjeni v taboriščih jugovzhodno Soluna. Prevažanje nadzira prestolonaslednik Aleksander, ki se poda, čim bo vsa srbska armađa zbrana, v Eidipsos, da pripelje kralja Petra v Solun. Na kak način navduŠuje ententa srbske vojake za boj, dokazuje govor neke-ga francoskega generala, ki je srb-skim četam napovedal, da bodo vko-rakale najprej v Sofijo potem v Bel-grad in konečno na Budimpešto in Dunaj. Grški listi se francoskemu generalu očito rogaio. Nasilstva entente na Grškem. »Frankfurter Ztg.« poroča: An-gleži so konfiscirali na grškem par-niku »Helena Statathes < 160 strojnih pušk, narocenih v Ameriki za gr-ško amiado. Grška vlada je protestirala. Francozi so vpeljali na Krfu cenzuro za grške časopise. Grki se bojijo, da se bodo Srbi trajno pda-stili Soluna. Neki srbski polkovnik je baje na slavnostni pojedini ob pri-liki prihoda srbskih čet javno napil Solunu kot bodočemu glavnemu me-stu Velike Srbrje. Italijansko - grškl spor. »Corriere della sera« poroča: Na rimski konzulti je bilo grško za-sedenje severnega Epira in drugega južnoalbanskega ozemfja proglašeno za ničevo. Venizelos zopet v očitem boiu proti kralju. Iz Aten poročajo: Venizelos ob-javlja v svojem listu članke, v kate-rih daje svojemu antidinastičnemu mišljenju javnega izraza. Venizelos piše: Grška, ki ima tako sijajno zgo-dovinsko preteklost, ne srne pripustili, da bi bila njena usoda odvisna od idej enega samega človeka, ki je tako srečen, da je bil rojen kot kralj, ki pa ima slabe svetovalce. Antivenize-listični listi kcmstatirajo, da so taki nazori revohicijonami. fgevski iofovnr med iMuniji ii Uvitrij«. Kakor poroča kor. ur. je bila pred kratkim podpisana med Romu-niio in Avstrijo podobna pogodba o izmenjavi blaga, kakor ie svoj čas sklenjena netnško - romunska pogodba. Vrše se sedaj pogajanja o iz-vršitvi te pogodbe, ki bodo menda v kratkem končana. Četverozveza zahteva od RomunHe posasnil. Kopenbagea, 15. maja. (Kor. ur.) Vsi petrograđski listi so objavili spo-ročilo zunanjega ministrstva, ki pravi: Trgovinske pogodbe centralnih držav z Romanijo očiviđno presegajo okvir čisto komercijalnih dogovorov, I §aj otvarjajo cemraioim dtiftvam ti% 1 za nabavo najpotrebnejših naravnih produktov. Pogodba Rotnunijc % NemCijo in Avstrijo ima marveČ po nazoru naših vodilnih krogov v e č -J i politični pomcn, akoravno zatrjuje romunska vlada četvero-zvezi, da teh po^odb ni smatrati kot znamenje, da se je politična smer ro-munske vlade spremenila. Zato sma-trajo ententne države za potrebno storiti korake, da natančno iz.-vejo okobiosti, ki so povzročile, da je Romunija sklenila trgovsko pogodbo najprej z Nemčijo, potem pa z Avstrijo. Sofija, 16. maja. Privatna poro-čila pravijo, da je četverozveza izro-čila romunski vladi noto, ki zahteva pojasnil o gospodarskem z Nemčijo in Avstrijo sklenjencm dogovoru. Poslaniki ćetverozveze so izvršili se posebno demaršo. Min. preds. Bra-tianu je odgovori!, da mora Romunija odgovor na ententino noto še le sestaviti ter je poudarjal, da smatra romunska vlada za nedopustno vsa-ko intervencijo, katerekoli tretje države v svojih zadevah s centralnirni državami. Bukarešta, 16. maja. »Minerva« poroča: Na rusko - romunski meji je koncentriranih vec donskih in kavkaskih resimentov. Budimpešta, 16. maja. »Pester Llovd« izjavila, da avstrijsko - romunski dogovor nima politične^a po-mena. Ako se Rusi razburjajo in ako je prišlo v Petrogradu ćelo do proti-romunsklh derronstracii, je to Ie znamenje nesigurnosti in slabosti ruske vlade. Za Romunijo so bili merodajni le gospodarski momenti. Romunija hoče prodati sveto letino in potrebu-je mno^o inJustrijalnih produktov, na katere ne more čakati, da pridejo iz ententnih dežel. Wolffov urad poroča iz Sofije: Bolgarski finančni minister je spo-ročil, da potekajo pogajanja z Romunijo radi transitnega promeU već kot zadovoljivo in da so vse to za-devne diference vsled obojestran-skih koncesij odpravljene. 18 vago-nov je ie dospelo v Oborište. Vojna z Rusijo. NAŠE IN NEMSKO URADiNO POROĆILO. Dunaj, 16. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: Rusko noiišče. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega Stana pl. tlo fer, fml. Berolin, 16. maja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki slavni stan: Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. • m m RUSKO URADNO POROČILO. 14. maj a. Jugozapadno od Olj-ke je provzročil naš artiljerijski osenj eksplozijo pri neki sovražni bateriji. Ob srednji Stripi so poskusili sovražni oddclki približati se našim po-zicijam; vsaki krat smo jih s svojim ognjem razpršili ter nekaj mož vjeli. Demisija ruskega kabineta? Več romunskih listov poroča z ruske meje. da je podal ruski kabinet Stirmer - Panin demisijo in da je bila sestava novega kabineta poverje-na voditelju kadetov Miljukovu. NEMSKO POROČILO S FRAN- COSKE FRONTE. Berolin, 16. maja. (Kor. urad.) \Voiiiov urad poroci: Ve!iKi g!avn! stan: Zapadno bojišče. Man?ša pođvzet;a na raznih toi-kah fronte so c!ovec!!a do tega, da smo vjeli nekaj Angležev in Fran-cozov. Na zapadnem bregu Mase smo z artnieriiskim in infonterilskim og-niem ter ognjem strojnih pušk krvavo zavraili več s!abotne?ših francoskih napadov na naše pozicije na visini 304. Enako usodo je imel napad, ki ga je izvršil sovražnik severno od Vauxa les PaIaTneix, jugozapadno od Combresa, proti eksponiranemu delu naše poz!cije. Vrhovno arraadno vodstvo. • FRANCOSKO URADNO POROČILO. 15. maja p o p o 1 d n e. Južno od Somme se nam je posrećilo očistiti z nenadnim napadom neki sovražni strelski jarek prve crte sovražne po-sadke. V Champagni pomembno de-lovanje obeh artiljerij v odsekih Mai-son de - Champa^ne in vrha Le Mes-niL Dejstvo, da smo udrli v nemško napravo zapadno od Mont Tetuja, nam je omogočilo vzeti s seboj ka-kih 15 vjetnikov. V okolici Verduna artiljerijski ogenj v odseku gozda pri Avocourtu in visine 304. Na ostaH fronti mir. 15. maja zveče r. Bombardiranju, ki smo je namerili zjutraj v Champagni na okolico Le Mesnila in Maison de Champajme, je sledilo več istočasnih napadov slabotnih sil na razne dele fronte. Vse napade smo s svojim zapornim ognjem zadržali ali pa odbili s svojimi protinapadi ter so ostali brezuspešni. V okolici Verduna od časa do časa prenehajoče bombardiranje naših prvih in drugih črt zapadno od Mase. Na višinah 6b Masi je imel nenadni napad, pripravljen od na<še artiljerije, popolen uspeh. Naše patrulje so očistile sovražne jarke na fronti kakih 200 m ter prinesle s seboj nekaj vjetnikov. Naša artiljerija Je obstreljevala sovražne oddelke, ki so bilf naznanjeni na cesti Essey - Pannes (jugozapadno od Thiaucourta). Belgijsko poročilo. 15. maja. Artiljerijski boj se je zjntraj z veliko silo zopet pričel. V odseku Dixmuiden smo hitro zavr-nifi neki nemški oddelek, ki je po-skusil ustaliti se v nekem Jarku severno od Lvsa. ANGLESKO URADNO POROClLO. 15. maja. Zadn)o noč je vladalo na naši fronti med Loosom, Dix-muidom in kanalom La Bassee veliko delovanje. Sovražnik je močno obstreUevaJ maihon. deJ tekos iMr padno od Bethuna. Napadalcem se ie posrećilo vdreti, toda le za malo minut. Zvečer smo naperili silen in uspešen ogenj na nemskc pozicije severno od Hohenzollernskejara okopa ter srno zažjrali boli proti severu, ravno južno od kan?Ja, 25 jardov pred našimi jarki, neko mino in zasedli vdrtino. Vjeli smo nekaj mož ter našli tuđi na obeh straneh eks-piodirane mine in nekaj mrtvih Nemcev. Severozapadno od Hullu-cha nobenegra infanterijskega boja. Uspešno smo izvršili bombardiranje sovražnih pozicij nasproti Fauquis-sartu ter storili, da so sovražna metala min blizu St Eloija utihnila. Edina rešitev za Verdun. Preko Zeneve: Vojaški kritiki Rousset, Verrau?