Izhaja vsaki četrtek ob 8. url popoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaia ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni.
Za manj premožno j za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50.
Za Nemčijo je cena listu 6 K, sa druge delele izven Avstrije 8 kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Oorici, ulicaJVet-torini št. 9.
slovensko ljudstvo
mm
stmmm
v6ro.dohl possr,
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baurngartl v torenjskl ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 pc 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat U v., dvakrat la v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XIX. letnik.
V Gorici, 28 junija 1911.
26. številka.
Dober nauk.
Krščanska socialna stranka na Dunaju je doživela ob zadnjih državnozborskih volitvah poraz, ki je vse kr-ščansko-socialne stranke v Avstriji hudo iznenadil. Sedaj naštevajo nemški katoliški, listi vzroke, ki so dovedli najmočnejšo ^^apstfb stranko do te kata strofe.	je, da si ogledamo tudi
mi te vzroke.
1. Dunajski krščanski socialci so zgubili stik z ljudstvom. Vsled visokih služb, ki so jih zasedli, niso imeli časa za ljudske shode, za agitacijo mej ljudstvom in za ljudske potrebe. Stranka, ki se hoče vzdržati, mora biti vedno z ljudstvom v dotiki, mora spoznavati značaj ljudstva, njegove želje in potrebe in se mora za izpolnitev teh potreb skupno z ljudsvom poganjati.
2. Zanemarjala se je društvena in gospodarska organizacija. V društvih je katoliško življenje. Stranka brez dru štev je mrtva. Volilni shodi je ne morejo ob volitvali na enkrat oživiti in spraviti na noge.
3. Velik vzrok poraza je bila, kakor poročajo nemški katoliški časopisi, needlnost v stranki. Ta je največ pripomogla k padcu. V stranki se je pokazala nova struja, ki je postavila »neoflcijelne" kandidate, ki so v nekaterih okrajih na Spodnjem Avstrijskem tudi zmagali. Gospodje so se igrali z ljudsko dobro voljo. Mislili so, da so močni dovolj, da se jim liberalcev in socialistov ni treba bati. Ljudstvo je radi te needinosti poslalo nezaupno. Zgubilo je navdušenje za dobro stvar in prepustilo zmago nasprotnikom. Dr. Lue-gerjevo načelo: »Concordiarescrescunt, discordia maxlmae dilabuntur (kjer je edinost, rastejo tudi male reči, kjer pa je needinost razpadajo tudi največje) se je ob teli volitvah pozabilo. Se-le sedaj, ko stoje na razvalinah državnozborskih volitev, spoznavajo svoj pogrešek, da je zločin delati radi osebnih aspiracij raz-pore v stranki, ki je edina v načelih. Hdinosti ne more nadomestiti ne agilnost ne požrtvovalnost ne organizacija in sploh nobena reči
4. Nadaljni vzrok je bil nepravičnost stranke v narodnem vprašanju. Začeli so uganjati visoko nemško politiko ter preganjati dunajske Slovane, zlasti Cehe. V tem so hoteli prekositi druge nemške stranke. Celo radikalna nemška stranka jim ni bila dovolj nemška. Pozabili so na načelo: „Justi-tla fundamentum regnorum' (Pravičnost je podlaga kraljestvom). Radi tega so si odtujili češko ljudstvo na Dunaju, ki jim je obrnilo pri volitvah hrbet ter odločilo zmago tistih, ki mu vsaj šol privoščijo t. j. socialnih demokratov. Naj-slabše pa je, da se krščanska socialna stranka še sedaj tega pogreška ne zaveda, ampak hoče biti še naprej najbolj radikalna nemška struja. Tako-le piše
dunajska »Chrlstlloh-sozlale Arbelter-Zeitung": .Nemški nacionalci so bili pri volitvah nasproti krščansko - socialni stranki nezvesti. Pomagali so postaviti na konja sovražnika tistih postav, ki so bile izdane v varstvo nemške narodnosti in prijatelje čeških šolskih zahtev. Bogovi se veselijo 11“ Ali ni to zaslepljenost? Po tej poti ne bo krščansko- socialna stranka nikoli več zavladala na cesarskem Dunaju.
5. Stranka je dalje zanemarjala časopisje. Tudi na tem polju se je po javil razkol. Nekateri so podpirali hinavski list „Deutsches Volksblat", ki se je pa ob valitvah postavil odločno na nasprotno stališče. Pokazalo se je, kako velikansko moč ima dobro urejevano časopisje.
To so poglavitni vzroki tega velikega poraza na Dunaju. Naj bi ta poraz bil za vse krščanske stranke v Avstriji dober nauk za bodočnost in opomin k složnemu postopanju vseh katoliških strank n e g I e d e na narodnosti
Politični pregled.
Bienerth Je šol.
Ministerski predsednik baron Bienerth je podal v pond. popoldne svojo ostavko, katero bode cesar gotovo vspre-jel. Njegov naslednik bo, kakor je že na drugem mestu povedano, baron Gautsch. Baron Bienerth bi najbrže ne bil razpustil državnega zbora, ako bi slutil,da bode izid novih volitev tak, ki bode tudi njega spravil s pozorišča naše notranje politike. Za danes povemo le toliko, da nimamo Slovenci nobenega razloga obžalovati Bienerthov padec, ampak nasprotno, veseliti se ga moramo, ker nam je Bienerthovo vladanje dovolj dokazalo, da je bilo njegovo srce vedno in povsod le za Nemce.
Otvoritov državnega zbora.
Z Dunaja poročajo, da se v krogih avstrijske državne zbornice govori, da otvori dne 12. julija novi pailament sam cesar, ki pride navlašč zato iz Išla.
Turčija in Črna gora.
Razmerje med Turčijo in Črno goro je še vedno napeto. V turških krogih mislijo, da Črna gora zadržuje na njena tla ubegle Malisore, da se ne vrnejo v Albanijo, vsled česar je rok, ki ga je dal Torgut Šefget paša Arnav-tom, da izroče orožje, potekel brez uspeha. Turški vladi se je naznanilo, da so zastopniki vseh držav priporočili črnogorski vladi, da bi vplivala na Malisore, naj se vrnejo domov in podvržejo.
Ustaja v Albaniji.
Porta je prejela poročilo, da so Malisori podpirani od črnogorskih vojakov napadli obmejno utrjeno stražnico
blizu Selc. Krogle so prodrle okna in ranile tri turške vojake. Posadka je pregnala Malisore. Porta je o tem dogodku obvestila velevlasti.
Darovi.
Jubilejni d a r o v i z a ^Slovensko s i r o t i š č e“:
P. n. gg. Dr. Andrej Pavlica 5 K, Valentin Rebula, Nabrežina, 60 vin.. Ivan Franke, kurat 50 vin., Luka Bavdaš, Ajba 40 vin., v nabiralniku gostilne Ivana Gleščič 1 K 30 vin.
Knjižico »RazglaŠenje Gospodovo" so preplačali p. n. Val. Knavs, vikar v Lozetu 3 K.
Za „A I oj z i j e v išče" :
Valentin Rebula, Nabrežina 60 vin
Domače in razne vesti.
Skrbite za ..Primorski list" ln razširjajte gal —Vse naše somišljenike prosimo, naj se nikdar ne utrudijo v delu za razširjevanje dobrega tiska. To je dandanes nad vse potrebno. »Primorski list" v vsako k rščansko družino! Čeprav sc je v zadnjem času v tem oziru dobro delalo in se je število naročnikov pomnožilo, bi bilo želeti še več. Skrbeti pa treba tudi za redno plačevanje lista. Prosimo vse cenjene naročnike, naj storijo čimpreje sveto dolžnost. V tiskarni imamo delavce, ki hočejo biti ob sobotah plačani! Cena listu do konca leta je 2 K, za manj premožne 1 K 50 v. Na delo za vaš in naš »Primorski list“.
Imenovanje. — Voditelj tuk. okrajnega glavarstva, dvorni svetnik li. grof Attems je imenovan namestništvenim podpredsednikom pri c. kr. namestništvu v Trstu. Svojo novo službo nastopi prih. mesec. Posle okrajnega glavarstva v Gorici bo začasno vodil c. kr. okrajni komisar dr. Bal tič.
Premeščenje in odlikovanje —
Cesar je podelil namestništvenemu podpredsedniku dr. Andreju grofu Schaff-gotschu v Trstu povodom preme-ščenja k namestništvu v Line kointurni križec Fran Josipovega reda z zvezdo.
Odlikovanje. G. minister za uk in bogočastje je podelil g. AL Buncu, nadučitelju v Dolini o priliki njegovega stalnega umirovljenja naslov »r a v-n a t e I j a".
Odlikovanje. — Cesar je podelil uradnemu slugi trgovinskega in pomorskega sodišča v Trstu Josipu Bratina povodom zaprošenega stalnega umirovljenja srebrni zaslužni križec s krono.
