Spedizione in abbonamento postal« Poštnina plačana v gotovini
DRUŽINSKI
teto XIV.
V Ljubljani, 30. julija 1942-XX. štev. 37 ($83}
Z lažjo pridobljeno ni blagoslovljeno.
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob Četrtkih. Urednlltvo la oprava v Ljubljani, Mikloltčeva 14/111. PoStnl predal St. 346. Telefon It. 83-3*.
—	Račun poStne hranilnice v Ljubljani It. 16.393. — Rokopisov ne vraCamo, nefranklranlh dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba prlloiiti 2 liri v znamkah.
NAROBNIMA
V« leta 10 Ur, «f, leta 20 Ur, vse leto 40 Ur. V tujini
04	Ur na leto. —* KaroCnlno Je treba plaCatl vnaprej.
CENE OCLASOV
V tekstnem dela: enostolpCna petltna vrsta ali njen prostor (vflina 8 mm ln litina 66 mm) T Ur; v oglasnem dela 4.K0 Ure.
V dvobarvnem tislm cene po dogovora. -* Notice: vrstica T Ur. Hall ogla. sl: beseda 0.60 Ure. Oglasni davek povsod le posebej. Pri večkratnem naročila popasti
Veliki uspehi letalstva in kopenskih enot osi v Severni Afriki
'Oazi Džarabub in Siva v italijanskih rokah
Glavni Stan italijanskih Oboroženih '•1. je objavil 21. julija naslednje 784. Tojuo poročilo:
, .Poskusi vdora v našo razvrstitev so hiti odločno strti, pri čemer ie bilo več oklopnih vozil uničenih, medtem “O je letalstvo, ki ie ponovno napadalo |birališča prednjih oboroženih sil. zažgalo več sovražnih tankov, med niimi nekatere težkega tipa.
,.V spopadih so nemški lovci sestrelili 6 letal.
, Štiri nadaljnja letala je britansko kraljevo letalstvo izgubilo v letalskih dvobojih nad Malto med bombardiranjem. ki so ga izvršile letalske sku-bine osi.
Ena naša podmornica se ni vrnila v Svoje oporišče; rodbine posadk šobile obveščene.
. Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil. je objavil 22. julija naslednje 785. Vojno poročilo:
Živalmi dvoboji topništva in delova-“J® izvidniških oddelkov na egiptov-s.kpm bojišču, kjer so se številni letalski spopadi zaključili v korist letalcev Nemški lovci so sestrelili 7 letal }>Pa »Hurricane« in 2 letali tipa »Cur-hss«, naši pa 2 letali tipa »Spitfire«, hiedtem ko so protiletalske baterije hied neuspelim letalskim napadom na lobruk zadele 2 nadaljnji britanski letali, ki sta treščili na tla.
Skupine bombnikov so napadle oporišče na Malti: 'eno letalo tipa »Spit-iire-r smo uničili nad otokom.
Izvidnica kr. mornarice, ki so io v kupadnem Sredozemlju napadli 3 sovražni lovci, ie sestrelila enega izmed djih in se ie vrnila v oporišče s 4 ranjenimi člani posadke, potem ko je izvršila svojo nalogo.
Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja 786. vojno poročilo:
Včeraj so potekali srditi boji pri El Alameinu. Bitka, ki je bila posebno zagrizena, se ie končala v prid čet osi. Sovražnik ie bil povsod odbit v Protinapadih ter ie imel težke izgube v ljudeh in gradivu. V naše roke ie Padlo 800 ujetnikov, po večini Novozelandcev in Indijcev. 130 tankov smo Uničili na bojišču. V trdem boju se ie PPsebno odlikoval nemški afriški zbor ter italijanski diviziji »Trieste« in ^Brescia«.
Letalske skupine osi so ponovno posegle v bitko. Italijanski lovci so v Bojih sestrelili 3 letala. 6 na nemški, protiletalsko topništvo neke naše ve-uke kopenske enote je zadelo in sestrelilo še eno letalo.
, Bombni napadi na oporišče v Mik-kabi so povzročili občutno škodo na Vojaških napravah. Nemški spremljevalni lovci so v ponovnih spopadih Zbili 4 »Spitfire«.
Severovzhodno od Port-Saida so {Jaša letala navzlic živahnemu odporu, ki ie ranil nekaj članov posadke, s torpedom zadela in potopila 10.000 tonski parnik, ki je plul v spremljavi.
15. t. m. so naši oddelki zopet zasedli zelenico Džarabub.
Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja 787. vojno poročilo:
Pri El Alameinu so se nadaljevali ‘ivahni boji. v katerih ie imel sovražnik nove izgube: število ujetnikova ®Uaša več ko 1000.
20. t. m. so naši oddelki dosegli ‘plenico Sivo v zahodnem egiptovskem ozemlju.
■ V trdi bitki dne 22. t. m. se ie si-PBUo boril ob strani enot nemškega turiškega zbora in se odlikoval 61. pehotni polk »Trento«. Pri bitkah, ki so Potekale zadnje dni. se ie posebno izrezal na čelu svojega 65. pehotnega Uplka »Trieste« polkovnik Gerardo vaiarini.
Delovanje letalstva je bilo včeraj Pomembno in med obojestranskimi *°vci je prišlo do pogostnih spopadov. ..Nemški lovci so sestrelili tri »Spit-“fes in tri »Curtisse«. g Sovražnik, ki ie brezuspešno posku-JU nekaj vznemirjevalnili napadov na j,.katera središča v našem zaledju, je ojkubil 6 letal nad Bc^gazijem: dve J? sestrelili naši lovci, dve trdnjavsko biiistvo. dve pa sta padli na zemljo, ^oeti od nemškega topništva.