< in Berthaut govore v pariških listih s čudnim naglasom o skorajšnji ofenzivi na ruski fronti. Verraux pravi, da se sovražnik ne razumljivo dolgo obotavlja in iz-gublja najboljše tedne. Sedaj organizacija ruske vojske še ni gotova, po-zneje bo uspeh za Nemce težji. Kritike napravijo vtisk, kakor da vidi Francoska v ofenzivi na vzhodni fronti edino sredstvo za olajšanje boja pri Verdunu. Čudno je tuđi, da je cenzura pripustila omeniti hibe v ruskih pripravan. Joffre pri belgijskem kralju. Joffre je te dni obiskal kralja Alberta v La Panne ter pregledal na novo sestavljeiK) in opremljeno belgijsko armado. Novi francoskl topovi. »Journal de Geneve« poroča: Zadnje dni je bil topovski boj pri Alt-kirchu zelo silen. Novi francoski 40 centhnetrski topovi, delajo že nekaj dni v Vogezih ter se bore proti nem-Škim težkim topovom. Pomanjkanje voiakov na Fran-coskem. Francoski vojni minister je spo-ročil v vojnem odseku. da se ministr-stvo že več tednov bavi z vpraša-njem vpoklica starejših letnikov za etapno službo za fronto. Baje so do-spele sedaj zopet 4 brigade Avstral-cev na Francosko ter že odšie na fronto. Angleška brambtia dolžnost. Iz Rotterdama poročajo, da stopi splošna brambna dolžnost na An-gleškem v veljavo 20. maja. Japoo6ki zmanikuie kovln. »Secolo« poroča iz Londona, da Je zmanjkalo Japonski vslod ogromnih vojnih dobav kovin. Zato so od-potoval! angleški in japonski delegati v Avstralijo. da pregledalo tamošnje rudokope. Nove enteotne konffereoce. Iz Petrograda poročajo, da priđe ruski finančni minister Bark v Pariz, kjer se sestane z Ribotom. Nato obiščeta oba Mac Kenno in Llovd floocgrii v Loodoau ter se bodo tm vrSiff razgovori, katerih se bodo baje udeležili tuđi ameriški finančniki. Dne 21. t. m. prldejo ruski odposlancl zopet v Pariz na finančno konierenco entente. Na čelu ruskega odposlan-stva, v katerem je tuđi več mini-strov, je državni kontrolor Pokrov-^kij. Ctemeaceau In njegove zahteve. Clemenceau zahteva v svojem listu »L* Homme Enchainć« uvedbo tajnih sej francoskega parlamenta po vzorcu Anglije ter pravi, da so dne-vi Briandovega kabineta šteti. Francoska zahteva dejanj, ne besed. Parlament mora gledati na to, da bo pri-hodnja ofenziva izrabila vse sile. Ce se ponesreči je zadnji pripomoček za zmago izgubljen. Clemenceau pravi, da občuduje junaštvo, vztrajnost in odločnost francoskih vojakov ter misli, da je zmaga gotova, če bo dobra organizacija odstranila storjene napake. Na povelje vrhovnega poveljni-ka armade je bil Clemenceaujev list trajno prepovedan za vse okrožje vzhodne francoske armade. Izpopolnitev zeppelinov. Iz Rotterdama: Povodom svojega govora o angleškem letalstvu je izjavil lord Montagne, da šteje danes 14krat toliko leta!, kakor začetkom vojne in da se bo v par me-secili še povećalo. O nemških zra-koplovskih napadih je izjavil: Vsa-kdo je izjavil, da so se zadnji napa- I di zeppelinov gibali vedno višje proti severu ob obali. Vsak ve, zakaj. Naše brodovje stoji v blizini Cro-martv Firtha (stranskega zaliva Mo-ray Firtha) in en dcl še boli proti severn. To vedo vsi, tuđi Nemci. Zeppelini prihajajo vedno popolnej-ši. Ob norveški obali uničeni zep-pelin je imel ^sX motor je v. Tuđi so nemški zrakoplovi sedaj mnogo daljsi in lahko vzamejo s seboj več n etila. Nemcem se ie posrečilo za-stražiti obal od danske do holand-ske obali s svoiimi zrakoplovi, ki imajo razgled 70 do 80 mili daleč. Najvisie se dvf?rne zeppelin. če ima s sehoj bombe, 6000 do 7000 čev-!iev, brez njih do 10.000 čevliev. Zato je naiboljše prneti zeppeline, do-kler so še natovorjenL Novo francosko posojilo. Bera, 15. maja. (Kor. urad.) »N. Ziir. Ztg.« poroča, da je bilo podpisa-no novo francosko posojilo z ameri-škimi bančnimi firmami J. K. Morgan & Co. Francoska dobi 100 mill-jonov dolarjev za 3 do 5 let proti 6% obrestim vštevši bančno provizijo proti zastavi nevtralnih borznih vrednosti. Boji v Afriki. Kapetown, 15. maja. (Kor. nrad.) Uradno se poroča iz Laurenzo-Mar-queza: Nemci so napadli z dvema strojnima puškama in sto domačini 8. in 12. maja portugalsko p">stojanko ob reki Ravuma ter so bili zavrnje-ni. Portugalci so imeli enega mrt- ' vega. Z ostalega odseka Riomgo poročajo o ognju pušk. Izgube so na obeh straneh majhne. Položili na Irckem. Asqukh potuie na Irsko. Asquith je v svojem govoru v poslanski zbornici v četrtek izjavil, da bo šel na Irsko. V zvezi s to izjavo krožijo sedaj razne vesti, tako, da namerava ustanoviti nekako ne-vtralno ministrstvo za Irsko, obsto-ječe iz članov vseh strank. Drugi pravijo, da hoče izvršiti izpremembe v vojaški vladi Irske. Zopet iz dru-gega vira prihaja vest, da se hoče le osebno podučiti, ali kaže že sedaj preklicati obsedno stanje ali ne, kako je nadalje postopati z vjetimi vsta-ši in kaj je z odškodninskim vpraša-njem. Tuđi hoče očistiti civilno službo od članov vstaškega gibanja. Tuđi vprašanje razoroženja vseh irskih strank bo prišlo na razgovor. UIstrska stranka je proti temu, ker misli, da se ji bo posrečilo v tej vojni preprcčiti homerule. Zdi se mogoče, da bo VVimborne zopet imenovan za podkralja. *Daily telegraph« izreka mne-nje da hoče Asquith sam prevzeti mesto podkralja na Irskem. Kakor poročalo iz Londona se je Asquith 15. t. m. popoklne vrnll fz Belfasta v Dublin. Rotterctem, 16. maja, (Kor. ur.) »Nieuwe Courantc ooroča iz Londona o nasprotujočih si vesteh. Ul-strski poslanci so se sestali včeraj v parlamentu, ker pa Carson ni bil navroč, se ni nič resilo. Tadi drugi unionistični poslanci so se posveto-vah' o JrskMi zadevah. »Times« pravi, da so kabinet in irski poslanci popoinoma na nejasnom glede As-cnjMhovih namenov. Stališče političnih strank paiiamenta je tole: Na-dkmalteti žele rešitev irskega vprašanja na podlagi homerule in pnomanj ulstrskim unijonrstom; pri-npvlni ao k pogubanjem. JrsU [ unionisti so rezerviram, bodo se pa , pridružili večinl unionistične stran-; ke. Liberale! so pripravljeni vlado i pod vsakim pogojem pobrati. Proces proti CasementtL Roger Casement je stal 15. t. hl prvič pred policijskim sodnikom. Dr« žavni pravdnik ga je obtožil veleizdaje. Će ga spozna policijski sodnik 1 za krivega, se prenese razprava na 1 sodni dvor, ki obstoji iz 23 oseb. Po-1 vodom tega procesa je odredila policija obsežne varnostne odredbe zla-sti v Dublinu in pred razpravno dvorano. Boji na morju. Angleži in Italijani dolže Nemčijo kršenja njenih obljub. Italijansko časopisje poroča Iz Londona, da je Nemčiia že prelomila svojo Ameriki dano obljubo. An-gleški trgovski pamik »Dolcoath« je bil bajfe brez predidočega svarila torpediran. AnsJija in Amerika zaradi pošte. Anglija je baje predlagala Ameriki v zadevi zaplembe poštnih poši-ljatev nevtralno razsodišče, kar pa je v Ameriki našlo le malo odmeva. Ponesrečen francoski zrakoplov pri Sardiniji. IO ponesrečenem franeoskem zrakoplovu pri Sardiniji poročajo milanski listi: V nedeljo opoldne je po-letel pri Porto Torresu proti otoku Asinara preko morja velik zrakoplov. Naenkrat se je začel silno zi-bati ter je bil videti ogenj in dim. Zrakoplov je hitro padal. Naenkrat strašen pok in ostanki zrakoplova so padli v morje. Zrakoplov se je bil v soboto dvigni! na južnem Franeoskem ter je bil namenjen v orijent. Turska vojna. Tursko poročiio o ruskih grrozovi- tostih. Carigrad, 15. maja. (Kor. urad.) »A. tel. M.