Slovanski starišl!— Ako
vpišete sina v 1. gim. razred, je vaša sveta dolžnost, da ga prijavite za slovenski oddelek.
Izpred porotnega sodišča. V petek se je pred tukajšnjim porotnim so-
diščem obdržavala v tej porotni dobf prva kazenska razprava. Predmet tej razpravi je bil uboj posestnika Henrika Debenjak iz Kozane, ki se je izvršil dne 18. decembra min. I. in katerega krivdo je hotela nesramna lažnjivka „Soča“ zvrnili na »klerikalce" oziroma »Orle", dočim bo kazenska razprava dognala, da niso imeli »klerikalci" oziroma •„0rli" na tem uboju najmanjše krivde, ampak da je postal Henrik Debenjak žrtev zgolj liberalne podivjanosti.
Dne 18. decembra m. I. so imeli liberalci v Kozani v gostilni Valentina Prinčiča ustanovni shod telovadnega društva »Sokol". Na ta shod jih je prišlo mnogo iz biljanske občine, nekaj iz Sne-žatnega, nekaj Kozancev, tako da jih je bilo tam vsega skupaj, kakor so trdile priče, kakih 30—40. Da ni smel na tem shodu manjkati tudi vzgojitelj šolske mladine, učitelj Turk iz Višnjevika. razume sc samoobsebi. Shod se je vršil, zopet kakor trdijo priče, mirno in ni bilo na njem nikakega prepira. Da se je na shodu mnogo govorilo in morebit še več pilo, je tudi samoobsebi umevno. Ali mesto da bi tuji zborovalci po shodu, ki je končal okolu 4. ure in pol, šli domov, in to posebno Biljanci, katerih je bilo največ, začeli so po Kozani v raznih krčmah rogoviliti, izzivati mirne Ko-zance in jih celo dejansko napadati, kakor se je dogodilo to priči Zuljanu, ki je bil od nekega Biljanca, ničesar sluteč, udarjen s kamnom in ranjen z nožem v hrbet. Konečno so okolo 7. ure zvečer hoteli Biljanci vendarle, več ali manj vinjeni, zapustiti Kozano ter se podad domov. A še pri zadnjih hišah niso nehali z izzivanjem, tako da jim je nek Kozanec. ko so mimo njegove hiše gredoč razsajali, nejevoljno rekel, naj dajo vendar mir in naj ne nadlegujejo mirnih ljudi, marveč naj gredo domov, ko jih nikdo nič ne prgša.
To umestno in opravičeno svarilo pa je razposajence tako ujezilo, da so se vrnili zopet proti vasi in zletati je začelo proti vasi kamenje.
V tistem hipu prišel je, nič slabega sluteč, pokojni Henrik Debenjak (ki pa ni bil »klerikalec") iz svoje hiše. Namenjen je bil v trafiko po "‘jarde. Komaj je stopil na cesto, priletel mu je kamen s tako silo v glavo, da mu je prebil klobuk, ter ga tako močno ranil na glavi, da se je Debenjak zgrudil na tla, in v času kakih petih minut, odkar je zapustil hišo, bil je tudi zaboden v trebuh. Drugi dan je vsled dobljenih ran umrl. Kako se je to zgodilo, ne bo tudi razprava natanko dokazala.
Obtožen ubojstva je bil 25-letni Antoii Markočič iz Drnovka iz občine biljanske, sin kolona liberalnega Juse. Markočič je priznal, da je on zabodel Henrika Debenjak, katerega pa v temi ni spoznal, v trebuh, to pa zaraditega, ker ga je, kakor pravi Markočič, Debenjak s kolom tako močno udaril, in sicer enkrat po glavi, drugi krat pa po
hrbtu, da je vsled padcev padel na roke, in ker ga je hotel še nadalje pretepati. Markočičeva izjava na včerajšnji raz pravi in ona pred preiskovalnim sodnikom si pa naravnost nasprotujeti. Po včerajšnji izjavi bil je Markočič zabodel De benjaka stoječega, po izjavi pred preiskovalnim sodnikom pa ležečega.
Na predsednikov opomin, da je Markočič pred preiskovalnim sodnikom drugače govoril kakor včeraj, je Markočič sicer trdil, da je pred preiskovalnim sodnikom ravno tako izpovedal, kakor včeraj, ali kdo naj mu to veruje. Markočičeve priče so tudi trdile, da je oni človek, keterega je Markočič zabodel, udrihal po Markočiču. Samo v tem niso bile edine, s čim da je Debenjak udrihal. Nekatere so pravile da s polenom, druge da s palico, tretje pa da s kolom.
Ip pa še nekaj, kar je jako značilno. Neka Markočičeva priča je trdila, da je nosil oni človek, po katerem je udrihal Debenjak, pelerino, dočun v resnici Makorčič, kakor sam priznava, pelerine ni imel. Čudno pa je pri vsem tem to, da niso oni ljudje, ki so prihiteli na upitje, da leži eden mrtev na tleh, na kraj nesreče in ki so smrtnoranje-nega Debenjaka prenesli v njegovo hišo, videli na licu mesta ne palice, ne polena, ne kola.
K boljšemu umevanju cele situacije moramo omeniti, da se je vse to vršilo dne 18. decembra zvečer ob 8. uri, torej v temi.
Tako je torej prišel ob življenje dne 18. decembra m. I. Henrik Debenjak popolnoma po nedolžnem, četudi je hotel zagovornik Markočičev dokazovati, da je bil pokojnik znan kol prepirljivec in pretepač.
Med vsem izpraševanjem prič pa ni smo v petek slišali niti besedice o „Orlih", ne iz ust Markočičevih prič ne i/. drugih in ne pade na njih torej na tem dogodku najmanjša krivda, čeravno jo je hotela nesramna iažnjivka in obrekovalka „So-Ča“ v svojih člankih, ko je pisala o tem dogodku, zvaliti na nje
Sodnemu dvoru je predsedoval više sodni svetnik Rutar. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Jeglič. Obtoženca zagovarja dr. Stanič. Porotna klop je bila me-, šana. Obtožnica je bila prečitana v slov. in ital. jeziku, ravnotako zdravniški pa rere. Drugače se je vršila razprava brez tolmača, ker so ital. porotniki izjavili, da razumejo slovensko.
V soboto so bile na predlog zagovornika zaslišane še nekatere priče, med njimi učitelj France Turk. Dočiin ni v petek nobena priča nič vedela o tem, da bi se bili Kozanci kako pripravljali na napad na Biljance, jih na kak način izzivali itd., je znal o tem mnogo povedati priča Turk, ki je rekel, da se je nahajal na nekem mestu skupaj s pričo Antonom Jusa, ki je bil že v petek zaslišan, ki pa ni vedel o vsem tem ničesar povedati, kar je pravil France Turk. Turk je videl gruče Ko-zancev, je videl žice preprežene čez pot itd. itd. Celo drž. pravdnik se je začudil, da ni od 25. zaslišanih prič nobena tega videla, o čemur je znal pripovedovati učitelj Turk. Isti dan je bil zaslišan kot priča tudi Rudolf Debenjak, brat pokojnega Henrika, ki je izpovedal, da je bil pokojni Henrik kot mladenič res enkrat zaradi pretepa obsojen na štiri mesce ječe, a je odločno proti temu ugovarjal, da bi bil njegov brat tak pretepač, za kakoršnega ga hoče imeti zagovornik.
Zaslišan je bil ta dan tudi biljan-ski župan, ki pa ni nič posebnega povedal, kvečem to, da je videl na glavi obtoženčevi, ko se je ta kritičnega dne vrnil iz Kozane v Biljano, rano, o kateri rani pa niso našli zdravniki, ki so 2dnipozneje Markočič a p r ei s k a 1 i, n o ben e g a sl ed u.
Nato so bili prečitani razni spisi. Temu čitanju so sledili govori državnega pravdnika in zagovornika.
Razprava bi bila že v soboto končana, da ni prišlo zagovorniku dr. Staniču v soboto zvečer okolo 8. ure med zagovorom slabo. Zato se je morala razprava prekiniti in se je odložila za nedeljo ob 9. uri predpoludne.
V nedeljo je zagovornik dr. Stanič nadaljeval svoj zagovor. Državni pravdnik je na ta zagovor repliciral, kateremu je konečno protiugovarjal še zagovornik.
Nato je predsednik v kratkih potezah podal jasno sliko cele razprave in obrazložil obenem porotnikom stavljena jim vprašanja. Porotnikom sta bili stavljeni namreč dve glavni in eno dodatno vprašanje. Prvo glavno vprašanje se je glasilo približno tako:'Ali je obtoženec Henrika Debenjak zabodel v trebuh ter mu prizadjal tako rano, da je vsled nje uirtrl? Dodatno vprašanje k temu glavnemu vprašanju se je približno glasilo: Ali je obtoženec to storil v silobranu ? Drugo glavno vprašanje pa se je glasilo: Ali je obtoženec prekoračil meje silobrana?