6,Nekaj članov posadk, ki so se spu-l*i s padali, smo zajeli.
Npo naše letalo se ni vrnilo, tis« inbmki osi so uspešno nadaljevali itrSM0 na M®!!0- Nemški lovci so se-lili 4 angleška letala, naši pa dve.
sil^.bvni. Stan italijanskih Oboroženih >»jJe objavil 25. julija naslednje 788. mo poročilo:
egiptovskem bojišč« delovanje ®ds5»i * na vseb straneh: v lužnem ^ku smo zavrnili izpade sovražnih
oklepnih vozil in nekaj tankov onesposobili.
Nemški lovci so sestrelili 10 britanskih letal, dve letali pa naši lovci v živahnih letalskih akcijah.
Po svojem hrabrem vedenju se je v borbah preteklih dni odlikovala divizija »Pavia«.
Sovražna letala so bombardirala Tobruk in povzročila manjšo gmotno škodo: nekaj libijskih civilistov ie bilo ubitih ali ranjenih.
V	vzhodnem Sredozemlju ie podmornica pod poveljstvom fregatnega poročnika Sergia Puccinija torpedirala in potopila 5000tonski parnik. Neka druga naša podmornica ie torpedirala in potopila prevozno ladjo s četami.
O priliki poskušenega napada na
naš konvoj, ko je bila laže poškodovana neka trgovska ladja, so bila uničena štiri britanska torpedna letala: del letalcev smo zajeli.
Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 27. julija naslednje 790. vojno poročilo:
Poskus sovražnega napada proti južnemu odseku egiptovskega bojišča smo strli zaradi takojšnje reakcije naših oddelkov. Zajeli smo še nadaljnje ujetnike.
Letalstvo ie podprlo operacije na kopnem in ponovno bombardiralo sovražno zaledje. Angleški letalski napad na Tobruk je povzročil manjšo škodo in nekaj žrtev, medtem ko ie protiletasko topništvo trdnjave uničilo letalo, ki je sodelovalo pri napadu.
Italijanski in nemški lovci so napadli skupine letal tipa »Spitfire«. ki so skušala zaustaviti bombnike osi na povratku z uspešne akcije nad Malto, kjer so zadeli vojne naprave. Nemški lovci so pri tem sestrelili dve sovražni letali.
Seja ministrskega edfeora za preskrbo in cene
Duee je predsedoval sestanku gospodarskih strokovnjakov
Rim. 25. julija. Medministrski odbor za vzporeditev in razdelitev preskrbe in za cene se ie pod Ducejevim predsedstvom sestal dne 23. in 24. a v Beneški palači. Navzočni so bili lainik Stranke, finančni, kmetijski, prometni, korporacijski minister, podtajniki za notranje zadeve, za vojno produkcijo, načelnik nadzomištva za obrambo prihrankov. predsedniki fašistovske zveze delodajalcev, kmetijskih trgovinskih, industrijskih delavcev in drugi zastopniki.
Minister za kmetijstvo ie obsežno poročal o položaju prehrane. Pojasnil je potek žitnega pridelovanja v letu
1941./42. Zaradi programa, 1U je bil pravočasno določen, ie razdelitev porabe žita potekla s predvideno pravilnostjo. Poročal ie nato o zbiranju žita. o izpolnjevanju določil za oddajo žita in o poslovanju raznih nadzorstvenih ustanov. Odbor je vzel na znanje, da kmetje z visoko fašistovsko disciplino in z gorečim domoljubnim duhom izpolnjujejo določila glede zbiranja in oddaje žita. ki zadovoljivo poteka. Odbor je tudi vzel na znanje, da so pridelovalci ugodno sprejeli določila za povečanje drugega pridelka: koruze, krompirja in fižola. Poročal je nato o načrtu za kmetijsko pridelavo v letu
1942./43. in o bližnjem zakonskem ukrepu za izvedbo tega načrta. Kmetijske gospodarske ustanove, ki so bile pred kratkim preurejene in so Uh naredili boli gibčne in uspešne, bodo glavno orodje, po katerem bo ministrstvo ob sodelovanju prizadetih panog izvedlo načrt, ki naj ojači izkoriščanje italijanskega kmečkega ozemlja. zlasti glede na prehranjevalne potrebe.
Odbor je izrekel zadovoljstvo nad tem, da se je v celoti začel uvajati pridelovalni red na kmetijskem področju. V tem redu je bistven člen urejevalnega načrta za italijansko gospodarstvo. katerega ie Duce omenil v svojem govoru na zborovanju korporacij 23. marca 1936-XIV kot neobhod-no potrebno ustanovo za avtarkijo in torej za politično neodvisnost države.
Odbor je ugotovil, da ie potrebi za izdelavo špirita in potrebam Oboroženih Sil glede vina docela ustreženo, zato je razpravljal o takojšnji odpravi zapore nad vsem ostalim vinom, da se ostanek vina, ki ie bilo pod zaporo, liitro razpeča. ker se bliža trgatev. Razpravljal je o disciplinskih določilih za bližnjo vinsko letino, zlasti glede razdelitve in cen. Do tedaj bodo ostale nespremenjene najvišie cene za pridelovalce in za potrošnike.