« poroča: Glasom nedavno dospelim uradnim poročilom je bil del muzlimanskega prebivalstva, ki je ostal v vaseh distrikta Šitak, kamor so dospeli Rusi, od sovražnika masakriran. Zlasti vaši Erkenis in ' Hasis so bile zažgane in prebivalci, kakih 500 žen, otrok in starčev živih zažganih. I Rusko poročflo iz Male Azije. I 13. maja. V smeri na Erzingan I so zavzele naše aktivne čete skupaj & z rezervnimi Četami in četami opol- 1 čenja v nočnem napadu neki vrh, ki 1 dominira nad vso pokrajino in ki ga I je sovražnik močno utrdil. V tem bo- I ju smo vjeli 30 častnikov in 365 tur- I ških infaiteristov. V okolici Mamaha- I tuma so naše sprednje čete z lahkoto I zadržale neki sovražni napad. Neka I I kolona, ki je prodirala na Ievem krilu naše armade, je Turke v doejski mir ogrožajoče aspiracije ?i svetovnem gospodarstvu. Grev roudarja miroljubnost Anglije (!), Počasno pa naznanja hrezobzirno -adaljevanje vojne. Grsvove iziave so vzbudile povsodi živahne komen-:arje. Na borzah so del ovale nekoliko deprimujoče, nevtralno časopis-je hoče iz njih razbrati, da je Angli-ja še le takrat pripravljena govoriti o miru, kadar bo zooet zasigura-na neodvisnost Belgije, Srbije in Crne gore in kadar bo Nemčija pristala r.a tof da se ustvari nekak medna-rodni forum za poravnavo vseh ob-stoiečih konfliktov. Nevtralni listi pa rudi poudanajo, da je v Grevovem lovoru mnogo neiskrenosti in za-' rbtnosti. Splošen vtis, ki so ga na--ra\ile izjave angleškega zunanjega ministra, je ta, dta mir še ni blizu, : koravno je ententa danes že pre-; ričana, da so njene sanje o diktiranju mirovnih pogojev ostale le — ^anje. Značilno je, da so Greveve resede mnogo zmernejše kakor iz-\ jave predsednika Poincareja, ki še "edno naznanja. da bo trajala vojna •ako dolgo, dokler Nemčija ne prosi za mir. = Vojne brez konca. O svojem razgovoru z italijanskrm finančnim ministrom je povedal francoski fi-TianČni minister, da sta za enkrat do-ločila one točke, ki bodo predložene pariški gospodarski konferenci z r-zfrom na obrambo proti gospodarski napadalni politfki centralnih dr-žav. Prepričan pa je, da bodo imela obrambna sredstva ta uspeh, da bodo zadržala Nemčijo pred namera-vanim komercijalnim nanadom tako j po končani vojni. V to svrho se je barvarska industrija konsolidirala. Ententne države sp czn a vajo na-rnen centralnih držav, ki hocejo skleniti le tak mir, da bi mogle izvršiti gospodarski napad na ves svet, pri tem pa hočejo ohdržati vso svojo vojaŠko organizacijo, da lahko prično kadarkoli z novo vojno. Proti tem se mora ententa zava-rovati. Nemčija ne srne odlocati o vojni in miru. Sele ko bodo nemški napadi zlomrjeni, se lahko vojna konca. I = Se tri leta vofne. Ruski r*v slanec Osnobišin. ki je dospel v Ha- I rarando, pravi, da računajo Angleži, da bo vojna trajala Se tri leta. On je mnenja, da se bo doba dume podalj-šala do leta 1917., potem se bodo razpisale nove vofitve. rudi če bi vojna do takrat še ne bila končana. = Rusko mnenje o koncu vojne. Kakor poroča;o kodanjski listi, so petrogradski krogi prepričani, da ne bo prišlo do tretje zimske vojne. Pač se ruska vojna nprava pripravlja na tako vojno, kar pa je le obligatna skrb. O iziđu vojne se petro-gradski krogi ne vdajajo lluzijam, j>repričani pa so, da hodo morale centralne države vrniri kar so za-vzele. morda proti popustltvi v ruskih zahtevah glede Balkana fn ori-jenta. Tođa tud! to upanje se Je moč-no omajalo. V Petrogradu računaio za to leto še z dvema ofenzivnima val oma; eno ofenzivo bodo izvršile centralne države, drugo pa ententa. Ko bo druga ofenziva končana m na rodlagi njenega fzfcfa se nođo pri-čela mirovna pokajanja. Tuđi v pe-trogradskih in moskovskih borznin krogih računajo očividno prav resno z mirom pred zimo._________ Pristopatte kot dlanl k „Bdriaau križa"! Kazne politične vesti = Knez Biilow pri nem. cesarj«. »Havas« poroća, kakor izvedo v Rotterdamu, da je bil knez BUlow poklican k nemškemu cesarju v ve-iiki glavni stan k važnemu razgovoru. - Oficijelen ruski komunike o uspehih Pašićevega evropejskega potovania. Petrograd, 15. maja. (K. u rad.) Tiskovni urad zunanjega mi-nistrst\ra objavlja sledeče sporočilo o rezultatih Pasićevih pogajanjih v Petrogradu: Naši dobro podučeni politični krogi konstatirajo z velikim zadovoljstvom dejanske rezultate misije m. pr. Pašiča, ki je po vrsti obiskal Rim, London, Pariz in PetrogradA'se ententne države brez izjeme so (kakor je bilo že poroča-no) z odobravanjem pozdravile srb-ske narodne idejale: Združenje vseh srbskih dežel in narodov ter ujedinjenje Makedonije s Srbijo. Kot dobro znamenje se smatra, da je po-polnoma odpravljeno nezaupanje, ki je vladalo ob izbruhu vojne med Srbijo in Italijo in tuđi medsebojna sumničenja. Akoravno mora ostati bodoča ra^delltev in organizacija jadranske obali v vseh podrobnostih še negotova, vzbujajo prijateljski odnošaji, ki so nastali med Srbijo in Italijo, vendar popolno nadejo, da se bo to vrprašanje razrešilo v zadovolj-nost obeh strank. Temu položaju odgovarja tuđi, da je priredil italijan-ski veleposlanik markiz Carlotti di Riparbella Pašiču na čast zajutrek, h kateremu so bili povabljeni diplomati aliiranih držav. = Rusko - an^le^ka zarctfa proti švedskeiTH! kralju? Kor. urad poroča iz Giistrowa (v Mecklenburgu): >Giistrower Ztg.« je izvedela iz z?*-nesljiveora vira. da je bil zadnie dni pripravljen atentat na švedskega kralja. Kralj bi se bil imel udcležiti konjske dirke v Djorsgardenu pri Stockholmu. Nekaj dni poprej pa sta prevela on in policijski minister svarilna pisma, ki so naznanjala, da bo izvršen v Pjors^ardenu atentat. Pregovorili so kralja, da se dirke ni udeležil. oblasti pa so res razkrile zaroto. ki je. kolikor se te đosedaj dognalo, zasnovana od ruskih in an-gleskih agentov. Več oseb je bilo aretiranih. KompromiiTrani kraf:i ooskušajo ce!o afero naprtiti anarhistom. Švedska časopfsie *v o za-devi ničesar poročaio, le »Aftonbla-det« jo je nrnen:!. Ker ?e tako ostala stvar š'roki ?a\T!osti prikrita. se je posrećilo izvršiti nadaline reverse. = Avstrilsko - itaHjanski vjetnl-kf na Fuskeni. Kakor poročaio itali-janski listi, je prišlo sedaj med rusko in italijansko vlado glede avstrijskih vojnih vjetnikov - Italijanov do po-poJnega sporazuma. Rusim bo poslala te vojne vjernike v Italijo, kjer bodo dobili italijansko državljanstvo. K temu bi bilo pripomniti, da so se vršila pokajanja med rusko in italiian-sko vlado ze!o dolgo. Italija je zahte-\'ala vse one vojne vjetnike, ki so doma iz dežel, katere reklamira Italija za sebe, torej iz Primorja in Dalmacije, češ, da so Italijani. To je bilo menda ćelo Rusom preveč in pokajanja so se razbila, Sedaj je bil očividno dosežen, nekak kompromis. Izro-Čitev avstrijskih vojnih vjetnikov bodisi katerekoli narodnosti državi, ki se nahaja v vojni z Avstrijo. je seveda eklatantno kršenje medna-rodnejra prava. Povrh bodo izročeni siromaki, čim pridejo v Italiio sicer obdarovani z italijanskim državljanstvom, toda istočasno najbrž tuđi poslani na fronto proti svoji lastni pra- ' vi domovini. = Utrditev Afandskih otokov. »Novoje Vremja« piše o interpelaciji Steffensa v prvi Švedski zbornici glede utrditve Alandskih otokov s strani Rusije, da pogodba iz leta : 1886. res prepoveduje Rusiji postavljati na Alandskih otokih pomorske utrdbe. Pogodba pa je skleniena med Rusijo na ©ni strani in med Ang-lijo m Francosko na drugi strani. Švedska torej nima pravice ugo-varjatL = Nakup nem^kih In avstrljskffi vređnot na francoskem, Francoski časopisi konstatirajo, da kupujejo francoski bankirji nemške in avstrij-ske vrednostne papirje iz francoskih rok In da se kurs teh vređnot vedno dviga. = Protfaetnškf nkrep! v Bra-zffi». »Frankfurter Ztg.« ooroča iz Ria de Janelro: Brazfljska vlada Je konfiscirala vsem nemškim koloni-jam v državah Santa Catharina in Rio Grande do Sd orožje m municijo. = Španska razSlrfa svofo posest ob Gibraltaru. Bernski listi poročaio, da so Španci zasedli Fonduk med Tetnanom in Taagerjem. (Fonduk leži na maroških tleh kakm 30 km od španskih utrdb pri Centi ob afri- = Portugalska vilaja. Nevtralni listi potrjujeio veliki obseg portugalske vstaje zlasti v LizbonL Vstaja je tako obsežna, da jo je lahko imenovati revolucijo. Čete, ki bi se bile morale vkrcati, so se uprle ter zažgale najvainejše vojaške in pomorske objekte. = Nizozemska proti AngliH. Iz Amsterdama poroćajo, da je nizozemska vlada prepovedala vsako dovažanje zivil v Anglijo. Zlasti je zadržala večjD pošiljatev sladkorja na Ang^leško kot odgovor na angle-ško prepoved dobave premoga- Cetrto vojno posolilo. — Pri mestni hraniinici ljubljanski so med drugim naJalje podpisali: Pomočniška bolniška blagajna gostil-ničarske zadruge 8000 K; Marija Čop iz Novega Vodinata 1000 K; Franciška Velikajna, trgovka v Ljubljani 1000 K; France Selan iz češni-ce 1000 K; Vladimir Prelesnik iz Rožne doline 100 K; Bolniško in pod-porno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko 200 K; neimenovan 60.000 K. Ker je rok za podpi-sovanje vojnega posolila podaljšan do 23. t. m., sprejema hranilnica prijave še nadalje. — Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, kot oficijelnem subskrip-cijskem mestu za IV. avstrijsko vojno posolilo podpisalo je do sedaj 537 strank 8,526.000 