Pri dodatnem vprašanju je predsednik opozoril porotnike na dejstvo, da so pred preiskovalnim sodnikom tri priče pričale, da je Markočič zabodel v trebuh Henrika Debenjak, ko je ležal na tleh vznak in da je pred preiskovalnim sodnikom ravno to izpovedal tudi obto-. ženec. Dve od imenovanih treh prič sta sicer pred preiskovalnim sodnikom govorili kot osumljeni osebi in sta bili še le pri glavni obravnavi zaslišani kot priči, kjer sta pa drugače govorili. Priča Anton Reja pa, ki je bil od preiskovalnega sodnika zaslišan kot priča, je takrat kakor tudi sedaj na glavni razpravi pod prisego jednako izpovedal, da je videl priti	po klancu	neko osebo (ta
je bil ranjki	Debenjak),	kateri	je	priletel kamen s	tako silo v	glavo,	da	se je
dotična oseba zgrudila	na tla	in	da je
videl v istem hipu približati se k padli osebi štiri ali pet drugih ljudi, katere ni spoznal, ker je bila tema. To pojasnilo se je predsedniku zdelo potrebno, da se bodo znali porotniki ravnati, ko bodo odgovarjali na dodatno vprašanje.
Ko je prediednik dal porotnikom še neke potrebne pouke, so se ti podali v posvetovalno sobo, v kateri so ostali čez eno uro.
Ko so se vrnili v sodno dvorano, je njih predsednik Primas naznanil po-rotniški pravorek, katerega p.i se niso udeležili vsi porotniki. Državni pravdnik je nato opozoril predsednika, da je tako postopanje nepravilno, nakar je predsednik odredil, da so se porotniki zopet podali v posvetovalnico ; in ko so se vrnili iz nje. je njih predsednik Primas nazna nil, da so na prvo glavno vprašanje odgovorili z 10 da in z 2 ne; na dodatno vprašanje s 6 da, s 6 ne in konečno na drugo glavno vprašanje z 9 da in s 3 ne.
Vsled tega pravoreka je sodni dvor oprostil obtoženca hudodelstva ubojstva ter ga obsodil v smislu § 335 na 6 mescev strogega zapora poostrenega z enim postom na mesec kakor tudi v plačilo 300 K za udovo, 400 K zazdra„v-niške stroške, 200 K za pogreb, ter 200 K na leto za pokojnikove hčere do 24 leta.
Državni pravdnik in zagovornik sta si pridržala pravico priziva proti ti obsodbi.
Vpond.se je vršila porotna obravnava proti Ivanu Bandeu zaradi težke telesne poškodbe Ivan Bandeu je namreč dne 22 maja 1910 v krčmi Okro-gliča v ul. LunghMsonzo vrgel nekemu Andreju Kumar kozarec v glavo ter ga tako težko ranil, da ni mogel 30 dni delati ter da se mu je poslabšal vid na enem očesu. Bandeu je bil oproščen.
Včeraj se je vršila kazenska razprava proti Antonu Gabrijelčiču (po domače Volf) in proti Ignaciju Križnič iz Anhovega. Obtožena sta, da sta denar
in sicer komade po 1 K in po 5 K ponarejala.
Iz obširne obtožnice posniemljemo sledeče:
Leta 1890 je oče Gabrijelčiča, Ivan, odstopil svojemu sinu Antonu vse svoje posestvo, katero je ta pridno oskrboval ter je povzdignil do vrednosti nad 1500 K. Pozneje je Anton zanemarjal gospodarstvo ter začel delati dolgove, tako da je leta 1909 izjavil, da ne moro več zadostiti svojim obveznostim. Razglasil se je konkurz in Anton Gabrijelčič je bil obsojen zaradi krivde na konkurzu na 4 tedne zapora.
Koncem I. 1909 je pa začel Anton Gabrijelčič, da si zboljša svoje gmotno stanje, ponarejevati denar in sicer I in 5 kronske komade. O tem dejstvu je Gabrijelčič obvestil Lovrenca Mavriča iz /\nhovega, kateremu je rekel, da se je to naučil od neke osebe z Vipavskega.
Mavrič je izpovedal, da je videl vse priprave za kovanje ponarejenih 5 kronskih komadov ter da je Gabrijelčič v njegovi navzočnosti napravil tak denar.
Tudi neka druga priča, namreč Vidič, je zaznal o tem, a mu je Gabrijelčič resno zagrozil, ako bi ga izdal.
Pri hišni preiskavi so našli sumljivo orodje, vsled česar je bil Gabrijelčič obsojen na šest tednov ječe. Po končani kazni je Gabrijelčič zopet začel izvrševati to obrt. Sedaj si je izbral za kompanjona Ignacija Križniča iz Anhovega. Križnič je priznal, da je sam napravil 3 petkronske in 4 enkronskih ko madov ter da je skril orodje za petkronske komade v neko drevo.
Državno pravdništvo toži na podlagi gorenjih dejstev Antona Gabrijelčiča zaradi ponarejanja denarja, Ignacija Križniča pa zaradi sokrivde. Gabrijelčič je bil razuntega obdolžen, da je izpostavil nevarnosti življenje drugih s tem, da je imel v svoji hiši shranjen dinamit.
Razpravi je predsedoval višesodni svetnik Rutar; obtožbo je zastopal državni pravdnik Jeglič. Gabrijelčiča je zagovarjal dr. Stanič, Križnica pa dr. Levpuščck.
Gabrijelčič je izjavil, da ga je prisilila k ponarejevanju denara potreba. Dolžan da je bil namreč Lovrencu Mavriču 210 K in da mu je ta pretil s tožbo, ako ne plača v določenem roku posojilnici v Kanalu omenjene svote. Zaraditega je sklenil ponarejati denar. To je povedal tudi Mavriču, ki ga je vprašal, kdo ga je to naučil. Storil je to, ker se na drugi način ni mogel iznebiti dolgov.
Ignacij Križnič je priznal, da je dobil od Gabrijelčiča dve petači, o ka-ttrili je sumil, da sta ponarejeni, kar je tudi Gabrijelčiču rekel. Gabrijelčič pa mu je odgovoril: »Kaj se hudiča bojiš! Suj se nahaja tudi v teh petačah srebro." Eno teh petač je oddal v Valentinčičevi krčmi v Kanalu, ko je plačal vino, katero je tam spil. Drugo petačo je hotel menjati istega dne v Zegovi krčmi v Kanalu, kamor je šel tudi piti, a tam se mu to ni posrečilo. Zapazili so tam namreč, da je petača ponarejena in so mu jo zaplenili.
Med obtožencema je med razpravo nastalo živahno prerekanje. Gabrijelčič je mmreč trdil, da je Križnič ponarejene petače opilil in da je zaraditega moral vedeti, da so ponarejene. Križnič pa je to odločno tajil, češ, da bi bila za tako piljenje potrebna posebna pila, katero je pa Gabrijelčič imel in ne on.
Glavna priča proti Gabrijelčiču je bil Lovre Mavrič iz Anhovega, ki je na dolgo in široko pripovedoval, kako je prišel dne 31. decembra 1910 k Gabrijelčiču; kako ga je ta še v pozni noči spremi! na njegov dom, kjer mu je začel obetati srečo in na njegovem ognjišču v posebnih ponvicah neko kovino tajati, kar ni priči prav čisto n>čdopadlo ; kako mu je kasneje pokazal ponarejeno
petačo, kar ga je nekako prisililo, da se je podal takoj v Kanal, kjer je vso stvar naznanil orožnikom, ki so potem Gabrijelčiča aretirali. Povedal je tudi, da mu je Gabrijelčič žugal, da gorje njemu (priči), ako ga ovadi itd. Zaslišano je bilo še več drugih prič.
Obravnava pa je končala s tem, da je bil Gabrijelčič obsojen na 18 mesečno ječo, Križnič pa oproščen.
Omenimo naj še to, da je bil Gabrijelčič v Anhovem najhujši liberalni agitator in da je bil še do danes predsednik krajnega šolskega sveta. Ali ne vladajo pri nas krasne šolske razmere?!
Danes se je imela vršiti tiskovna pravda proti „Novemu Času", katerega toži A. Gabršček zaradi razžaljenja časti. Morala se je odložiti zaradi pomanjkanja tolmača.
Splav prve avstrijske „dread-noughtke" (mogočne vojne ladije) se je vršil v soboto v Trstu na jako slavnostni način. Prisostvovalo je splavu 9 nadvojvod, 10 nadvojvodinj, nekateri ministri, mnogo generalov, častnikov, namestnik, trž. župan in neštevilna množica ljudstva. Kumica ladije je nadvoj-vodinja Marija Annunziata. Krstila je ladijo po nalogu Nj. Veličanstva „Viribus unitis". Tem povodom je prišlo ta dan v Trst okolu 20.000 tujcev.