Minister za korporacije ie potem poročal o delu in predlogih medkorpo-racijskega odbora za alkohol, o preskrbi tega izdelka za vojne in civilne potrebe v letu 1942-/43. Odbor ie po obsežni razpravi določil količine pese in vina, ki ga bo tudi letos zaradi vojnih potreb treba določiti za izdelovanje alkohola.
Na predlog ministra za korporacije je odbor sklenil izdati ukrep, ki bo urejeval najemnine za cela stanovanja in za sobe v podnajemu, prazne ali z opravo ter za stanovanja in sobe. ki jih oddajajo hišni lastniki neposredno. Ukrep določa, da bodi v zvezi z določili o zapori nad cenami dana najemnikom možnost za spremembo stanovanjskih pogodb, kadar njihova določila presežejo določeno mero. Ukrep določa tudi. da najemnik ni dolžan pod nobeno pretvezo plačevati kakih posebnih pristojbin komur koli.
Na predlog notranjega ministra ie odbor sklenil izdati ukrep, ki naj zagotovi nadaljnje poslovanje javnih ustanov, katere so občine in pokrajine zaupale zasebni industriji. Z ukrepom bodo tem ustanovam podaljšane pogodbe do šest mesecev po koncu sedanje vojne. Pogodbe se lahko spremene. toda pri tem bodo upoštevali samo določila o najvišjih uradnih cenah ali pa bodo tudi za naprej veljale cene. kakor so bile do 30. julija 1940.
V	nobenem primeru pa ni dovoljena sprememba cen za občinstvo.
O	raznih vprašanjih so na seji govorili ministri Pareschi. Di Revel. Ricci. Riccardi in drugi. Prihodnja seja odbora bo 1. avgusta ob 17.
Duce v Severni Afriki in Griiii
Tuji listi o njegovem tritedenskem bivanju na vojnem področja
Berlin, 27. julija. V svojih prvih komentarjih o Ducejevem obisku v severni Afriki in Grčiji poudarjajo nemški listi, da je Mussolini v 20 dneh drzno preletel več ko 6900km. preden se ie vrnil na letališče Guidonijo. ne da bi bil njegov polet kakor koli oviran zaradi vojne, ki divja na vsem tem prostoru.
Atene, 27. julija. Vsi grški listi in list »Giomale di Roma« objavljajo na prvi strani in z naslovi preko vseh kolon vest o Ducejevem obisku v Mar-mariki in Atenah, ki so jo opremili s številnimi slikami. V navdušenem komentarju piše list »Giomale di Roma« med drugim:
»Duceiev obisk, čeprav ie bil kratek in nujno omejen samo na inšpekcijo in posebne razgovore, ie pomenil za nas vendarle nagrado, ki smo jo sprejeli z navdušenjem, še najbolj pa naši hrabri vojaki, ki so vedno pripravljeni ponoviti svoja junaška dejanja na katerem koli bojišču.«
Madrid, 27. julija. Vest o Duceievi inšpekciji v Libiji je v vseh tukajšnjih krogih zbudila občudovanje. Poudarjajo med drugim, da je hotel Mussolini. ki osebno bdi nad mogočno ita-
lijansko vojno pripravljenostjo, n« mestu v prvih črtah ugotoviti potek operacij in spoznati potrebe borcev ter najbolj sposobne med njimi odlikovati. potolažiti ranjene, okrepiti navdušenje, vero in zaupanje v končno odločitve naroda, ki je v njegovem imenu pripravljen za sleherno žrtev, dobro se zavedajoč, da bo dosegel zmago in veličino.
Veliko pozornost posveča jo listi tudi rekordnemu poletu latala polkovnik« Moscatellija na progi Rim-Tokio-Rira, ki se je tako v redu izvršil čepravj po večini nad sovražnim ozemljem. Ta polet je še enkrat dokazal, da ie it*« lijanski stroi v vsakem pogledu popoln. fašistični piloti pa spretni is drzni letalci.
Bern. 27. julija. V posebnem poročilu naglaša list »Basler Nachrichten«, da označujejo vojno v Egiptu v zadnjem času trije dogodki: 1. neuspeh' britanskega protinapada v odseku pri El Alameinu. 2. zasedita zelenic Džarabub in Sive. ki sta obe velikega strateškega pomena za nadaljnji razvoj operacij, 3. Duceiev obisk v Severni Afriki, ki ie zbudil veliko navdušenje med Četami, ki se pripravljajo na drugo fazo bitke.
Duce je odredil, da se 1. avgusta uvedejo v ministrstvih in vseh javnih uradili deljene uradne ure, torej od 8. do 12. in od 16. do 19. Ta določba velja samo za vojni čas. Ob nedeljah uradi ne poslujejo, če ni za to posebno tehtnega razloga.
26.000	kilometrov dolgo pot je preletelo italijansko letalo tipa »Savoia-Marchetti« iz Rima v Tokio in nazaj. Poneslo je pozdrav italijanskega ljudstva japonskim tovarišem v orožju. Letalo je vodil pilot polkovnik Antonio Moscatelli. 22kTatnj zmagovalec Atlantika, ki se je že neštetokrat odlikoval v vztrajnostnih poletih. Posadko so poleg njega sestavljali letalski major Mario Curo. letalski stotnik Pu-blio Magini. podporočnik radiotelegrafist Ernest Mazzotti in narednik motorist Ernesto Leoni. Drzni polet je zbudil občudovanje tujega tiska.