K IV. vojnega poso-jila (in sicer 6,026.000 K amort. drž. posojila in 2,rOO.flOO K državnih za-kludnic). Med drugimi so nadalje podpisali: Lud. Pollak, Tržič, dalnjih 10.000 K; Mestna hranilnica Radov-liica, za svoje stranke 35.500 K; Mlado!. Čadež, Kranj 4000 K; Stavbeno podjetje dr. Samohrd in Lončarič, Knin 20.000 K; dr. M. Podlesnik, \'c!enje 7000 K; Juiij Mazele, Knin 10.000 K; Alojzija Mercel, Ig 14.000 kron; Oašpar Markelj, MartinvTh 4000 K; Marija Marinčič, Horjul oOOO K; Gabriiel Jelovšek, Vrbnika 5000 K; Iv. Bonač sin, Ljubljana 5000 K; Notranjska posojilnica, Po-stojna za lastni račun 20.000 K; za račun svojih strank daljnjih 18.500 kron; Tržiška posojilnica, Tržič, za račun svojih strank daljnjih 18.100 K; Mestna hranflnica Kranj, za svoje stranke 116.500 K; Mestna hranilnica Črnomeli. daljnih 20.000 K; Posojilnica na Slapu Vipava za svoie stranke daljnih 17.000 K; Monte di Pieta Gonca za svoje stranke daljnih 8.400 kron: dr. Dionizij Mar as, Vrtojba 10.000 K. Na vsestransko željo dovo-lilo je finančno ministrstvo sprejema-ti prijave §e po 15. t. m. L J u b 1J a n-ska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) Celju sprejemajo tedaj še prijave do dalfne odredbe. — Pri podružnici c. kr. priv. av-trijskega kreditneea zavoda za trgovino in obrt v Lmbljani so med drugjmi podpisali hp IV. avstrijsko vojno pc^ojilo: 20.000 K Franc Ks. Souvan, Uiibliana: 30.000 K ravnatelj Jožef Luckmann. c. kr. nndpo-ročnik, na bojnem polju); 5000 kron Franc Maidic. Vir pri Pomžalah (skupno To.nno K); ^»ooo K Anton Fn-tTT, Prrm ^>V»'nno 7n00 K): 2000 K Oomfnik Kilhber^erm. Ljubljana: 2300 K" prijave itč-enk dekliske sole nerrskeea sol5Ve^a ktiritonja v I.JnViani; 600 K uCfteljT TT. mestne deške l:!iđc^e sole v TJuMj^ni: ?OO0 kron Ant^nio Pe^chitz, I fubljana (skupio 7^r»o K): S(V> K učenci TT. rresfne drske Hrd^ke šotc v T.jublin-ni: 4000 K Toref Lnrenz7". LJuhliana (skupno 14.000 K): 5000 K Tvan Sau-r;sr. zupnn in veTeposestnik. Bilje: 1000 K Anton Čcrne. T-fubijana: 5000 Vron Adnif Menre^HiaJer. nsniar. Novi Udmat: TO.noo K c. kr. *??,. vi a dni svern^k Tvan Kre^se. T Uib"?!-na: 5O.noo K princ Henrnn Schdn-burgr - \Valdenbur??. Sneperk. IM !Z FFilBl Wt. \z kromov ^or!$ke^si urii^jstva: Okra.Hi sol^ki svet za jaroriško okolico se je snomnil svoje«ra tičitelf-stva in mu d-o!ocil podrrre. Del'io se je. kn kor je čuti. na štfn dele rn sicer: T. sknnina v službi se nahajajo-čih 150 K. IT. sknnina oni. ki «v> na dopustu, 100 K. ITT. oženjen! vojaki, manj, in IV. skupina neoženjeni vojaki — nič. Prav je. da se pribiti vsa-kemu na pomoč, a krivo je, da se pozabi mhdejra neoženienefira učfte-Ifa, kateremu se že itak odtegme ćela polo\ica mesečne plače (katera znaša sedaj okolu 50 K). Vprašamo se. ali ta mlada skupina — poznejše debk) učrteljstva, res ne potrebnje ničesar? Ako je tako, kakor smo čuli. mero^ajni jrospodje. popravite! Kanale! na desnem bresn Soče, katere je zatotila vojna z Ttalijo doma, so morali zapustiti svoje domove in oditi v notranjost Ttalije. V ne-kem mu čitamo: Moja mama mi je tekom enega meseca pisala Stiri-krat iz Italije, pravi, da so vsi »Go-rievženi« tam, kar jih je seveda ostalo živih. Ako kdo želi naslov, naj piše (ime in priimek): profugo a df Oropa presso Biella, provinzia Novara, Italia. — Nahajamo se v velikem ženskom samostanu, kjer je nad 1600 oseb. Kdor nima de-narja, mu je gorje. Imajo slo^enske-ga duhovnika iz Cerovega. Tam je velika božja pot, je 22 itaJijanskih duhovnikov. Naš Lojzek, četudi je star že 14 let, mora hoditi v solo, seveda v italijansko. Vsi otroci mo-rajo hoditi v solo. Zraven naših ljudi so tam internirani Brici, Gorenje-poljci, 55 Ročinjcev, nekaj Furlanov in Tirolcev. Jaz dobim vsa pisma, ali mama od mene ne prejme nobe-nega. V vsakem pismu me vpraša eno in isto. Ko sem jej poslala denar, ga je prejela čez 13 dni, pisma pa nobenega... Ćukla tik Ronibona. V zadnjih italijanskih uradnih i>oro5ilih je bil večkrat omenjen hrib Čukla na Bovškem. Ugibalo se je, ali je to Cukla ali Čukla ali Kukla. Imenika svojih slovenskih gora Še vedno ni-mamo. Čukla je lepo obraščen, stožast hrib, južno Rombnna, kakili 400 metrov ped njim, na Bovskem. Tam išcejo Italijani uspehe, pa tako brez-uspešno, kakor na vsej svoji fronti. Iz ruskena vietništva se je oglasi! po 11 mesecih Josip Drufovka. Pismo je dospelo v Trst 12. t. m„ od-dano je bilo 23. marca. Nahaja se pri Minskem, Minskaia družina 368, 2. rota. 2 njim je tuđi neki Štolfa iz Se-žane. ki je bival v Trstu. Kdo ve kaj, kje se nahaja Andrej Koren (po domaće JekČ) iz Smasti pri Kobaridu. Žena, ki se nahaja v Kobaridu št. 57, ne ve za nfega že eno leto. Kdor bi kaj veđel, naj spo-roči na naslov: Rozi Fabčio, mo-distka, Rimska cesta 6, v Ljubljani. 2upanstvo Podgora s sedežem v Rihembergu išče Josipa Tronkarja, rojenega leta 1875., pristojnega v Števerjan, stanoval je v Podgori šr. 2. Tronkar ima 141etno hčer Ceciiijo, ki je v Gorici Podturnom št. 6. pri stricu Ivanu Tronkarju. Ako je Tron-kar v vojaški službi, preskrbi župan-stvo deklici državno podporo, ako je v kakem begunskem taborišču, se posije deklico k očetu. Kdor kaj ve, na] sporoči županstvu Podgora v Rihembergu na Goriškem. V Brlx1essu na Tirolskem se nahaja sedaj iz begunskega taborišča v Steinklamu tja dešlih 153 slovenskih begimcev iz Sela, Brestovice in Jamelj. Pridejo še drugi, Kar oddah-nili so se, ko so prišli zopet na kme-te, na svež zrak pod milim nebom. Mesto pisamiškega uradnika v deželni pisarni v Poreču razpisuje istrska deželna upravna komisija. Predložiti je prošnje do 31. t. m. in dokazati, da je prosilec avstrijski dr-žavljan, neoporečnega političnega in moraličnega vedenja. da je dovršil nižjo srednjo solo in da pozna popol-noma italijanski in hrvatski ali slovenski jezik. Prednost ima, kdor se izkaže s spričevalom izpita iz držav-nega računarstva. Hroščeva juha. Dne 12. maja sem čital v »Slov. Narodu« ministe-rijalno odredbo za izkoriščanje maj-nikovih hroščev kot živinska krmi-la. A ti hrosči se dajo vporabljati tuđi za izvrstno hrošcevo juho kot nadomestilo najboljše mesne juhe. V moji mladosti je stanova! v naši družini odlfčen Gospod in prfnesel je iz nekepra beroHnskega časopisa recept za napravo te res izvrstne hroščeve juhe. Moja mati je napravila to juho: povabljenih je bilo več gospo-dov, približno 14, ksteri so to jed povsem odobravali. V znamenje, da ie bila dobra, ponavljalo se je to večkrat. posebno v seziji majnikovih hroščev. Naj sledi recept. Za eno porciio hroščeve juhe vzam?š. približno 40«hroščev — ako nočes šte-diti. iih vzames la^ko tuđi več — te hrosče očistiš tako. da jim odtrgaš no^e, cr>odnje in zgornje perotnice, glavo in sprednji del taka. da ti ostane samo zndek. Te zadke operes in r-ristavis. Ko kakfh 10 mfnut vrejo, jih pobereš s penico fn suhe stolčeš v topiču. Temu pridenes tuđi tri. šti-ri kuhane rake. vse skupa? stolčeš in precedis to zmes skozi penico. s tem da zalivas z ono juho. v kateri so bili prej kuhani zadki: še enkrat pristaviš, da juha zavre in pridenes neka? dišav, ki skunno vrelo. Predno serviraš, pocvreš v mislii pečen kruh v kockah in daš na mfoo. Moja 9?letna mati še danes sveže pripo-veduje o tej izvr^tni juhi in kdo ve. ali ji ni pripomogla ta juha do tako visoke starosti in svežega spomina. Tuđi omenjeni srospod, dočakal je pravo starost. 90 let. Naj mimogre-de omenim. da od teh gostov so umrli vsi nad 80 let stari, od te družbe živimo še trije. moja mati, Ruse, tuđi že čez °0 let. in pisec teh vrstic. — S. z Bovškega. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrost-ne svetinje sta dobila narednik 87. pp. Konrad Oologranc in računski podčastnik 17. pp. Andrej Zor-man. — Srebrni zaslužni križec na ; traku hrabrostne svetinje je dobil računski podčastnik 17. pp. Leopold : Skerjanec. — Imenovanje. Enoletni prosto-i voljec jurist Mirko Brez i ga r iz Doberdoba je imenovan na italijan-skem bojišču za kadet-aspiranta. — Iz laškega vietništva je poslal jurist Tone Kržišnik, doma iz Poljan ■ nad Skofjo Loko svojemu prijatelju A. R. sledečo zanimivo dopisnico: Dragi mi! Tvoji dve karti, v katerih mi pišeš, da mi ne moreš poslati knjig, sem prejel. Tuđi drugi so dobili sporočilo, da jim ne smejo poslati knjig. Ali, ker so vendar nekateri dobili knjige od doma, sem mislil, da ta prepoved morda vendar ne velja po-vsod. — Škoda, tako rad bi čital kaj našega. Sicer mi ne manjka knjig. Tuđi nemške si moremo naročati. Prečital sem že n. pr. celega Ibsena. — Tu je že pomlad, drevesa cvetijo in vse je že zeleno. — Peljejo nas dvakrat na teden na sprehod z god-bo, tedaj imamo priložnost spoznati to tipično južno - laško mesto. Časopise čitamo dnevno in ugibamo, ke-daj priđe čas vrnitve. Hvala lepa ti za poročila o naših znancih in prijate-Ijih. Piši mi često, ni mi treba pisati samo važnih stvari, vsaka pisana be-seda od doma mi je mila. Prejmi iskrene pozdrave in sparoči jih rudi drugim »našim«. Od zvestega druga Toneta. Melfi, 4. februarja 1916. (došlo 12. maja 1916.) — Darilo. Gospod Makso S e -v e r, solastnik firme Sever 6: Ur-banič v Ljubljani, je daroval povodom svoje poroke z gdčno. Elzo S v e t e k Slov. trgov. društvu Merkur v Ljubljani 50 K za pjdpore že-nam in otrokom vpoklicanih članov. — Teden Rdečega križa na c. kr, moškem učiteljišču v Ljubljani je imel tuđi prav povoljen uspeh. Na na-biralne pole se je zbralo 1259 kron 33 vinarjev. Pristop k društvu »Rdečega križa« je prijavilo 30 oseb z društvenino 113 K. od katerih je 9 udov 31 K že vplačalo. Efekt zbirke v »Tednu Rdečega križa,« znaša torej na zgoraj omenjenem zavodu 1372 K in 33 vIil, za kar gre zasluga in zahvala ravnateljstvu, profesor-skemu zboru in pa dijaštvu, ki je de-narne prispevke in priglasltve pobi-ralo od hiše do hiše. Moškemu uči-teliišču sta bila prideljena vzhodna polovica IV. (kolodvorskega) okraja in pa mestni Vodmat. — Uspeh »Tedna Rdečega krl-ža«. Mesto Ljubljana je med »Ted-nom Rdečega križa« na nabiralne po-?e s prostovoljnimi doneski prispeva-la 13.186 K II v. Društvenino je pri-glasllo 499 udov s skupnim zneskom 2816 K. Uspeh teh dveh načinov na-biranja znaša tedaj 16.002 kron in 11 vinarjev. — Otroci naj hodijfo bosi. V za-grebških Iistih čitamo: Poskus na-domestiti zlasti pri otr^cih usnjate čevlje s takimi, ki imajo lesene pod-plate, se ni obnesel, ker je obutev za otroško živahnost preteška. Usnjenr čevlji pa stanejo danes toliko, da jih mali uradnik, obrtnik, učkelj, de!a-vec ne premore. Treba le poseči po radikalnem sredstvu: otroci naj ho-dijo bo«i\ ne le doma, temveč tud! na ulici. Nazor, da to *>ne paše«, da je »sramotno«, se mora pobijati in odpraviti. V Zagrebu na Hici je vi-deti vsak dan soprogo nekega slovi-tega kuriurga, elegatno damo, ki vodi svojo deco popolnoma boso na sprehod. Ta dama ima gotovo toliko denarja. da bi svoje otroke prav lah- i ko obnla. Pa tu gre za princip j p r a k t i č n o s ti in ne za vpraša-nje siromašnosti! Zn to pametni ljud-je: pustite naj hodi deca bosa. — Tako v Zagrebu. Isto velja pač tuđi za Ljubljano. Mnogi starši so na-ravnost primorani, da štediio z otro-škim obuvalom. sa* je treba misliti na zimski čas. Usnja bo še manj in še dražje bo. Zlasti šolska vodstva naj bi podučila otroke, da ni nespo-dohno. hoditi bos. temveč da je praktično in — zdravo. — KupČiia z živino. Zivinorejcf delajo tako sijajne krinčiie, kakor še nikdar. Ko se ie začela vojna, Ie bila živa vaga r>ri živfni 80 vinarjev, zdai ie no 2 K 20 v. Živinorejci so torej lahko zadovoljni. — Proda«a krompiria pri raestnl aprovizacH?. V prihodnjo soboto ob 7. uri dopoldne bo mestna aprovizacija prodajala domač gorenjski krompir in sicer iz skladišča pri Muhleisnu. na Dunaiski cesti štev. 36. Krompirja lahko dobi \rsaka stranka 30 kg in ne več in ne manj. Vreče bodo na to množino odmerjene: 1 kg stane 13 vinariev. Radi hitrejse oddaie nai ima vsakdo denar že naštet., Na ¥rsj^ Stran 4. .SLOVENSKI imODT^ 17. mu* 1*16. ITS. štfevr pridejo vse one stranke, ld to ae svoj čas zglasUe pri magistrata radi krompirja in so dobile številke. — Ockfaja moke pri mestni apro- vizaclji. Za dobavo moke pri mestni aprovizaciji naj se z^lase: trgovci iz Ljubljane v četrtek, dne 18. t. nu, peki in mokarji v petek, dne 19. t. ra. okoMski trgovci pa v soboto, dne 20. t. :.... vselei ob 8. uri zjutraj na mest-ne:vi magistratu prejšnja Oalletova iša I. nadstropje, mestna posvetoval- — Oddaja iajc v mestni vofcil prodaja Ini, V petek se bodo v cerkvi sv. Jožefa od 7. zjutraj naprej proda-ja!e za civilno prebivalstvo jajca. Dobi jih Ie oni, ki se izkaže s kakršno-koliko barvano izkaznico za vojno prođajalno. Radi evidence se bcxio izkaznice po oddaji primerno štampi-lizirale.Ker je namen, došlo blago kar najbolj enakomerno in pravično raz-deliti med ljudi, se bo za vsako ose-bo oddalo le dvojica jaje, eni stranki pa skupaj največ 10 jaje. Komad bo stal 14 vin. Radi naglejšega prometa se priporoča strankam. da imajo pripravljen denar in drobiž. — Pomanjkanje mastL Tuđi v Ljubljani dan na dan bolj čutimo pomanjkanje masti. Ta nedostatek se do pozne jeseni ne more odstraniti in še za pozneje je vprašanje. kako bo x mastjo. Vsakdo naj pametno ravna, da z mastjo kar najbolj hrani. Razventega je priporočljivo, če se-daj uporablja za zabelo mesto masti surovo maslo. Dočim ćelo na Dunaju primanjkuje surovesa masla, je Ljubljana še tako srečna, da ima tega blaga za kratek čas Še zadosti na raz-poJago. V mestni vojni prodajalni v Gosposki ulici in v Prešernovi ulici in tuđi po drugih prodajalnah je dobiti vsak dan sveže prvovrstno dansko surovo maslo, ki se odlikuje po množini tclšče. Kupi lahko vsakdo. — Zasega živinske krme, ki se doma ne rabi. Da se pokrije potreb-ščina armade, je poveljstvo 5. arma-de (odd. O.) 7. odredbo z dne 9. maja 1916, št. 17.940, z a s e g i o vse seno, otavo, slamo in steljo na Kranjskem, kar se je ne potrebuje doma. Izvoz navedenih pređmetov ozir. natufalij bodisi za vojaštvo. bodisi za zaseb-nike. Je brez posebnega dovoljei;ja armadnega poveljstva (odd. 0.) pre-novedan. Će bi se pa vzlic temu sku-šalo navedene naturalije izvažati, imaio ra že3e~niške postaje in orož-n»štvo nalog, da takšne pošiljatve za-pieniio in oddado ctapnemu skladisču v Zalogu. — Nakup žetve* »Wr. Ztg.c objavila, kakor poroča K. u., cesarsko naredbo justičnega m'nfstra v sporazumu z notranjt'm poliedeljskim in trgovinskim ministrom z dne 12. t. m. jrlede nevcljavnosti nakupa bo-đoče žetve v AvstrijL — Poroci! se je v nedeljo c. kr. sednik, sedaj naJporočnik, dr. San-dor P o z n i k, z ijdčno. Anko H o -č e v a r j c v o. Obilo sre*e! — 7a Fran Maroltove zbirke ^Slovenskih vojiških narodnih pes-mU se tako vojno, kakor tuđi naučno m-nistrstvo živahno zanima. Opozarjamo učiteljstvo. da vzbudi pcvsodi zanimanje za to ljubo delo svojega tovarila. — Ustanovo za vzgojo ubožnik dekHc letnih 110 K (dr. Reschenova ustanova) razp??i:je Že vdrugič de-želna vlada, ker se ni oglasila nobe-na prosflka. Podrobnosti so razvidne iz ra/rgiasa, ki je javno nabit na magistratu. — Vredno, da se zabeleži. Srečkovno zastopstvo v Ljubljani (glavno zastopstvo srećkovnega od-d?lka Češke inćustrijalne banke v Pragi) prejelo je te dnf srečkovno naročilo iz daljne Aziie od tam bi-vaiočega velepoiestnika brata Hrvata. Ker ima imenovani zavod od poprej naročnike iz širne Evrope, Amerike, Afrike in Avstralije, služi sedaj Še narocilo iz Azije »Sre^kov-;iemu zastopstvu- v ponos in dokaz, da je znano po cei em svetu. Nezgode. V Kompoljah je užit-karici Mariji Mustar na njni hotel uiti vol. Ko se je trudila ga obdr-žati, jo je vol sunil z rogom v desno roko pod kornolcem s tako silo, da }\ jo je zlomil. — V Mali Stangi je posestnice sin Matija KonČar stre-ijal na jastreba; pri tem se mu je pa razpočila puška. OdtrgaJo mu je palec leve roke in mu poškodovalo tuđi druge prste. — Dve leti stara deklica Jožefa KlanČar, bajtarja hči iz Smjaka, je po nesreći prišla v blizino slamoreznice, katere kolo jo je zagrabilo za desno roko ter ji strlo prste in desno dlan. — Delavčeva hči. 11 mesecev stara Ivana Turšič, je nasla v otroškem vozičku buciko, jo vtakniia v usta in pogroltnila, kar je povzročilo otroku