Nagrobni spomenik kardinala Missia. — Po naročilu tozadevnega posebnega odbora je izdelal akademični kipar Alojzij Repič, c. kr. profesor na umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani, spomenik pokojnega cerkvenega kneza, namenjen za grobno kapelico na Sveti Gori pri Gorici. Spomenik je portret kardinala, ki kleči v molitvi zatopljen, oblečen v kardinalsko obleko. Izklesan je kot visoki relief iz laškega inramorja. Ploča je 2'30 m visoka in 180 m široka.
Gradežki bospio. Dečki in deklice ki jim je bilo podeljeno brezplačno zdravljenje, se odpeljejo dne 2. julija z južne postaje. V Gradežu ostanejo okoli 50 dni,
Na c. kr. lzobraževallšču za učiteljice v Gorici se bode vpisavalo v
I.	tečaj dne 1. julija t. 1. od 8,—12. ure dopoldne in od 3.-6. ure popoldne.
Gojenke se imajo zglasiti v spremstvu starišev ali pa njih namestnikov in morajo predložiti zadnje šolsko izpričevalo, uradno zdravniško potrdilo o fizični sposobnosti ter krstni list.
Dubovne vaje za 66. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani, Hlizabetna cesta št. 9, bodo meseca julija vsak teden. Začetek vselej v ponedeljek ob 6. uri zvečer. Čč. gg. naj se blagovolijo prej pismeno ali ustno oglasiti.
Sprejemanje novih gojencev v kn. ndš. deško semenišče v Gorici. — Pogoji za sprejem so naslednji: 1. Prosilci morajo biti najmanj 11 let stari ter imeti že najmanj prvi g i m n a z i j-ski razred z dobrim v s p e h o m dokončan. 2. Svoji prošnji morajo priložiti spričevali zadnjih d v e h s e-m estrov, krstni list, ubožni list, sve-dočbo glede cepljenja koz in zdravniško izjavo o svojem zdravstvenem stanju. 3. Prosilci naj se osebno predstavijo ravnateljstvu deškega semenišča, ki bode v ta namen na razpolago, nedelje izimši, vsak dan od 10. —12. ure dopoldne. Čas za vlaganje prošenj traja do 20 julija.
Ravnateljstvo kn. ndš. dešk. semenišča.
Kolera v Trstu. — Mornariška oblast objavlja: Dne 23. t. m. je došel v Trst izseljeniški parnik Ausiro-Ame-ricane „Oceania“, ki je privozil iz New Yorka preko Ponta Delgada, Gibraltar, Neapelj in Korfu. Potnica drugega razreda Sofija Brenner, ki je obolela prejšnji dan na driski, je kmalu nato umrla v Trstu. Ker je bil slučaj sumljiv kolere, so takoj dirigirali ladjo v
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu iislu" šf. 26. z dne 28. junija 1911
lazaret, ne da bi bila prišla ladja s svojo posadko in s potniki v stik s tržažkim prebivalstvom. Ladja ostane v kvaranteni pel dni, kjer bodo opazovali potnike in ladjo desinficirali. Obdukcija in bakteriologična preiskava sta dognali, da je umrla Brennerjcva na pravi azijski koleri.
Poroka. — Poročil se je danes g. profesor dr. K. Cepuder v Kranju z gosp. Elo Abramovo iz Gorice.
Cesar je kupil vilo Hermes od nadvojvodinje Marije Valerije za poldrag milijon K; namerava trajno v vili sta novati. Cesar se dobro počuti. V vili Hermes so bile vsak dan avdijence. Kdaj da cesar odpotuje v Išl, še ni znano.
Velik požar na Kranjskem. —
Požar je vas Gabrije pri Novem Mestu skoro popolnoma uničil; pogorelo je 11 poslopij. Požar so povzročili otroci, ki so igraje se z ognjem zažgali listje. Dva otroka sta zgorela v plamenu. Pogorelo je mnogo živine, kmetijskega orodja ter tudi precej denarja. Škodo cenijo na četrt milijona kron.
Izgubil Je nekdo na poti s Kornja do Grgarja denarnico, v kateri se je nahajalo 50 K, ter nekaj drugih papirjev. Kdor bi jo bil našel, naj jo odda v »Narodni tiskarni".
Listnica uredništva. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali mnogo dopisov odložiti za prihodnjič.
Mesine novice,
Sklep šolskega leta v učnih zavodih društva »Šolski Dom" bode v torek dne II. julija s sv. mašo ob 8. uri, in sicer za deško in dekliško vadnico v „Š. Domu" v cerkvi sv. Antona pod Kostanjevico ter za ostale učne za vode v »Malem" in »Novem Domu" v novi cerkvi čč. oo. kapucinov. V nedeljo,
9. julija ob 9. uri dopoludne se odpre v »Novem Domu" razstava izdelkov ženske obrtne šole ter ročnih del priprav-Ijavnice za učiteljišče in društvenih šol. Razstava bode p. n. občinstvu brez vstopnine odprta ta dan do poludne in od 3. do 6. ure popoludrie, kakor tudi
10. julija od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne.
‘ Veselica zavodov »Šolskega Doma".
Kakor druga leta ob sklepu šolskega leta, tako tudi letos se mladina zavodov »Šolskega Doma" skrbno pripravlja za javen nastop pod vodstvom učiteljskega osebja, ki se je uže večkrat izkazalo, da razpolaga z izvrstnimi močmi. Veselice ob koncu šolskega leta na zavodih »Šolskega Doma" so prišle uže tako v navado, da si sploh ne moremo misliti sklepa šolskega leta brez teh. Lepo je to I Mladina se ob koncu šolskega leta skaže hvaležna šolskim zavodom, v katerih je črpala lepe nauke za življenje. In vsak iskren slovenski rodoljub rad prihiti na te veselice, da počasti našo mladino in tudi da z malim prispevkom pripomoč, da bodo naši šolski zavodi nadalje vršili sveto narodno delo v procvit goriškega slovenstva.
Zato nas tudi letos vabi odbor našega »Šolskega Doma", da v kar naj-obilnejšem številu posetimo veselici, ki se bodete vršili v suboto, dne 1. in v nedeljo dne 2. julija v veliki dvorani »Central" ob 5. uri popoludne. Učiteljsko osebje zavodov »Šolskega Doma" se trudi uže delj časa, da bo nastop šolske mladine res časten in bo nudil obiskovalcem nekaj izrednega. Zato opozarjamo rodoljube v mestu in na deželi, gospodo in delavstvo, uradništvo in obrtništvo, da ne zamudi lepe prilike. Vsi pojdimo v Soboto ali v nedeljo v dvorano »Central", da tako spet enkrat pokažemo, da cenimo naše narodno ognjišče, zavode »Šolskega Doma"!
Vspored vesolico šolske mladine zavodov »Šolskega Doma", ki se bode vršila v soboto dne I. in v nedeljo dne
2.	julija ob 5. uri pop. v dvorani »Central" v Gorici, je sledeč: I. V. Vodopivec: »Pogled v nedolžno oko", tro- oziroma štiriglasen ženski zbor. 2. Oton Zupančič: Deklamacija »Na vlaku". 3. Volarič: »Slovenski svet", štiriglasen ženski zbor. 4. Vida: »Vprašanje solnčicu", dvogovor. 5. Sokoli (prenaredil za žensk zbor): »Naš je mladi čas". 6. Telovadni nastop dečkov. 7. Vračanje s polja, žive podobe. 8. Mary Clement: »Cigani v gozdu", spevoigra s plesom.
Predprodaja vstopnic za sobotno in nedeljsko veselico učnih zavodov »Šolskega Doma" se vrši v »Narodn Tiskarni" vsaki dan od 7. ure zjutra do 7. ure zvečer.
Požar. Sinoči okolu 8. ure in pol se je iz neznanih vzrokov vnel les, ki je bil namenjen za zgradbo nove cerkve Srca Jezusovega v ulici Leoni. Visok plamen je švigal proti nebu ter privabi) neštevilo množico ljudstva v one kraje. Kmalu potem pa je začel pihat močan veter, katerega je spremljal močan naliv, med katerim se je bliskalo in grmelo. Ljudje so se večinoma odstranili, a ognjegasci in vojaki, ki so prihiteli, da udušijo ogenj, so ostali na svojem mestu. Gorelo je do pozne ure.
Mestne dopolnilne volitve. — Dopolnilne mestne volitve v Gorici se bodo vršile za III. razred dne 10. julija t. I, za II. razred dne 12. julija in zal. razred dne 14. julija t. I.