Zunanji minister grof Ciano in Po-glavnik sta izmenjala prisrčni brzojavki ob priliki uvedbe novega itali-jansko-hrvatskega dogovora o upravi v obalnem pasu Hrvatskega Primorja.
Maksimalne cene zelenjavi in sadju je določil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Kila stročjega fižola sme stati največ 4.80 L, graha 4,50 L. kolerabic 3 L. rdeče pese 3 L. čebule
2.50 L, če&nja 5 L. glavnate solate
3.50 L. špinače 4 L. zelene paprike 10 L. novega krompirja 2.25 L. Kila marelic sme stati največ 6 L, suhega šipka 8 L. suhega lipovega cvetja 20 L. Liter borovnic sme siati 4 L. liter suhih bezgovih jagod pa 8 L.
Obvezno oddajo smuči je odredil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Kdor ima smuči in k njim pripadajoči pribor, jih mora takoj oddati v Ljubljani vojaškemu skladišču na Kodeljevem, v drugih občinah jjokra-jine pa poveliništvu vojaške posadke ali postati Kr. Karabinjerjev. Pri oddaji smuči dobi lastnik potrdilo s podatki o izročenih smučeh. Kršitelji te določbe bodo kaznovani z zaporom do treh mesecev ali globo do 5000 L. Če
II pilota dl un caccia al ritomo, racconta le fasl delPazione vlttoriosa In un base aerea di guerra. — Pilot nekega lovskega letala pripoveduje po povratku v neko vojno letalsko oporišče podrobnosti o zmagovitem podvigu.
je lastnik smuči prikrivaL se kazen podvoji.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je pretekli teden sprejel v Vladni palači strokovnjake sindikalnih organizacij in Borze dela. Razčlenil ja uredbe in navodila, izdana za razširjenje korporativnega sistema v Ljubljanski pokrajini. Pojasnil je razloge, ki so bili odločilni za te ukrene in cilje, ki jih ie treba doseči. Nato je dal strokovnjakom navodila za nadaljnje delo. Nazadnje so o posameznih' vprašanjih in sklepih poročali navzočni strokovnjaki.
Dohodki državnih monopolov Kraljevine Italije so znašali leta 1937. 3896 milijonov lir. V letu 1941./42. so dohodki za tobak in sol poskočili na 7330 milijonov lir. Italija ie zadnja des.etletja zelo povečala produkcijo tobaka, zato so tudi dohodki tako poskočili.
Italija šteje 45,515.000 prebivalcev
brez priključenih onemeli. V juniju so v Kraljevini zabeležili več ko 22.000 pprOk in 71.930 rojstev ter 44.440 mrtvih. tabo da znaša naravni prirastek 27.490.
Vrhovni poveljnik italijanskih čel na vzhodnem bojišču je postal general Gariboldi. ki je bil dalj časa tudi generalni guverner Libiie in vrhovni ppveljnik italijanskih čet v Severni Afriki.
Osebne izkaznice izdaja mestno ljubljansko poglavarstvo v svojem urad« na Mestnem trgu. soba št, 37. Osebna izkaznica za enkrat po naredbi Vis, Komisarja še ni obvezna za moška nad 60 let in za ženske osebe. Vfli Hi se lahko izkažejo z drugimi legitimacijami.
Prehranjevalni zavod Visokega ko-misariata za Ljubljansko pokrajina
poziva družinske poglavarje, naj prijavijo dojenčke, rojene po 15. februarju t. 1.. in tiste, ki so se po tem datumu priselili v Ljubljano. Prijavijo naj jih v Maistrovi ulici 10. uradu za razdeljevanje mleka, najkasneje do 31. t. m. Predložiti morajo družinsko knjižico, če so otroci doslej dobivali mleko od mlekaric, pa tudi njen točni naslov.
Avtobus Gorizia—Ljubljana bo vozil odslej naprej 6amo trikrat na teden, in sicer ob torkih, četrtkih in sobotah. Do Postojne bo vozil še naprej vsak dan, do Ljubljane pa v zgoran navedenih dnevih. Odhod iz Postojne io ob 9.40. povratek iz Ljubljane Da ob/ 14. uri.
Ljubljanska kreditna banka bo izplačevala s 1. avgusiom t, 1. stara do-bnoimetia. Izplačila kvot se izvršijo od sedanjega salda po stanju vlog na dan 26. niaia 1932. pri čemer «e predčasno izvršena izplačila odbijejo. Po 30. septembru 1942 nedvigniene kvoto se prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune.
Z zaščitnimi tabletami proti tifusu cepi ljubljanski mestni fizikat vse moške in ženske, ki imajo opravka s prodajo živil. Doslej se ie dalo cepiti že več tisoč moških in žensk, ki so zdaj pred boleznijo varni. Mestni fizikat poziva zdaj še vse tiste, ki se še niso dali cepiti, pa so v službi v prodajalni z živili, da se takoj prijavijo v Mestnem domu od osme do deveto ure zjutraj.
Zadnje maturantke mestne ženske gimnazije so opravile višji tečajni izpit v dvorani ljubljanskega mestnega muzeja v Turjaški palači. Dekliški licej je obstajal 35 let, ustanovila ga ie mestna občina, ki je za poslopje žrtvovala 300.000 zlatih kron. Pred osmimi leti se ie pa bivša jugoslovanska država odločila, da bo razbremenila mesti no občino in ustanovila v Ljubljani državno žensko gimnazijo. Od tega dne dalje je mesto vsako leto ukinjalo na gimnaziji po en razred, in so letos po osmih letih opravile zadnje gojenke
TUNtUaiANIODMUH!