težko notranjo okvaro. Dramatično društvo v Mariboru ponovno vabi svoje člane, kojim Je to možno, da se udeleže občnega zbora, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. maia ob 8. zvečer v restavradii »Narodnecm doma«. Vfmianja, ki a* Imajo razrešiti, so zelo važna in buJ-na m se Je na tem mesto o njih ie opetovano pisalo ter razmotrivalo. Upamo, da bodo vsi tišti, kojim ie domače gledali§če nudilo toliko razvedrila in zlasti vsi oni, kojim Je kaj na obstoju tega za nas toli važnega narodnega faktorja in ki Še bivajo v Mariboru, prihiteli cmienjenega večera točno ob napovedanem času na zborovanje. Za slučaj nesklepčnosti ob napovedani uri, vrli se občni zbor po § 42. društvenih pravil eno uro kasneje ob vsakem številu ude-Iežencev. — Odbor. Srednješolska priprav|}alnica za {talijanske učence v Gradcu. Kakor poroča 3>Eco del Litorale«, se otvori v najkrajšem času v Gradcu pri-pravljalnica za one italijanske dečke, ki nameravajo vstopiti v kak-šno italijansko srednjo solo. Kino Ideal je včeraj v prvič predvajal kriminalni rsman »ColH-nov dnevnik«, kateri se odlikuje po svoji krasni fotografiji izborni režiji, izvanredno napeto zanimivi vsebini in umetniškem predstavljanju igral-cev glavnih vlog. Ta film se samo še danes In lutri lahko vidu — Petek, 19. t. ni.: Posebni ve*er z de-tektivsko dramo »Bashcrvliski rr.ed-ved« v treh delih. Se.^tavil n vpri-zoril Harry Plel. — !d?al Kino. VIomL Pred nekaj dnevi ie vlo-mil neznan tat v hišo Št. 4 v Jap-Ijevi ulici. V drvarnici si je natočil iz soda rrecej vina in pobral nekaj kave čaja in sladk>rja za 67 kron. V Korvtkcvi ulici st. 1S je vlomH neznan tat. odnrl vse drvarnice in kleti, pa ni na^el nfč primerne^a. vo-tem pa ^"e v sosedni hi>: nobral eno steklenico olia. Prepod;! ga ie kon-čno neki železničar, ki Ie pri^el do-mov iz službe ob ?. uri non^či. !zgub??ena Ie b:!a včerai popnl-dne crna svilnata šerpa od Kmetske poscjilnfce do lekame Piccoli in do gimnazije. Odd a naj se ^roii nagradi upravnisrvu na^egra lista. Kanarček *e ie /aletel. Poštena osebn. katera ga viame. n2j pa ndda rroti dobri nagradi v upr^.vništvu lista. Kožne shran * izginiii so! Iz statistike, ki so jo objavili budimpeštanski listi, je razvideti. da je cd 1. 1906. iz.srinilo iz Budimpešte 28.317 oseb. med njirni nad 7000 žensk. O 5040 izme^ teh oseb še danes ni nobenesca sledn. * Dva umora na Moravskem. Blizu Olomuca so nasii ZSletno Marijo Aksner v nekem gezdiču umor-jeno. Ta umor se je zgodil 4. t. m.; dan poprej pa ie bila v blizini umor-jena poštna raznasalki. * Mast na Dumlu, Me Uni tržni urad na Dunaju je dogovorno s policijo pregiedal vsa skladišča prcka-jalcev in ^nediterjev. Sto-rll je to, ker je bila splošno razširjcna govo-rica, da je mnogo ma>ti skrite. Pri preiskavi pa so dobili le iako neznatno množino masti. * EHia Mečnikov. Profesor na P,isteurjevTem institutu v Parizu, Eiija Mečnikov je na smrt obolel in najbrž ne bo več okreval. Mečnikov je že v mladih letih zapustil Rusijo in se naseli! v Parizu, kjer je na Paste-urjevem institutu delovTal več, kakor četrt stoietia in ustvaril temelje bak-terijologije. Mečnikov spada med velike dobrotnike človestva. * Prijazna žena. Listi poročajo, da bo v kratkem pred vojnim sodi-ščem v Speziji na Italijanskem obravnava proti neki ženi, ki je poslala svojemu, na bojišču se nahaja-jočemu možu zastrupljene slaščice. Mož je dal nekaj teh slaščic tovari-šem in ^sta jih dva zavžila ter takoj umrla. 2ena je priznala, da se je hotela svojega moža s poslanimi sla-ščicami iznebiti. * Uvoz masti iz inozemstva. Vlada je zdaj izdala naredbo, vsied katere >e družba »Miles edina poobla-ščena, uvažati mast in špeli iz inozemstva v Avstrijo. Kdor vpeije tako blago ga mora izročiti te? družbi. Vlada je to ukrenila, ker iz dežele največje pra?>ičerejef iz Ogrske, ni dobiti dovolj maštu dasi je cena že šestkrat tako velika, kakor je bila pred vojno. * Morilec žensk. Budimpeštanska policija je izvedela. da je neko dekle v Zenti dobilo zadnje dni voj-nopoštno dopisnico nrnogoiskanega morilca Ki^a. Izkazalo se je. da je dotično dekle res dobilo tako dopisnico, s katero ji Kis obeta. da jo poroci. Listi pravijo. da je Kis na tej dopisnici navedel svoj natančni naslov in ker se po tem naslovu nahaja na etapnem ozemlju. ga bodo z»daj morda vendar vjeli. * Morllec žensk Bela Kis je deset let klal in ropal, ne da bi bilo kaj na dan prišlo. Z ozirom na to piše: »Neues Pester Journal«: Groza zaradi zločinov morilca Kiša se pglesa in bitdhnpešUnsko prtbiTmlstvo, ki le bilo več dni ix sebe u*m& teh strašnih umorov, se Je potolažilo z mislijo, da Kis ni več živ. Ostalo pa Je vprašanle: Kako le bilo mogoče, da fe preprost človek toliko let uga-njaJ zločine, ne da bi bilo ka] prišlo na dan. Krive so ten ialostne Javne razmerc in v prvi vrsti razmere pri budimpeštanski državni policiji. Kdo pa se pri policiji briga za ubogo služ-kinjo, ki jo je sorodnik ali delodaja-lec odglasil, češ, da je izginila. Komu pa priđe na misel, da se ie morda zgodilo hudodelstvo? Kdo si vzame Čas, da bi resno poizvedoval? Saj gre le za ubogo služkinjo. število služkinj, ki iz^inejo, je sila veliko in skoro ga ni dneva, da bi policijsko poročilo ne navedlo takega slučaja. Potem pa zaspi stvar. Tako ne srne več biti. Policija ne srne delati več razločke med Ijudmi, ki si z rokami kruh služijo in med drugimi. * Obsojen rektor. Rektor praške nemške tehnike profesor dr. Redlich je obdolžil inženirja Smeka-la, da je rusofil in da so bila njegova potovanja v inozemstvo jako sum-Ijiva. Tnženir Smekal je pozval ma-Knificenco pred sodišče, ki je rektor-ia Redlicha obsodilo Ie radi razža-Ijenja časti na tri dni zapora, oziro-ma 500 kron globe. Profesor Redlich se je pritcžil, dosegel pa je le, da mu je bila denarna kazen za 200 kron znižana in sicer od 500 kron na 300 kron. * Ženske na borzf. Vojna ie ođ-p^a ^enskam vse mogoČe nove po-kHce. V deželah. kjer je ženstvo de-ležno večje izobrazbe, silijo zdaj ženske tuđi v pokliče, kier bi jih nred vojno nac nihče ne bil prič^ko-val. Tako co zdaj v Kodaniu na Pan-skem žercke Dript'šČene tuđi na bor-zo. k^er kupujejo in prodajaio vred-nostne p^.nirj? še r ^-cčjo vnemo, kakor rnosk'. Mcsk1* borziianci doslej >e nišo m'č pokajali ljubosnirmostf, ne^o srred^ svojim novim tovariši-cam še na rcko. Seveda. kadar bo v'har na borzu ta\*rat zra bit! konec tej gralantnosti. * Na sransotni oder so postavili madžarski listi, dva madžarska magnata in mnogokratna milijonarja, ki sta pccipisala naravnost smešno niz-ko svoto vojnega posojila. Eden je Alexander Matlekovits. član ma-gnatske zbornice, ravnatelj in upravni svetnik desetih bank, železarskih in drugih tovarn, drugi je znani veliki sportsman »siavni« Nikolaj Szemere, ki svojih milijonov menda sploh ne more prešteti. Matlekovits je podpi-sal 10.000 K, Szemere pa 50.000 K. Res dva vzorna patrijota. »Vil&g« pravi, da je še več takih gospodov. ki so elani Jokev - kluba. * Italiianska medicinska fakulteta za fronto. -Ziiricher Zeitung« poroča njen dopisnik, da je v bojni itali-janski zoni med drugim posetil tu'di vojno vseučiiišče v San Giovanni di Nogari. To imn 1c iedno fakulteto. medicinsko. Alobilizacija je pozvala pod orožje tuđi medicince Četrtega. petega in šestega tečaja, vojna uprava je porabljaia dijake zadnjega tečaja za bolniško službo. Profesor Tu-sini je sprožil misel. otvoriti medicinsko fakulteto za fronto in afmadno vodstvo je takoj privolilo. Tako imajo medicinci priliko, dokončati svoje stihije in vršiti služno v bolnicih. * Korupcija v Rusiji. Poljski listi poročajo: Član dunie Singarev se je izrazil o državni kontroli, da ostane vlada pod znamenjem tatvine na fiskusu, podkupovanja in zlorabe. Ćela vrsta vojaških in civilnih dostojan-stvenikov se ne sramuje udeleževati se te korupcije, pri čemer izgubljajo posamezni in osamljeni pošteni urad-niki službe, čc se bore proti gtiilobi, ne glede da je njih delovanje v korist domovini. Ruska državna organizacija temu ne more storiti konca, državna kontrola, ljudsko zastopstvo, časopisje. vse ne more ustaviti teh tatvin. Zlasti straSne so zlorabe intendanture na bojišču, pri etapnih po-veljni.