Električna centrala v Gorici. —
Ob sodelovanju vplivnih oseb so ustanovili v Gorici sindikat v svrho ustanovitve velike, na zadružni podlagi sloneče električne centrale, ki naj bi že v letošnji zimi preskrbljala mesto goriško s cenenim električnim tokoin.
Iz goriške okolice.
g Iz Sovodenj. — Naši kmetje si bodo letos še precej opomogli. Cene poljskim pridelkom so še precej visoke. Cena krompirju je zadovoljiva —- po 8 K kvintah Nekateri kmetje — seveda boljši — ga bodo imeli do 200 kvintalov. Lepe denarce bodo potegnili. Seveda je združena s tem velika muka. Na čast našim posestnikom moramo trditi, da so pridni in varčni. Pred 15 leti jc bilo v naši občini do 30 kolonov pokojnega Žida Levija. Pod njegovim gospodarstvom sicer kmetje niso trpeli, ker je bil pokojnik — dasi Žid — res dober gospodar svojim kolonom, in naši kmetje so ga imeli za svojega očeta. Seveda prihraniti si niso mogli mnogo, ker tudi niso mnogo pridelali. Pokojni Levi pa je kmetom — kolonom — ponudil po jako ugodni ceni zemljišča, katera so obdelovali, na odkup. In tako se je zgodilo, da so vsi njegovi koloni postali samostojni gospodarji in lastniki obširnih zemljišč. Danes imamo v So-vodnjah dobre posestnike z lepim premoženjem. Sicer visi še pri marsikaterem dolg, a pridnost in dobre letine uže izbrišejo najeto posojilo. — Druga mladina pa si služi kruh v Gorici ali v tovarnah ali pa v kamnolomih ali v tržiški ladjedelnici. — Nekdanje velike revščine v Sovodnjah ni več. Kdor dela in varčuje, ima kaj.
g Iz Ravnice (Konec.) — In kaj so nam še rekli nekateri Grgarci, namreč nasprotne stranke? Da smo vsi klerikalci iz Ravnice prišli volit. Oh, dragi moj sovražnik, ako bi vsi Ravni-čani šli voliti, bi vam bilo treba Cerkvenika na pomoč klicati, kakor ste ga šli že parkrat o s\ojem času, naj gre v zvon tolči, da so pr šli volilci na volišče, ako ste hoteli biti na zmagi, in tudi 13. t. m. bi se bilo godilo tako, ako smo bili vsi prišli. Pa kaj še, menite li,
da nismo tički mi klerikalci?! Naj ve pa še to svet: vemo namreč tudi po imenu in priimku, kateri ste oni naprednjaki, kateri ste volili gos. Kocijančiča; tudi to nam je dobro znano. Prašal boš dragi čitatelj, tudi to, da kako, saj je volitev tajna. To je pa lahka uganka, saj so imeli vsi Kocjančiči na nosu zapisano ono, kar so na glasovnico zapisali, ali revčki se niso zavedli.
Nočem jih ravno z imenom povedati, le v neko uganko jih postavim in menda jih boš, dragi čitatelj, spoznal, akoravno ne vsakega, pa vsaj one, ki jih le nekoliko poznaš.
3 namreč trije so krčmarji, 3 (trije) so čokarji, 3 (trije) so Sočani in en stric in nadalje 2 (dva) očeta in dva zeta 3 (tri) neveste in en Slovenec, in en Kranc in nadalje 2 pisarja, 2 vladarja in en menda je Idrčan, vsemu našemu ljudstvu dobro znan. Ker menda najbolj visoko nos nosi v našem županstvu in potem je še en poglavar, napredne stranke vladar. Zdaj pa le štej, dragi čitatelj, koliko oseb je imenovanih, in — kakšno čudo I — boš dobil 25 oseb; — res lepa družba, kaj ne? Ali vendar so vsi ti možje volili in glasove oddali gos. Kocjančiču ; samo 17 glasov so mu dali; kaj ni lepo ! Ali mislite, da jih ni sram? Oh, pa še kako sram jih je bilo, saj so jih ljudje videli, kako so glave povesili, ko so izvedeli v Grgarju izid volitve. Boljše bi jim bilo, ako bi jih prišla kakšna babica z eno .mokro „vadlo“ po nosu »ofloskat", kakor ta glas: 17 glasov Kocjančič. Kdo jih je pa največ dobil, ali veste? Nek prvaški mož, še precej učen, ki je bil v tej družbi kot poglavar, oh ta je milo zajokal v srcu, ker se je menda spomnil na že seštete kronice na zdrav je Kocjančiča. Ta je pa huda, vse je šlo v morje. Ali vse je zastonj. Sle so, zdaj pa dajmo ga piti. Na prihodnje ožje volitve bomo pa zmagali, so si mislili revčki. Naš poslanec, č. g. Fon je izvoljen. Ako bi pa prišlo do tega, da bi morali iti še enkrat na volišče, nas pojde iz Ravnice še enkrat toliko ko zdaj. Mi se ne ustrašimo te poti, ali bojim se, da vaši možje se bodo zbali, ako ne bo zadosti »kriglov" piva. Mi imamo sami, kolikor porabimo, ali nekateri vaših mož, dragi gospod, jih gotovo nimajo in svetoval bi vain, da bi doma ostal, ker drugače bi bil tudi oni dan kakor oprana ciba; potem bi bil preveč moker in bi vam utegnilo škodovati na zdravju. Svetujemo vam pa tudi, da bi vas v taki družbi več ljudje ne gledali, ker ni častno za vas in se vam še dotični v obraz smejejo in ko od vas gredo, rečejo, ali smo ga navlekli I Vedite pa, da, ako bi Kocjančiča izvolili, vam ne more toliko plače zvišat, kolikor potrosite za one može dobro napojiti, ker, kakor vidim, jim pregladko teče po grlu.J
zdaj pa ubogajte gospod u.. in obrnite se na večino za en drugi krat.
Se več bi povedal in opisal, ali vem, da bi se gosp. stavec in gos. urednik jezil nad toliko čenčanje, ali naj le potrpi, za sedaj je konec; ako bo potreba še kedaj, se bom še oglasil.
In že zdaj prosim, g., urednik, za drugikrat malo prostorčka, ker škoda bi bilo, da bi sam jaz toliko vedel; naj vedo še moji znanci. Vsim pa srčni pozdravi Zagrizeni ravniški klerikalec.
g. Kojsko. — Liberalna trdnjava <ojsko je padla, se je zrušila. Največje županstvo v goriški okolici je naše. To so pokazale ravnokar minule volitve v državni zbor. Cel preobrat se je izvršil. Tako je prav. Dovolj časa je služilo naše ljudstvo liberalni stranki, ne da bi kaj dobilo. Naveličalo se je vednili obljub in nič dejanj ter pokazalo hrbet liberalnim farbarjem. Razveselile so nas številke letošnjih volitev. Ljudstvo je spoznalo, kje mu je iskati kmečkih pri jateljev. Saj liberalec ni imel in ne bo imel srca za ljudstvo. To govori zgodo-
vina, to govore cele knjige. — Kojsko je naše. Liberalna tla so tukaj izpod-rital Lenoba liberalne stranke in gnji-loba iste, ki smrdi daleč na okoii, je odgnala množice briškega ljudstva iz liberalnega taborja v naš! Kojsko naj stoji ponosno v naših vrstah in naj bo vzgled — kakor največja županija v okolici — vsem drugim, ki še tavajo v temi liberalizma. Živelo Kojsko!
Iz ajdovskega okraja.
a Ustje pri Ajdovščini. (Žrtev alkohola.) V nedeljo, dne 25. t. m. so nekateri hudo opijanili z žganjem neko ženo in nekega moža. Posledica preveč zavžitega žganja je bila, da je mož drugi dan, v pondeljek, ob 8. uri zjutraj umrl. Gosp. župnik ga je še s sv. oljem mazilil. Nespametnost je kriva te človeške žrtve. Žganjetoči naj vendar pazijo, ko žganje prodajajo, če ga ima kateri preko giave. Kaj pravijo sedaj k tej nesreči ?
a Dol Otlica. — Dne 23. t. m. je umrla članica III. reda Marija Krapež, zapustivša 7 otrok Pogreb je bil dne 25 t. m. z ogromno udeležbo. N p. v m.! Preostalim naše sožalje!
a Rlhenberg - 9. julija priredi naše „Kršč. soc. izobr. društvo" veselico z zanimivim vsporedom, na katerem bo tudi igra »Tri sestre". Člani društva se opozarjajo, da jim bo dovoljen vstop po znižani ceni le, ako pokažejo izkazn co, da so res društveniki. Izkaznico prejmejo v društvenih prostorih. Odbor.