Naš novi roman
(01. str. 2 in 3)
Done*:
(dekliškega lieeia svoio maturo. Mestne ženske gimnazije torej ni več.
Občni zbor Društva slepih ee ie
vršil pred dnevi v prostorih ljubljanske restavracije Lovšin. Zbor je otvoril dolgoletni predsednik društva g. Anton Pleško. Ker so slepci navezani, le e prav majhno izjemo, na usmiljena srca. je društvo izdalo okrožnice na javnost za denarno pomoč. Mnogo tvrdk, kakor tudi posameznikov ie priskočilo na pomoč, za kar se ie predsednik v imenu slepih zahvalil javnosti in jo prosil, nai ostane ubo-giim »tepcem še naprej naklonjena.
Natečaj za sprejem gojencev v italijanske vojne akademije ie razp'salo hrvatsko ministrstvo za domobranstvo. Ministrstvo namerava poslati veoie število gojencev v pehotno in konjeniško akademijo v Modeni in pa v topniško in tehnično akademijo v Turino. Gojenci se bodo šolali na stroške hrvatskega domobranskega ministrstva.
Vsakega odsotnega člana mora družinski glavar odjaviti za prejemanje mesa na mestnem preskrbovalnem uradu v sobi št. 3 v II. nadstropju Mestnega doma. Stranke morajo prinesti s seboj mesarsko knjižico, kamor urad potrdi odjavo, ki jo je samo on upravičen izvršiti. Kdor odsotnih članov ne bo odjavil, se mu bo vzela mesarska knjižica in ne bo dobil za vso družino nobenega mesa. Dovoljenja za zamenjavo tnesaria pa dobe na mestnem preskrbovalnem uradu samo vsak mesec prvi ponedeljek in torek po 10. v mesecu izključno le stranke, ki predlože potrdilo anagratskega urada o preseliivi.
Bolniki, ki so ljubljanskemu preskrbovalnemu uradu s predpisanimi zdravniškimi spričevali oddali prošnje za dodatek mesa. nai se zglasijo v dvorani Mestnega doma.
Nove uuiterme so dobili ljubljanski policijski stražniki. Uniforma ie prav takšna, kakršno nosijo italijanski mestni stražniki, le da imajo ilirski grb na čepici. Grb ima tri zvezde in pozlačen polmesec na sinjem dnu. .
Prvo letošnjo žrtev ie zahtevala Ljubljanica. V nedeljo ie v Gruberjevem prekopu utonil 181etni posestnikov sin Jeras. Čeprav so ga drugi kopalci dokaj hitro potegnili iz vode in ga oživljali z umetnim dihanjem, ie ostal ves trud zaman. Zdravnik, ki ie prispel, ie mogel ugotovili samo še smrt.
Pokončati se morajo vsi psi klateži
v novomeškem okraju, ker ee ie dogodilo več ugrizov po psih, sumljivih stekline.
Zastopniki turškega tiska z generalnim ravnateljem tiskovnega urada v turškem ministrskem predsedništvu dr. Sarperjem na čelu so prispeli v Berlin. V imenu zunanjega ministra Ribbentropa jih je sprejel državni tajnik zunanjega političnega urada..
Podaljšanje moratorija so objavili v Srbiji za vse tiste dolžnike, ki zaradi voinih dogodkov niso mogli vračati dolgov. Moratorij ie podaljšan za dolgove. nastale pred 6. aprilom 1941. še za leto dni.
Nemški propagandni minister doktor Gobbels je objavil v berlinskem tedniku »Das Reich« članek, v katerem poudarja, da ni nihče boli prepričan kakor nemški vojak na bojišču, da je zmaga nacionalno in politično nujna za obstoj nemškega naroda. O tem vprašanju vojaki ne razpravljalo, ker poznajo sovražnika in njegove namene. in vedo. kakšna usod(w bi do: letela nemško državo in narocL če bi ga na tnMost in nemilost predali sovražniku. Ta voina. pravi dalje doktor Gilbbels. je velika preiskušnia za nemški narod, ker mu čas določa meje. v katerih bo dosegel ali največio srečo ali brezmejno nesrečo. Kar bi opustili v vojni, ne bi mogli nikoli več doseči v miru. in nemški vojak se tega boli zaveda kakor kdor koli. Minister piše tudi o moralni in materialni premoči nemškega vojaka, rekoč, da občutek popolne premoči nemškega vojaka ne Izvira samo iz boljše pripravljenosti In orožja, temveč je pravi vzrok uspeš-
ne borbe nemškega vojaka z nasprotnikom v tem. da brani višja miselna načela.
Dogovor glede pravne ureditve dediščine in drugih finančnih vprašani bivše Jugoslavije so podpisali zastopniki Nemčije. Italije. Bolgarske,Hrvat-ske in Madžarske v nemškem zunanjem ministrstvu.
Hrvatsko ministrstvo za domobranstvo je poklicalo na odsluženje vojaškega roka vse rekrute pravoslavne vere. ker ie država uredila razmerje med hrvatsko državno upravo in 'pravoslavno cerkvijo.
Nemške gospodarske oblasti so razpisale premije za tiste količine pridelkov. ki bi jih kmetje oddali več, kakor je obvezno. Objavile so natančen seznam premij za oddajo več ko obvezne količine mleka in mlečnih izdelkov. iaie. perutnine in medu.