štvih. prometnih napravah in pred vsem pri volaških bolnicah: Bolne in slabotne vojake poSiljajo v fronto in zdravnike. ki protestiralo proti takemu postopanju. prestavlja-jo za kazen tik za fronto. Rekvizicije se ne izplačujejo. fn vrh vsega dobi-vajo provzročitelji vseh teh nered-nosti 5e visoke redove. * Stiska za ilvBa v BeroUnu. Priobfili smo uractao porodio o ma- nifestacijah, ld so se zgodile pri ne-katerih velemesarjm v Berolinu. Zdaj Je iz berolinskih listov posneti, da tište manifestacije nišo bile opraviče-ne. Policija je pri velemesarjih za-plenila vse blago. A kaj je našla? Pri največjem je dobila komaj deseti del tega. kar je v normalnih časih le en sam prodai. Našli so pri njem le toliko blaga, da bi bil mogel drugi dan postreči enemu delu svojih odjemal-cev. Iz poročila o sejaJh obč. sveta be-rollnskega je razvideti, da vlada v Berolinu veliko pomanjkanja mesa in masti, masla in drugih potrebščin. Eden obč. svetnikov je rekel: V obč. svetu sedi vse polno gospodov, ki že 14 dni nišo videli mesa. Obč. svet je zahteval, naj vlada z dežele pri-dobi kar treba živil, Češ, da na mest-nem tlaku ni mogoče krav pasti in sočivja pridelati in kmečko prebivalstvo se mora prisiliti, da bo imelo ozire na mestno prebivalstvo. Cim se pokaže, da se bodo za kako stvar uvedJe nejvišje cene, pa izgine vse blago in priđe sele na dan. ko so cene zopet poskočile. Gospodarstvo. — Banka »Slavlja« nam je poslala svoje poslovno poročilo za leto 1915. Prepričali smo se iz njega, da je tuđi v preteklem letu sijajno napredovala in si pridobila splošno za-upanje v naši državi. Njene poroštve-ne in rezervne zaloge so iznašale 82,153.050 K 87 v. Za škode ie izpla-čala svojim Članom v 47. letih svojega obstanka 153.066.395 K 15 v. Let-na zavarovalnina in postranska pla-čila so iznašala 14.15O.O3ft K 24 v. Mi se iz srca veselimo na sijajnem uspe-hu tega velikega slovenskega zavoda ter mu želimo tuđi v bodoče kar največjega nanredka. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za »Rdeči križ«: C. kr. notar Or. DemŠar v Mokronogu 25 K. iz kaz. porav. U SO/16 in Martin Krže iz Sodražice 10 K, mesto nagrobnega venca pokoinemu tastu Ivanu Lov-šinu. trgovcu v Pibnici. Skupaj 35 K. Za »Ciril - Metodovo družto«: J. K.. poročnik. Lošinj 20 K. mesto venca blagemu dr. Krautu hi Martin Krže iz Sodražice 10 K. mesto na-grobne^a venca pokejnem;: tastu Ivanu Lovšinu, trgovcu v Ribnici. Skupaj 30 K. Za »Zavod za v vojni oslepele volake«: Frančiška Kerže. trgovka v Sodražici 10 K. mesto venca pokoj-nemu g. Ivanu Lovšinu, trg. in po-sestniku v Ribnici. Za »Goriške be^iince«: Martin Krže iz Sodražice 10 K. mesto na-grobnega venca pokojnemu tasru Ivanu Lovšinu, trgovcu v Ribnici. SrČna hvala! 3)aaa!sji list obsega 6 str?n!. Izdajatef! In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina fn tisk »Narodne tiskarne«. / Zlata svetinja / Berolin, Pariz, Rim itđ.^/ Iftjboljše kozo. Ostlle za A /o. Sejdl StHtarJeTS fllici 7 K«aUk dr. iag. Kiricii, Oloracc. Kc- miČno-tehnična preiskava je izprićala, da je tJBmf4Unu prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma ne-Uodljivi in se ž njo lahko razkužuje. PERICO lift—f ki bi prišla enktmt na 3 tedo« prati na dom. Hrmna in plača po do. ...... govora. ■........ Naslov pote upravni! »SIot. Narodat V L]obi|anii na mirnem, breipraŠnem kraju B9^ se prtda. 1612 Kje, pove upravništvo »SIof. Naroda«, liUiOliKI KoDUIDol z nadeooletno prakso, izyežban v spornih ia izvršil. zadevah, teli promO' oltl mestOf najraje na Kranjsko. Prijazne ponudbe pod „ifotanU kandidat 155S" na upr. »Slov. Nar « (osemdnevna) mlada in zdrava 1 obilnim mlekom iŠČG mesta v družino, Cena zmerna. Ponudbe pod ndo]Ulau 15S4 na upravo lista. Kot nadzornica za filtjalko trgovine, kct prodajalka ali kot gospodinja 1611 k gospodu idče meata starejša oseba. Izurjena je vseh trgovskih in hišnih poslih, Ponudbe pod „trgovka/jtCU", na upravništvo »Siovenskega Naroda. Zelo dober : Frane Mat^iefls, Eggenberg pri Gradou. ■ ' 1 —^ {S£BjBr^9wMM.mm ■ ■ ■ •«!« S'4čsrje6j za moŠke srajce, proti đobrt pl^Čl, se zn staln3 sprejm«. Vpraša se pri C. J. siamonn, Ljubljana. ____________________1605___________________ zdrav, krepak, poštenih starišev, s pri-1 merno selsko izobrazbo, ki ima veselje! do trgovine, se sprejme Cako] v sk pri 1610 Viktor Pelihu trnovima z nsešaaim blstjom ia deželnimi prldelkš ▼ Žalcu na Stafershem. NA IZ3IR0 poSilja tuđi na de£e!o: :■! asne . 2652 pla&6e9 jopic«, krl!a9 kostunie, noćne haljcf pe-rlBo. modna prođ-metet iportnehlo- bnlte In stesnlke. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar LJnbllana, Stari f?g 9. Lastne hi&SL Fine otroške oblekce 11 in krstne oprave. » Zahvala. Vaem, ki $0 naj ino «r£aolj ubij eno soprogo in mamico, gospo Fraolo Sirnik roj. H spremili na zadnji poti, posebej še »Šišenski čitalnicj« za ude« lelitcv s zastavo in vsem darovalcem krasnih vencev se iskreno iah?aljujcva. LJUBLJANA-SP. ŽIŠKA, 16. rtiaja 1916. talojoča 1607 A Ivan 1« Framica Uralk. 113. §tev .atonsiggo rouecp*, oa« n. amaja hm«. iran 5« laoftMftl [•stkov. Vr#ViaaB# ustopstvo v atelfefm alt rttmilra ♦udi na doma. Star Ja 23 l*t, alganaga nas topa. Ponudbe pod „A. B, T. "1583 na na upravništvo »Slov. Naroda«. Knplm prostom« Mšo ell vilo |x vrtom ¥ Ljubljani. Popudbe na u->r?vn »Sot. Nar.« f^cf „i vrto-i 152I11. I5?i Prodajo se: 2 fuksa, stara po 16 mesecev* molzna krava in bik za pleme, ™ske dalje dva prašička, na Foljanskl ces. SS, Ljubljana. Vagon tiobrega fa(|npfi!i Mih ilUUllCljil iilUJlU ss pocenl proda s postalo Jsssnlce. išao Naslov: Paar, Jesesice. Na prodaj ima ■ mm za kuho brinjevca v poljubnih mno-žinah, — po nizki ceni, — tvrdka iaan Jelačin v Ljubljani. Šdrll;ev3 mola jar Po velikem truda se mi je posrećilo doseći zopct večjo množino sarilleve mofie Jtoln" ter s tem obvešćam vse svoje cenf. naročnike, da se bližajo praznila ia oai nobeden ne odia^a z naročili na zadnje ćni, ker jaz moram vse naro-či!a izvrševati po vrsti. Kakor gotovo vsakemu znano, 1 zav. rabite za 1 šartelj ne da pora-bite kaj sladkorja, kvasa itd. 1609 Po pošti se pošilja kakor dosedaj rajmanj 3 zav. po povzetju. 1 zavitek stane K l'5O, 50 zavitkov naročito po K 1 40. Na tiscče priporočilmb pišem na razpola^o vsakemu. Toraj prosim takojŠnih naroČil, dokler ^e kaj ?2*oge. RazpoŠljalnica IVAW URES, Ljubljana 5V Mestni trg 13. Krasno nmetnlike » vojne raglednlce Šelenburgova ulica 1 nasproti ka?ine. M. Tičar, Ljubljana I. specijalna trgovina in založba razgledale na Kranjskem. 625 Sv, Petra cesta 21. Aajnijjo cane; Dob^o blago/ ;-/ fooravila točno in ceno. /-/ }/[odni salon A J^arborič A Mildner nasled. JLjubijana, JY(estni trg štev. ?. orworoča svejo veliko yatogro dunajskth modttov sviinatih J^lobukov, sletmnikov. ^inčanih in pravnih oblii^. cvetlic, pereš i- t d. Tedno retikn iz-bera iftlnih klobukov. Kl ■ i" ■ Uli I Ul iulIiiJCl s pisarnisko pralvsc, vesča slovenskega in nemakega lezika v govoru in pilavi, nadalje korespondence, kn'\&ovodstva, strojepis-a n brzonisia 5e taštoj «preime. C^m. pnnudbe pod „Kon i OTi 9 ti n\m 500t( 15S3 na uprav. »S.ov. Naruca« i I" "i ^ ^ *S >£J -8 « rt - ^^^ z ■ 300 fiektoll- trcv finesa sr - >j« !i1 cel!o nfnF mmžfio VillU 1559 ima na prodaj Kard Gregorič, Vol/ova ulica 12JI1 levo KaU - rniiii blagajna ie rabl|eaa9 a dobro obranjena, £e mo^oče z električno goniln*. 159/ ^'lo se takof knpi. Ponudbe pod „Per Kassa 1597'' na upravništvo »Slovenskega Narodac. Anton Bajec u metni in trgovski vrtnar nuiii ri. n diiistn, A u otaji lidn 132 cvetlični salon samo Pod Irančo 5tet. 2. polog C*vl]arsheffa m*sta. Velika zaloga sni racn. zdeieviBii upnu Kmn. tnln ifl Znnaaj« uufUU tata«. frlĐariia na Tržafti cesn 9.34. Slivovka tropinovec brinjevec hr^iševec „PeBiftkovac^ „PSaninc" grenki in sladiti rum konjak in „Vermut vino" v najboljši kakovosti ter v mno- žinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri li. R0SI1ER li Ko. veleigan]arna - sadja Ljubljana pofttni pr«dal IO« Gonoktein. 