a Iz Črnič. (Nasilstvo volilne komisije.) — Nekaj nezaslišanega je to, kar tukaj povemo. Naše županstvo je izvolilo v volilno komisijo za državnozborske volitve tri člane, naše pristaše. Naši pristaši v Črničah pa so pozabili naznaniti glavarstvu še tri člane, vzete iz srede naših volilcev, ki naj jih le to pritegne v volilno komisijo. Tega pa niso nasprotniki pozabili. In tako se je zgodilo, da je štela volilna komisija tri naše in tri nasprotne člane. Cela komisija pa je izvolila še sedmega člana. Ker pa so pokazali listki, da sta nasprotni si stranki v komisiji enako močni, je odločil žreb sedmega člana, ki je v našo nesrečo določil socialnega demokrata. In tako se je zgodilo, da je bila komisija sestavljena iz treh članov naše stranke in iz štirih nasprotne. — Za predsednika je bil izbran — seveda — znani Mrmolja iz Sela, oče dobro-znanega liberalnega petelina, učitelja v Dobravljah. Pri skrutiniju se je le • ta človek vzrepenčil ter rekel, da glasovnice, ki so bile oddane s tiskanim imenom našega kandidata dr. Stepančiča, niso veljavne. Naši člani komisije so proti temu protestirali in zahtevali, da se morajo take glasovnice smatrali za veljavne. A nič ni pomagalo. Nato je volilni komisar protestiral proti nameravanemu sklepu večine volilne komisije ter rekel, da glasovnice s tiskanim imenom kandidata dr. Stepančiča so veljavne. Opozarjal je komisijo na morebitne posledice tega nasilstva. A Mrmolja z njegovimi pristaši je ostal trdovraten in izkazal, da je bilo dne 20 t. m. oddano na volišču v Črničah za našega kandidata dr. Stepančiča le 60 glasov (veljavne so smatrali le tiste glasovnice, ki so bile pismeno izpolnjene). Uničili so nam 137 glasovnic. Vseh bi moralo biti 197. Naši ljudje so bili vsled te Mrtr.o-Ijeve nasilnosti do skrajnosti razkačeni, naprednjaki pa so kot divjaki tulili po občini, ko so zaznali za izid volitev v Črničah. Kaj takega se ni še slišalo! Potem bi lahko pri vseh liberalnih volilnih komisijah meni nič tebi nič uničili vse nasprotne glasovnice in smatrali za veljavne le one. ki nosijo ime liberalnega kandidata! Ali ostane to
črniško nasilstvo, katero je provzročil Mrmolja, nekaznovano?
Iz kanalskega okraja.
ki Avče. Veselica, katero je priredilo 18. junija luk. „Kat. slov. izobr. društvo", je dobro izpadla. Petje, deklamacija in igre, vsem je šlo gladko. Zahvaljujemo se vsem gostom in bratskim društvom, posebno pa č. duhovščini in sploh vsem, ki so pusetili našo veselico.
Iz tolminskega okraja.
t Dol. Trebuša, Umrl je tukaj dne 27. junija g. Anton Klemenčič, trgovec in krčmar, po kratki in zelo hudi bolezni. Mir njegovi duši, ostalim sirotam pa naše sožalje!
'
Velespoštovani volilci!
Pri volitvi dne 13. t. m. ste mi oddali 2540, pri ožji volitvi dne 20. t. m. pa 2790 glasov. Ponosen sem na izkazano mi zaupanje. To sicer niso bile nikake volitve v pravem pomenu besede, nego bila je glasom došlih poročil, nasilnost učiteljev zo-er prosto ljudsko voljo! 'kljub temu ostali ste trdni kakor jkala; borili ste se v težavnem položaju in ste z Vašim pogumnim in neustrašenim nastopom izkazali svoje neomejeno zaupanje do slovenske ljudske stranke.
Zmagali sicer niste, toda to bodi Vam bodrilo za nadaljno resno, premišljeno in urejeno delo na korist poštene stvari, v imenu koje Vam izrekam najsrčnejšo hvalo.
V Gorici, dne 22. junija 1911.
Dr. Hinko Stepančič.
Iz komenskega okraja.
km Iz Gabrovloe. — Veliko bi se lahko povedalo izza ravnokar minulih volilnih bojev. Liberalci so agitirali na vso moč. Dne 18. t. m. je prišel priznan domač liberalec in nekdo iz Dutovelj, da bodeta imela govor za volitve. Nek naš pristaš je ugovarjal. Zato pa se je nek škof tako vzrepenčil, da je našega pristaša birmal. Seveda ni hotel ostati dolžan naš somišljenik neposvečenemu škofu, ki menda nima prav nobenega patenta klofut deliti. Konec je bil ta, da je moral škof bežati.
Dan ožje volitve so bili gotovi, da dosežejo več glasov kakor naša stranka. A so se všteli. Čeravno so prišli domov vsi zidarji iz Kozine, bivši župan Švara, Franc Verč in še nek c. kr., vseeno so ostali pri nas v manjšini.
Predrzni pa so naši liberalci! Na miru ne puste nobenega, če ni njih pristaš. Naš g. vikar, ki je šel na volišče, je bil od teh grdo gledan Rekli so, da bodo cerkev zaprli. To so rekli tisti, ki v cerkev nikoli ne gredo. Ko je šel naš g. vikar z volišča, so mu žvižgali.
To ima č. g. vikar v zahvalo, ker se trudi v naš dušni in telesni blagor. — Kam pridemo po tej poti?
km Iz Temnice. — Na binkoštni pondeljek je priredilo tukajšnje liberalno pevsko in bralno društvo „Jenko“ svojo
prvo veselico. Vspored je obsegal petje in igro. Upali smo veliko več. Uže dolgih pet let so imeli na programu to. V tem času bi si bili lahko sami preskrbeli vse potrebno. Razne kiklje so si morali izposoditi pri pristaših S. L.
S.	Prišli ste tudi sokolski društvi iz Komna in i/. Škrbine, in tukajšnjo liberalno društvo je mislilo, da jim bodo ,.Sokoli" iz žepov krone sipali. Ali prebrisani »Sokoli" se niso pri tem prenaglili. Po odhodu „Sokolov“ so škripali udje liberalnega društva, češ škoda, da so „Sokoli“ v vas prišli, ker so jim mnogo škodili. Lepa čast!
Mladina, proč od takega društva! Sedaj je dovolj boljših in res izobraževalnih društev.
km Iz Pliskovice. Zadnjo nedeljo v maju, na tuk. cerkveni shod sc je vršila tukaj druga „veselica šolske mladine" kakor na belo ned. z vstopnino 30 h. Vstopnino je pobiral predsednik krajnega š. sveta — nabralo se je nad 62 K. Čisti dobiček od prve veselice K 30 se je naložilo v tukajšnjo hranilnico k „šolskemu zakladu", ki znaša že nad 100 K.
Kje so pa kronce od druge veselice — saj se niso porabile za ustanavljanje „Sokola" ali za pijačo ob volitvah — to pač smemo tukaj javno vprašati našega naduč. Volka sedaj po dokončanih volitvah? Pa tudi si dovoljujemo vprašati c. kr. okr. šolski svet v Sežani: Ali je sploh znano slavno Istemu, da se je vršila dne 28. maja t. I. veselica v prid šolski mladini in v šolskih prostorih I?
km Iz Temnice Dragi Čitatelji, glejte kako napreduje pri nas napredna stranka. Tisto malo število liberalcev, ki so že tako razvidni iz izkazov volitve, so se tako daleč spozabili, da so si hitro, ko so natančno izvedeli, da je izvoljen dr. Gregorin, nabavili malo smodnika in so ga izpustili v zrak. Seveda to je šlo iz njih žepa.
Kaj jim hočemo, ko imajo prepolne žepe kroni? Jim bodo pa vže pošle.
Pri zadnjih občinskih volitvah so nam ravno ti organi svetovali, da pustimo strankarstvo proč, da tudi oni ne bodo zabavljali. Torej to je trajalo le par mesecev, sedaj so že pokazali svoj napredek, ali mi bi svetovali našemu županu, naj poprej vsako odločitev dobro premisli, ali bo prav ali ne, in naj vpraša za svet tudi koga drugega. Ne le občinskega tajnika, to je učitelja in Francka Salamonovega, voditelja napredne, ker je še marsikateri mož v občini, ki bi Vam dal dobre nasvete. Vam je skrbeti za čast in blagor v občini in ne napravljat sovraštvo in prepir med Občinarji.
Sram Vas bi bilo lehko, ker ste dovolil streljati v rojstni vasi našega deželnega poslanca.
Še sosednje vasi so se zgražele nad tem vašim dejanjem. Toraj, mladi župan, v tej okolici in vode, da bi se umil, morate se podati dol do višnjave Soče, tam se boste že očistil, mi vas ne bomo več zaradi tega pregledovali.
Več Občinarjev.
Vsi somišljeniki S L S. na Krasu in na Vipavskem in posebno zaupniki so naprošeni, naj nam čim prej naznanijo vse
j i m z n a n e konkretne slučaje
0 nezakonitostih, ki so se vršile p r i g o d o m zadnjih volitev.