Bolgarska vlada ie sestavila obsežen načrt za javna dela v prihodnjih letih, ki obsega melioracije, gradnjo cest in železnic, elektrifikacijo in regulacijo rek in regulacijo velikih bolgarskih mest .Ker bolgarska prestolnica nima tehnične fakultete, so io sedaj ustanovili. ker bodo potrebovali mnogo domačih strokovnjakov, posebno gradbenih in elektrotehničnih inženirjev.
V	jeseni bodo otvorili oddelek za gradbene tehnike in za geodete.
Na Bolgarskem bodo zaposlili pgi javnih delih vse Žide od 14. do 45. leta starosti, razen tistih, ki so bili ranjeni v vojni.
Hrvatski državni propagandni in poročevalski urad bo izdal brošuro z naslovom 'Kaj smo obljubili Poglav-niku in domovini?« Knjižica bo naštevala vsa dela, ki so jih društva, ustanove, občine, podjetja in oblasti sklenile storiti ob obletnici Nezavisne Države Hrvatske.
Društvo hrvatskih književnikov so ponovno ustanovili v Zagrebu. Za predsednika društva so imenovali hrvatskega poslanika v Berlinu dr. Mila Budaka.
Čedalje več radijskih naročnikov
ima Nezavisna Država Hrvatska. Po najnnvejših podatkih šteje Hrvatska
63.000 radijskih naročnikov. Na zagrebško poštno ravnateljstvo jih odpade 54.500. medtem ko ie še lani znašalo število zagrebških radijskih naročnikov komaj 35.000.
Gospodarsko policijo so ustanovili v Srbiji. Nadzorovala bo vse gospodarsko^ življenje od producentov do potrošnikov. predvsem pa cene, in pobijala črno borzo.
Pred vojno ie štelo ozemlje sedanje Srbije ‘21 predilnic. 35 tkalnic in 17 različnih trikotaž, področje Banata pa 3 predilnice. 51 tkalnic in 2 pletilniei z mnogimi stroji. Po vojni ie nastalo pomanjkanje surovin, tako da je delo v vseh teh tovarnah skoraj počivalo. Zdaj so strokovnjaki v okviru načrtnega gospodarstva izračunali, da so lahko domači gojitelji ovac docela krili potrebe vseh teh tovarn. Oblasti so izdale naredbo za obvezno oddajo volne. Kmetje bodo poleg kritja domačih potreb lahko oddali okrog
2.250.000 kil volne tovarnam. Oblasti so določile roke za striženje ovac. Od vsake ovce morajo oddati najmanj kilo volne tvrdkam, ki jih ie določila vlada. Okrajna glavarstva bodo nadzorovala oddajo.
Nemška kirurgija ie dosegla nov sijajen uspeh, loi je prišel v prid posebno težko ranjenim na fronti. Profesorju dr. Sauerbruchu se ie s pomočjo novo izumljenega kirurškega orodja, tako imenovanega »aikustičue-ga detektorja za kovine«, posrečilo odstraniti krogle in drobce projektilov iz srca in pljuč.
Nov športni stadion ie priče] graditi SK Tiuiok v Zaiečaru v Srbiji. Načrti za stad.ion. ki bo zgrajen z vsemi modernimi napravami, so že kon: Sani, prav tako so tudi s prvimi deki že pričeli.
Ozemlje 60 ha se je začelo premikati pri Pasiaku v srednji Srbiji na pobočju pogorja Jastrevac. Izmed 26
hiš jih je 6 že popolnoma uničenih.1 ostale pa čakajo na isto usodo. Pomikati so se začeli tudi travniki, vinogradi. sadni vrtovi, ki jih ie v tem kraju vse polno. Strokovnjaki menijo, da se ie zemlja začela premikati zato, ker je vrhnja plast sestavljena iz zemlje črnice, peska in deloma tudi ilovice, pod to. plastjo je pa skala, ki ne prepušča nobene vlage. Dosedanjo škodo cenijo nad en milijon dinarjev.
Nad štiri milijone kosil in večerij so izdale ljudske restavracije beograjske mestne občine v prvem lestu svojega obstoja.
Ustanovitev ustaške milice določa zakonski ukrep, ki ga objavlja hrvat-ski uradni list. Naloga ustaške milice je. zagotoviti nadaljevanje ustaškega revolucionarnega duha in ustaških pridobitev za narodno osvoboienie. dajati poroštvo za varnost naroda in sodelovati pri obrambi države. Ustaška milica je sestavina hrvatskih oboroženih sil in io sestavljajo aktivne skupine poglavnikovih oddelkov, oddelkov orožništva. oddelkov za promet, policijske straže. Šolske ustaške službe in oddelkov ustaškega sodišča. Vrhovni poveljnik ie Poglavnik. ki odpravlja svoje posle po poveljniku milice, ki je edini odgovoren Poglavniku. Poveljstvo ustaške milice ie naivišia nadzorna in upravna oblast. Služba v niei je prostovoljna in lahko pripuste vanjo vsakega člana ustaškega gibanja, ki ie telesno in moralno sposoben.
Prvi obrok štirimilijardnega kredita za gradnjo hrvatskih cest ie dala na razpolago hrvatska vlada. Obrok znaša 400 milijonov. Z njim bodo začeli graditi ceste na ‘22 različnih odsekih, in sicer na glavnih cestah Zagreb— Zemun. Zagreb — Rogatec. Zagreb — Primorje in Zagreb—Banjaluka. Doslej so od 1990 kilometrov zgradili že 170 kilometrov cestišča. Drugi obrok kredita bo vlada pripravila še letos.