4 Nainovejše, izkuSeno sredstvo proti kapavcu (trij>eriu)? belemu toku, črevesnemu in mehurnemu ( katariu i t. d. | GONOKTEIN je upeljan na čr§ki kliniki dvor svetnika vseuć ! prof. dr Janovskejja. Na nem§ki slin^ki vs*- uč. nrf f dr. K. Krei-hicha. Tonlo ^a pnporočajo vseuč : ^rof dr. J. Bukovsky, vseuč proi. F Samberger, vseuč docent dr. j J, Odsrrćil i. t d. ! V: V mnogih slučajih akut-nega kapavca zapisa! sem Gonoktein in uvidel sem, da je iz vrstni antigonorrhoicum, ker ne kvari ielodca in ne ledvic. Dobi se po vseh večjih lo-karoah. Škatljica K 6-. Zabterajte literaturo ta prospekt Ljubljana ttkarmm TraMMf. Zagreb: l%hmrmBf$Mmkwmf9rm9U» 1» fjfcacfc, i*umUw trg; Ptoizvaja Farmakološko-kemični laboratorij ,IEtla Pnp Trltfke 581 loka^Mtil y|«>f mrimlMknkrm te ▼*,M • str. vstrsa*«* lir^JaBilB. lica se gostilnla koncesija pod dobrimi pogoji. Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. 1587 Losne kile naiboMfta kakovosti po 7, 9, 12 In 16 kron; lasna podloge In mrežice *seh vrst; ffNarilM, barva za Use io brado od Dr. Drallea po 2 ia 4 K lasne vode la masti; Sampooa sa omlvanle las, šminke in puder ponlićnl 1. C d. priporoča Štefan Sfrmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpoklicanfa w vofalko slnibovanla |o lokal odprt samo za prodafo blaga In slcer vsakl dan samo od 9 do ]/2 f la v oedelfo od 9 do 11 aro doooldaa. gprefme so dobra la sanealflTa knbarlca ta boljSo goitilna Plača po dogovora. Naslov* pove upravništvo »Slov« Naroda.« 1570 Na manjše posestvo v blizini Kamnika so sprojaie xaaosl|l¥ Mapu if ukrinik vajeo vsega kmetskega dela. Oženjen brez otrok ima prednost. Prosto stanovanje. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1577 KAVA! Ze zmleta, že s sladkorjem in vsemi primesmi v kockah za 1/J litra kave. Eoa taka kocka slane sama 24 vio. 500 kron plačam tistemu, kateri more reci, da ni vredno. Havodllo za pripravljanje se glasi: 1 tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ognia vzeti, 2 minuti pokrito pustiti in najboljša kava je gotova. — Po posti no-illjam najmanj 20 kock, to je 1 kg K 4*801 ! Ovoj se zaračuni po lastni ceni ! Pošilja se proti povzetju. Sprejmem pa na-ročeno blago tuđi nazaj čt kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg inižana cene K 22—. Naročiia sprejema in izvršuje razpoSiljalnlca Ivan Urek ' Ljubljana 5, Mestni trg šL 13. Proti prah a j em, lnskinam in izpadanjn las belaje najbo^jse prlzn»na> TaiDO-clii tiDktnra sa la,S9 xatera okrepčule laslšče, odstranjuje luako in prepročuje Izpadanje la«. 1 stekleMlea ■ ntfodom 1L 1*2«>* Raipošiljt se z obratno poito ne mani kot dve iteklenici. Zaloga vseh prelzkušenlh zdravilg madlo. mlls medicinal. vln, špeolfall-tot, najfinejših parfumov, klrurgišklh obvoz, svožlh mineralnih vod Itd. Del lekorno Milana Lensteka ? Ljubljani Risljeva casta tt. I. poleg novosgrajenega Fran Joie/ovega jubli. mostu. 18 V te| lekarnl doblvajo xdravlla tndl ćlanl bolnisklh blagajn fntne telesn!cev c kr. tobaćne tovarne In okr. bo!E?ko blagajne v LfablianL Nitboll MBlmlv In najboljil »lov. Unftrovani (edolk sos rTEDENSkE ki priobčujejo vsak teden mnogo saolnUvlta sUk s bojlsć in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo za n im Ive ga čtiva: pesmi, povesti, fako zanimiv, lep detoktivskl roman, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE11 povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3— pol leta K 6.— in ćelo leto K 12'—. Naročniki dob' ] -* nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, JurčiČa, Gregorčiča in Aškerca ter t "-nimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročnikl dobe še vse 'ce. PoSlj i slov in pošljemo Vam 1 števllko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto n- Upravništvo 'ista „TEDENSKE SLIKE" I>Jnbl|ana, rrantUluuuka olloa 10/L Prodaja I ka boljia moć se spre]me takoj ali pa pozneje v trgovino s specerUshlm blnjorn., Ponndbe na fvrdko Ivan Perdan v Ljubljani- uvi Straa f.' .5LOVEN8J0 HAMUU*. dne li mwjm l»i& 113. fiev. Priporočamo naShn :: gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske tovarne y Ljubljani 334 Proda m krog MO hl aobrega Jobolčnesa In hraftvega mošta li kraja najboljšega štajerskega mošta, proti rposlatvi dobrih sodov - liter a 44 vin, po povzetju s kolodvora Wl**\ &taf«rsko. Naslov: Ivu Karz, Wlt*, štajersko. 1600 Zeleznato 1090 ; Chlno vino lekarnarja Pi ceo li j a v Ljubljani, prekaia vte slične preparate, ker vsebuje vedno naznanjeno količino železa In ima nesporno medidnično vrednost Steklenloa stane 2*40 K. == &rifo:cča czebno hbranm ■ novosti 3 Dunaja. Z/V./far i?bcra o^usnih faobukov 3a dame in deftice kekor tuđi bogata balega jalnih ^iobufav. So'idno b ago* ćPrtinano nirfe cens. tPooravila točno in vesfno žunanja naročita na (3btro 3 obratno pošto Večja množina slivovke, tropinovca in ruma v množina!, od 60 Utro* dalje, vae najbolfie blago, 90 niskih dnevnih cenah, se dobi pri tvrdki 152° A- Kušlan, Ljubljana, Karlovska cesta žt. 15. OVES 1 se nađomesti z mclasnimi krmili, ki jih razpoSilja deželna centrala krmil, Ljubljana, TurjaSki trg St. 3, v vrečah po 50 kg. Cena je K 35 — za 100 kg. J 1 Popolne opreme otroškega perila v zalogi za vsako starost priporo£n znana trgovina s perilom C. J. Hamann LJUBLJANA, Mestni trg 4*ow. 3. Ustanovljeno 1866. Perilo lastnega izdelka. m ^Tdrija drogerija in /ototnann/aktura Ljubljana, Selenburgova ul. 5 prlporoča vellfleo aealogo desinfekcijskih prenaratov kakor: Lysol, Lysoiorm, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kis- Hnat karbolovo apno. Potrebičiae za poatro£bo bolnikov in ranjencev, obvez in ffnmaitega blaga, konjaka, ruma in čaja« fitroform. fi hhnin. pcrolin. Zadnikarjeve vrećice = toper golazesi. = AGOReC^ 'SPeOMMRCOUiOA S -i KGl£Si m Deil ■%■ fiie narodne pei za štin glasove. Isdalatolf 1275 I Fran M^^olt, nčitcij, rmbliaoa. I Vezane H 1 53, y plate« S 1-80. I Naroča se pri izdajatelju in v knjigarnah. I Denar za Vas! Poiićite v svojem stanovanju vse stare in I pozrešljive volnenine, koSčke sukna, suk-l nene odpadke itd. skupaj in pošljite iste vi poštnih zavojih h 5 kg nefrankirano na I —— Izdelovalnloo vplnenln ««■« Ivan Konrady A Ko. I DunaJ va., Saiserstraue 89/28. Takoj ko pivzamemo, prejmete po poštnf I nakaznici denar do najviS. zneska 2—6 Kza kg. Prodaja smrek. Pnhrdnjo ceddjo 21- maja U 1. ob 3. nrl popoK dna, se vrši v ffost'Inl „na pošti" na Jesenicah očltna dratba 160 lepih smrek. S treke stoje tik za trgom Jesenice v najbližoj blizini tukajŠnega kolodvora. Gospodarski odbor Jesenice. cfvan Sričar v —•§? Seleabargooa ultca šteo. 3. «§♦— Zaloga hgotoaljcnih oblek *<* 783 :: gospode in dečke. Aa^nani/o. Uljudno nagnan/ova, da sva otvorila v soboio 6, maja na Ji^arije 7ere$i;e cesti dobrobrtano restaoracijo „pri £evu" Skrbeia bodova ja dobro domaća kuhinjo, pristno vino ter vedno sveje pivo; na ra-rpolago je iep s*ncnai vrt, $a zabavo električni planino. 2ahvGl?ujeva se v$em cenfemm gostom ya dos*> danjo naklonjenost, pnporočava se 3a nada Ijni obilen poset v novem podjetju, $a priporočitcu v prijateljskih /(rogih bodeva yeo hvalefna S spoštovanfem 1523 c5Wer in Josipina Jfošatc. •0 «* (Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 1 OalnMka glavnlea S,000.000 kr*n. n Stritarjeva ulica žtev. 2. Rasarvnl focsril okroglo 1,000.000 kron. Poslovalniea c. kr avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. CeEovcu, Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. priporoča taknp srečk n 1. razr. VI. c kr. avstrijske razredne loterije. j trobaal« u ta razred «■• 14. la 15. )«d)a 1918. ! 'A srečke K 40 —, V* srećke K 20—, 7« srećke K !••—, V. srećke K 5—, ! Oprejema vioge na Kajuice ■» na I6KOC1 racnn in )in obrestuje po 41/s /o čistih. r 8% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. ■fakulla TOimim vietaik«ai t vs«h Crtmvmh, Isvriolalo m točno In nalknlanln«]«. Tovarna ČevtjevTriić,Gor#njskc PETER KOZINA «. C9 Brag. LJUBLJANA s«JSSSmom. P^OOAOA NA ZAHTCVAJTE CfcNIKE! Prokupc^m prfporoča s# talKra In ntfcup oa zalog! «— Modeme oblike! SoUdni izdelki !