Iz sežanskega okraja.
s Repontabor. „l;dinost" je v neki številki pred volitvami priobčila poročilo o volilnem shodu S. L. S., ki se je vršil dne II. t. m., katerega so naši liberalci razgnali. Da so shod razgnali, ni nobena čast za liberalce. Ako bi bili resnicoljubni možje, s katerimi je pametna razprava mogoča, bi shoda ne razbili. Tako so pa pokazali, da se bojijo slišati resnico. Tudi naš župan je stal v vrstah onih, ki so bili veseli, da so shod razgnali. Seveda učitelji tudi niso smeli manjkati zraven, in ravno ti so delali največ medklicev med govorom zastopnika S. L. S. iz Gorice. V/.repenčil pa se je popolnoma po nepotrebnem stari učitelj Fakin! Da bi ga videli, kako je trepetal in se penil od jeze. Mislili smo, da se razpoči ali pa da je božjasten. Beli lasje so mu stali po koncu in jel je tolči po mizi ter kričal: Jaz nisem liberalec, jaz sem boljši kristijan kakor goriška gospoda! A komandirati si ne pustimo od go-riške gospode. Gregorin je boljši kristjan kakor klerikalci itd. — Učitelju Fakinu povemo, da svoj čas je bil drug mož, in mi Repentaborci smo ga bolj spoštovali kakor sedaj. Pa naj hodi tudi vsaki dan k maši in k spovedi, ako podpira in čita liberalne liste, velja vsa njegova pobožnost prav malo. Tako govore razne papeževe in drugih cerkvenih učenikov odredbe. — Sicer pa so naši liberalci napeli vse moči pri volitvah. Agitirali so tako, da sam Gregorin bi se jih sramoval. Mi pa jim nič ne zamerimo, ker jih poznamo, kakšni možje so! Da bi uže prišli do spoznanja, da liberalec nima srca za ljudstvo, za kmečko in delavsko ljudstvo.
s Kakega političnega prepričanja so nekateri Dutovci 1 — Bilo je 11. t. m. v Dutovljah. Naša stranka je sklicala za ta dan volilni shod po maši. Pred Tavčarjevo gostilno se je zbralo mnogo ljudi, seveda velika večina pristašev liberalne stranke. Unela se je živahna debata, v katero so posegali vsi vprek. Zastopnik S. L. S. iz Gorice je pojašnje-val razne neresnične trditve liberalcev. Konečno je rekel nek debel in bradat mož, ki je najbolj zagovarjal dr. Gre-gorina: „Pr i p e I j i t e nam na dan volitve tri hektolitre vina, pa botno vsi volili Stepančiča. K d o r v e č d a, tistega bomo v o-
1 i I i." — S takimi ljudmi smo se morali boriti na Krasu. Torej v Dutovlje tri hektolitre vina, v Skopo tri, v Štorje tri itd. pa bi šlo, in dr. H. Stepančič bi bil izvoljen ne od volivcev pač od ukupije-nih vinopivcev! Hvala za tako čast. Jo prepuščamo Gregorinu. Na Krasu je bil pri ožji volitvi izvoljen tisti, ki je več dal! -
s Štjak. Vabilo na IX. redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Štjaku, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo dne 9. julija 1911 ob 2. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročile o upravnem letu 1910. 2. Potrjenje računskega sklepa za I. 1910. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Iz korminskega okraja.
kr V Eožbanl so imeli 25. t. m. češčenje sv. R. Telesa s slovesnim posvečenjem presv. Srcu Jezusovemu. — Vdeležba je bila obilnejša, nego je marsikdo pričakoval: lepo je bilo videti može in fante z g. učiteljem na čelu, kako so skupno molili in vstrajali v cerkvi kar 2 uri zapored; žen in deklet še omenjati ni treba, so itak že bolj pobožne, kakor moški; a da so bile mnuge — zlasli dekleta, ki so s svojim lepim petjem še druge vabile zopet in zopet v cerkev — kar 3 do 5 ur v cerkvi, to je že izredno junaštvo! Pa tudi šolarji — dečki in deklice po pol ure - so svojo pobožnost lepo opra vili in svoja nedolžna srca posvetili presv. Srcu... In ob II. uri je bila carkev zopet izredno polna: prihiteli so skoro vsi farani — če ne mislimo na par zmrzlinov — da so poslušali pridigo in se skupno posvetili presv. Srcu.. Tudi h mizi Gospodovi jih je veliko pristopilo, med njimi mnogi fantje in možje — vseh skupaj 116. Ja, božje Srce, sprejelo si ta dan vsaj nekoliko zadoščenja za obilna razžalenja, zato blagoslovi kožbansko ljudstvo in ogrej tudi one, ki so še — mrzli!
Za kralek čas.
S hribu na 14 jun. 1911. Naj pr. Primorski list v Garic. Me beseli bidš moj prjalu Vrtuc da ti je maja pisma šla h sere; Ti astaneš dama n vaš prdaju bisk an žnurce k paznaš soja vrata k jih n morš falit, s že fajn ma-žak k tko lepo uvogaš prjatle. Bog ti dej zdravje in ta prava pamet. Nkul več nastuj se kanterat za dimi — ker voš astau le zuni. Uš pa raj peu dama tista taljanska „mara mea" u toj veteg n pa uš uleku zraun tista naduha kji pranje tminci ramonika. „Grajte nutar po šoldi brača trika traka ', tku sn slišu u garic krčati tam za belika kasarna. — No sa pa zbogom pa nč ne zamer, n drujč na vertaj jame k padeš skus vajno pa ua morš beč ven.
LISTEK.
Marx-ov nauk o delu in veljavi.
(Dalje.)
„Čas" pravi, da dele »krščanski sociologi (Liberatore, A. Weišs, Antoine in dr.) čisto mirno dohodke v tri deleže: En delež pristoji delavcem (kot plača), drugi lastniku zemlje (kot renta), tretji lastniku kapitala (kot dobiček.)'1 Temu dostavljamo, da delijo na ta način dohodke čisto mirno sploh vsi liberalni in kapitalistični sociologi, da pa ta delitev ni ideal krščanske pravičnosti in ljubezni, ako se v teh rentah in dobičkih ne skriva morda odškodnina! Terjati dobiček od kapitala je bilo že v starem zakonu prepovedano. Tako-le beremo v 14. psalmu: „Kdo bo prebival, o Gospod, v tvojem šotoru in na tvoji sveti gori? Kdor ne daje denarja na obresti!" Ali naj bo novi zakon v tem oziru manj popoln ko stari ?! In v V. Mojz. knjigi beremo: „Na posojaj na obresti svojemu bratu ne denarjev, ne pridelkov in ne kake druge reči, ampak ptujcu. Svojemu bratu pa posodi brez
1
■ V manufakturni trgovini —
TE0P. HRIBAR V (SORICI
(prej ,,Krojaška zadruga11)
i se dobi najboljše platno in bombaževi na. za }>o- \ I rilo, brisal k e. namizni jul i. serviete, žepni robci itd. j
m-m- CENE SOLIDNE.
•obresti to, česar potrebuje, da te blagoslovi Gospod, tvoj Bog, v vsem tvojem djanju v deželi, ki gieš vanjo." Na podlagi teh in drugih svetopisemskih izrekov piše učeni profesor Ro lil in g: „Ako vse premislimo, kar smo povedali, ne najdemo trdne podlage za obrestovan je. Zato prepoveduje sv. pismo obojega zakona, obrestovanje po vsej pravici absolutno... Obrestovanje treba odpraviti. Edino sredstvo pa, s katerim bi se dalo to doseči, je Javna organizacija produkcije." ‘) Profesor Rohling nam tudi podaje edino pravi razlog, zakaj da je Bog dovolil jemati od ptujcev obresti ? Ta razlog je prav tisti, ki ga je imela Sv. Stolica pred očmi, ko je izjavila dne 31. avgusta 1831: „Tistih, ki so pripravljeni ubogati sv. Stolico, ni treba vznemirjati." Tuji narodje so proti naravnemu zakonu uvedli obrestovanje, zato je Bog dovolil njim v kazen, da jim smejo Izraelci dajati posojila na obresti, dokler se narodje sami ne spametujejo. Tista „mirna vest" prihaja od tod, ker nam liberalna šola že stoletja zatrjuje, da je kapital produktiven. Pravijo, da rodi denar dobiček, ako ga na pr. posodimo za trgovmo. Pri tem pa ne pomislimo, da so tisti dobički prav za prav le oderuštvo. Obresti, ki nam jih da trgovec, je ta utrgal svojim odjemnikoin in ti morda drugim. Ko bi dalje preiskovali, bi morda našli, da je te obresti moral pošteno zaslužiti kak ubog trpin, kateremu so jih od dnine odtrgali. Sv. Ambrož (De Tobia c. 44) pravi: Misliš, da delaš prav, ko prejemaš od trgovca obresti, a ta mora pri cenah slepariti, če hoče tebi dajati obresti." Tista »mirna vest'1 ni krščanska, ampak kapitalistična ali egoistična. To „mirno vest" obsoja sv. pismo in zdrav razum. Sv. Pavel nam kliče: „lzrujte lakomnost, ki je malikovanje 12) Ako imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni. Zakaj kateri hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in zadrgo hudičevo... Korenina vsega hudega je lakomnost po denarju." :|) To je krščanski duh. — Kapitalistični duh pa je rbirati dobičke in bogastvo.