Predsednik srbske vlade Nedič ie imel govor po radiu, v katerem ie grajal trdosrčnost svojih rojakov do svojih bližnjih, ki so v stiski in potrebni pomoči. Predvsem ie grajal tiste sloje, ki še niso občutili trdote vojne in ki imajo vsega dovoli, ter kmete, ki rajši trgujejo na črni borzi, kakor da bi pomagali pomoči potrebnim rojakom. Zaključil ie svoj govor z grožnjo, da bo sedanja vlada nastopila z vso brezobzirnostjo do takšnih izrodkov in onemogočila njih početje.
2800 letalskih napadov ie doživela Malta v sedanji vojni, kakor poročajo iz Stockholma po londonskem poročilu.
Poglavnik se je pretekli teden mudil v Bosni v spremstvu vojskovodje Kvaternika in nemškega poslanika v Zagrebu, Siegfrida Kascheja. Obiskal je hrvatske in nemške naselbine in vojaške oddelke. Bil ie tudi v Banjaluki, kjer ga ie prebivalstvo prisrčno sprejelo.
Civilno mobilizacijo Židov v Libiji.
bodo po zgledu Kraljevine kmalu izvršili. Vsi italijanski državljani v Libiji. ki so židovskega rodu. morajo, ne glede na svoj poklic, vršiti civilno shižbo. Mobilizacija zadene za enkrat moške od 18. do 45. leta. zavzela bo pa obseg, ki ga bodo narekovale trenutne potrebe.
Tovarno cigaretnega papirja nameravajo zgraditi v Senju na Hrvatskein. Tako bi se Hrvatska osamosvojila in ji ne bi bilo treba več uvažati cigaretnega papirja.
Divji kostanj bodo pobirali na Hrvat-skem. za kar ie Državni osrednji zavod že razposlal svojim podružnicam navodila. Zrel in nepoškodovan divji kostanj bodo podružnice odkupovale po naivišji ceni 50 banic za kilogram, postavljeno v skladišče postaje.
Mlekarsko šolo ▼ Bjelovaru ie ustanovilo ministrstvo z« kmečko gospodarstvo. Pretekli teden so se v mestu mudili zastopniki ministrstva in so si ogledovali prostore, ki bd prišli za novo šolo v poštev.
Radijska oddajna postaja ▼ Sarajevu je te dini že pričela s svojimi prvimi oddajami. Radijska aparatura ie montirana tudi v Dubrovniku, kjer so že pričeli s prvimi poskusnimi oddajami.
Nemško kmetijsko šolo bo ustanovila ▼ Nezavi&ni Državi Hrvatski nemška narodna skupina, šola bo na večjem posestvu v bližini Osijeka, pouk se bo pa pričel še to jesen.
500 srbskih otrok ie odšlo nedavno na letovanje v Švico. Otroci bodo na stroške švicarskega Rdečega križa prebili v njihovih gorah tri mesece.
Barvanje usnjenih izdelkov s speci-Jelno barvo na brizgalnik. Barve in aceton — E faks — Napoleonov trg.
Osebne vesli
POROČILI 80 SE:
V Ljubljani: dr. Kristijan Derganc, asistent Interne klinike, In gdč. Silva Bizjakova; g. Evgen Ravnik, notarski pripravnik, in gdč. Draga Hočevarjeva, uradnica; g. Jože Grom, in gdč. Tončka Gmajnarjeva iz Koroške Bele.
Bilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Marija Steblajeva, učiteljica v pok.; Frančiška Jakličeva; Marija Seškova iz Kočevja; 711etna Ana Kregarjeva, upokojenka tobačne tovarne:	Justina Cvetkova; Ernest Kramaržič, davčni kontrolor v pok.; Anica Sitarjeva; Bogomila Boniferjeva, gospodinjska pomočnica; Helena Staničeva; 561etni Karel Franzot; Herman Ogrinc, čevljarski pomočnik; 2Gletni Anton Mavsar, krojaški pomočnik; Ivan Kogovšek, tovarnar in posestnik; lOletni Janezek Rožanec.
V Mariboru: Ž5letni Franc Lačen, strojni delavec; Jožef Mernik, bivši trgovec; 471etna Emilija Petelinčkova.
V Novem mestu:	301etni Viktor Hajtnik, zasebni uradnik.
V Celju: 461etna Alojzija Kolenčeva.
V Rogaški Slatini: 90letni Adam Medved.
Naše sožalje!
Po Venetu so dirkali 18. krožno dirko, ki jo je prištevati k letošnji krožni okoli Italije. Progo 237,8 km je kot prvi predirkal Favalli Piero v 7:29,30 (povprečje 31,908 km) in se je postavil na tretje mesto v splošni oceni za. omenjeno krožno dirko.
Kvalifikacijske nogometne tekme za prestop v drugi razred se nadaljujejo-Nedeljski rezultati so bili: ProGorizia-Mater 3-1; Varese-Cuneo 4-1, Anconi-tana-Juventina 4-1. V skupini A vodi Gorizia z dvema točkama razlike, toda z najslabšim količnikom. Ima igrati še povratno tekmo v Cremoni, dočim ima Cremonese v dobrem še dve tekmi, doma z Gorizio in v Rimu z Mater.