Modroslovec F. Paulsen pravi na že navedenem mestu: „Kdor ne dela, živi na ta ali oni način na račun drugih... Zapoved: Ne kradi, je le negativna oblika pozitivne zapovedi: V potu svojega obraza boš jedel svoj kruli." To velja za vse slučaje, izjeme so le redke, ki poterjujejo pravilo in se nanje ne moremo sklicevati, ker je postava dana v splošno dobro. Deleži, obresti, sadovi brez dela so vzeti iz žepov ubogega trpina, ki radi tega žaluje, kakor piše sv. Avguštin: „Kjer je dobiček, je na drugi strani zguba.... Dobička ne moreš imeti, ako nisi koga osleparil. Da si pomnožiš denar, razžališ Boga, zraste ti kup zlata, a oslabi vera... Ako nima nihče zgube, nima tudi nihče dobička. Kdor ima dobiček, se veseli, kdor pa ima zgubo, se žalosti."4)
To so res apostolske besede! Kar se tiče sv. Antonina (umrl I. 1459 v Florenci), na katerega se tudi „Čas“ sklicuje, je resnično, da pravi tako le: „Po pridnosti v kupčijah postaja denar trgovcem dob ičkonosen."'') 1 a stavek izraža resnico. Vprašanje je ie, od kod izvira ta dobiček ? Ta dobiček ne izvira iz denarja, ampak iz dela trgovcev in drugih ali pa iz sleparstva in to poslednje je oderuštvo. S pomočjo denarja je sicer dovoljeno z lastnim delom pridobiti si kaj, a drugo vprašanje je, ali je denar sam produktiven ? To ni I
Tudi ko bi bila zemljatako rodovitna kakor v raju, bi vendar ne mogla roditi niti za las nove veljave. Dokler bo za obdelovanje potrebno človeško delo, bo veljavo tvorilo izključno le to!
l) Das Zinsverbot, ein Vortrag von dr. Aug. Rohling, 1905. Naj omenimo, da živi sedaj uieni dr. Rohling v Gorici. Ta učenjak zastopa naše stališče.
•) Kol 3, 5.
*) I. Tira. 6, 10.
‘) Cit. delo Hohofle str. 139.
5) Sum. theol. II., tit. 1. c. 7 § 16.
Loterijske Številke.
24. junija.
Dunaj................ 24 83 44 41 32
Gradec................6 3« 5!)	1 60
Podpisani naznanjam svojini in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti »Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvorišče štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek.
Z odličnim spoštovanjem udani Josip Smet, krojaški mojster v Gorici.
A	LWJ
y	Lekarna	w
&
ist
n
& © v
Prave in edine žel. kapljice ^
z j.namko sv. Antona Pado-
vanskega.	w
fcTO
Zdravilna m o č jBj teli kapljic je ne-prekosljiva. Te kapljice uredi/o M redno prebav-Ijatije, če se jih kM dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) p opij e. Okrepd ^ helodec, storč, da iagine v krat- ^ ketna £asu omotica in šivotna ^ Idnost (inrtvost.) Te kapljice tudi Lii hJ store, da človek raje j 6. Ld
» Cena steklenica 60 vin.
&
a
Jakob Šuligoj
urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica štev. 25
— v Gorici.-----------------
Priporoča svojo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, in stenskih ur, budilk itd. Zaloga zlatnine in srebrnine.
Vse po nizki ceni.
■€>■€>■€> O OOO
Restavracija
„TRI KRONE"
GORICA — Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
•O-O-G ■€> ■€>€>■€>
£ Odlikovana pekarija ^ £ In sladčičarna ^
♦ K. Draščik ♦
♦
♦
♦
♦
m
m
v Gorici na Korun
(v lastni hlil)
Izvršile naročila vnakovrNtnega peciva, torte, kolaže za birmanoe ln poroke, pince itd. Prodaja različna lina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča *e »1. občinstvu. Cene Jako nizke.
♦
♦
4
♦
♦
Gamaše nt°ZT^, ™,!uiese Galoše CSpSffi;
J f c n 1P 0 d P 1 a 11 ter čevljarske potrebščine.
Vrvarsko mzZgo!"°
I. Drufovka Gorica
Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu)
Utttanovljcna tvrdka leta 1806.
.OOO0OOO-J
Prva Hloveimka trgovina 7, Jedil- fj nim blagom	“
Anton Kuštrin,
v eojyei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.	_
Pošilja se po železnici in pošti. Q]
■O0OOOP
Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11.
se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu
Josip Palek,
V
naslednik Karola Cufer
priporoča se tuili vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, poli vatni ko za vrte in patentirane ventlalorje za dimnike i. t. d. oprave so izvršujejo točno in po najnižji ceni.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na iredl Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
Potrebščine
za pisarno, kadilce in popotnike.
Najboljše Šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in črevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za m letne Sase.
Posebnost: temena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
ftaštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila 7. dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
BOŽIPAR BOŽIČ,
pek ln sladčlčar pri Sv. Luciji ob Soči
sprejema naročila vsakovrstnega peciva, kakor: Kolače za birmance, torte in druge fine sladčicc za poroke in nove maše. Prodaja najrazličnejše in najfinejše likerje in vina na drobno in v originalnih steklenicah. Postrežba točna. Cene nizke.
Sladoled!
M. Šuligoj, urar v Glorici
nlica Barrlera 43 (tik drž. kolodvora.)
pR ACCiSOftOr^
M
Vii c-
m
pa
Zaloga švicarskih žepnih in stenskih ur, budilk itd. Poprave se izvršujejo točno in po nizki ceni z enoletnim jamstvom.
Zaloga najnovejših orkestrijonov, šivalnih strojev raznih sistemov. Šivalni stroji pod jamstvom 10 let.
Daje se tudi na obroke.
Lepa prilika za tiste, ki potujejo v Gorico z državno železnico.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
g	 —............
Jtinečka Banka" v Gorici,
:0
na Kornu št. 12
eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jili obrestuje čisto po
4 V
0
Načelstvo obstoji iz gg.. I)r. Alojzij Franko, predsudnik, Ivan Saunig, veleposestnik in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in iupan v Kojnkem-Krasno, Iznacij Križman, nadučitelj v Dornbetgu. Alojzij Bandelj, veleposestnik v 1’odgori.
0:
f Goriška zveza
■\9
*
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nainpn kmetijskih potrebščin in pri pro^i ‘'v- ^ ^ kmetijskih pridelkov. */v-	^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32-
a*r Nova trgovina z železnino -m
PINTER & LENARI)
v Gorici v Raštelju št. 7.
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača.
Cenj. občinstvu se toplo priporočava
Pinter & Lenard.
CENTRALNA POSOJILNICA
REGISCF50VM1A ZADRUGA Z OmEJčnO ZAVEZO
♦♦♦♦ v GORICI
obrestuje hranilne vloge po 4‘ Daje članom posojila na vknjižbo po 5'na menice po G0,,, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
JOSIP CULOT
Velika zaloga vsakovrstnih i£rač, okraskov za božično drevesce in punic za igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape. zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in Cevi.
Za birmo	»putes
prave švicarske ure s	11	se	dobi
s= a r.	Fr. Špacapan, Ozeljan
zlatnino in srebrnino itd. naku-	Ad. Ivančič. Kanal
pite najbolje in najceneje pri tvrdki	£ = E	Jos. Urbančič, Bazovica
prlviligirani
GORHi, Korso J. Verdi 26.
Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah.
SLOVENCI! Svo j i k svoj i m! Kupujte in zahtevajte oovsod I	~~i	le	TOLSTOVRŠKO	SLATINO!.......»....  •	—I
D,
Al
■
.Ljubljanske kreditne banke"
— — 8o bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — —
J Moge ra knjižice obrestuje po H0/«, »loga v tekočem računu po dogovoru.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	—Rezervni	zaklad	K 450.000.—
  ■	==	PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo. Split. Trst. -—- - -—=—:
dobivajo se v velild izbiri ♦♦♦ od kron 20=80 ♦♦♦
p” J. MEDVED-GORICA. —
J
JI
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vtmpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna* (odgov. L Lukežič) v Gorici.