V	skupini B je Varese v gladkem vodstvu. Tudi to nedeljo so se moštva strogo držala pravila, da morajo doma zmagati.
švicarsko prvenstvo so odločili — * dogovorom. Prvotno je bilo javljeno, da se bosta Grasshoppers in Grenehen ogledala za prvo mesto v ponovni tekmi na nevtralnem igrišču, in sicer šele koncem avgusta. Pa so le igrah že to nedeljo, tokrat v Baslu. Tudi ta tekma je ostala z 1-1 neodločena. Na: slov prvaka so ( ali bodo) priznali Grasshoppersu, ki je imel v celotnem tekmovanju boljši količnik. Vsa zadeva pa je tako na daleč in brez neposrednih vesti dokaj nepregledna. O. C.
0KV1RJENJE SLIK IN GOBLENDV
ter vsa steklarska dela izvršujem strokovno.
IVAN GAMBERGER
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18
ŠPORTNI TEDNIK
V plavalni sezoni se spodobi, da si najprej nekoliko ogledamo dogodke v vodi. V Hannovru so izkoristili petdesetletnico tamkajšnjega športnega kluba za plavalno prireditev znatnega mednarodnega stila. Udeležbo so prispevali poleg domačinov še Madžari in Španci; teh poslednjih ni opaziti v seznamu podrobnih rezultatov. Potem je nastopila še izbrana italijanska četa v waterpolu.
Od rezultatov je omeniti, da se je Sehroederju posrečila revanša na 100 m prosto in je premagal Elemeryja v času 1:01,5. Isti plavač je postavil na 100 hrbtno dobro znamko 1:10,8 in je bistveno prispeval k zmagama Nemčije v obeh štafetah: 3X100 prva Nemčija 3:04,4, druga Madžarska 3:05; mešana štafeta (100 hrbtno, 200 prsno, 100 prosto) prva Nemčija 5:02,9, druga Madžarska 5:05,9.
V waterpolu so dosegli te rezultate: Italija-£uft'waffe Berlin 5-3	(3-1); Nemčija-Italija 3-2 (1-1); Budimpešta-Hannover 11-2 (3-2).
Priprave za mednarodno lahko atletsko srečanje v Berlinu 2. avgusta t. 1. so v polnem teku. Udeležbo so poleg domačinov zagotovili Italijani, Madžari, Švedi, Holandci in Danci. Fincev še ni na seznamu udeležencev, vendar napovedujejo udeležbo nekaterih njihovih atletov: Nikkanena, svetovnega prvaka v kopju, Nicklena za skok v vis in Lehtilaja za kroglo.
V Schiu so se medtem zbrali italijanski atleti k zaključni preiskušnji za Berlin. Zabeležiti je rezultat v kladivu, ki ga je dosegel Taddia, in sicer 52,51; z njim je postavil nov rekord (prejšnji, tudi njegov, je bil 51,98). — Nemci so hkrati v olimpijskem stadionu v Berlinu bili svojo bitko za državno prvenstvo. Niso zrušili nobenih rekordov, toda v mnogih disciplinah so postavili rezultate, ki prekašajo lanske.
Filatelij a
Nove znamke
Nadaljevanje iz prejšnje številke.
Nizozemska: Letošnje znamke za dečjo pomoč (Voor Let Kind) so izšle. Serijo tvorijo vrednote za IV2 +.
1	'A, 2'A + 2»/2, 4 + 3, 5 + 3, Vh +. 3 V-> cent, skupno 34 centov.
Nemčija: Za vojno letalsko pošto je izšla posebna znamka. Izvedba: knjigotisk v modrikasti barvi. —1 Vsak vojak dobi mesečno po 2 taki znamki, prav tako tudi njegova rodbina. Za občinstvo te znamke niso naprodaj in jih tudi pri filatelističnih okencih ni moči dobiti. — Vsakoletna spominska znamka na konjske dirke v Hamburgu je tudi letos izšla. Vrednota: 25 + 100 Rpf; modre barve.
Norvešlta: Tu je pošta izdala serijo v spomin Richarda Nordraaka. Vrednote: 10 ore zelena (slika slavljenca); 15 ore rjava (jadrnice ob obali) • 20 ore rdeča (kot za 10 ore) in 30 ore modra (morje s planinami v ozadju). Lepa izvedba v rastru.
Na Portugalskem imajo v načrtu izdajo nove serije frankovnih znamk s sliko stare jadrnice iz XV. stoletja. Vrednote naj bi bile: 5, 10, 15, 20, 30, 35, 50 ent, 1, 1.75, 2, 2.50, 3.50, 5, 10, 15, 20 in 50 eskudov.
Slovaška: Za razstavo y Bratislavi so izšle 4 znamke naslednjih vrednot: 30 h temnozelena (mlad filatelist^ 70 h karminastordeča (grb in poštni rog), 80 h vijolična (starejši zbira-lec) in 1.30 ks rjava (kot 70 h). '
Srbija: K seriji frankovnih znamk s slikami samostanov so izšle še vrednote za —.50. 4 in 12 din. — Pred kratkim so izdali tu nove letalske znamke, in sicer zelo posrečen pretisk na bivših jugoslovanskih znamkah s sliko kralja Petra. Vrednote: 2 din na 2 din, 4 na 4, 10 na 12, 14 na 20 in 20 na 30. Poleg pretiska v črni barvi (letalo in vrednota) imajo znamke še mrežast podtisk v zeleni barvi.
Švica: Za letošnjo proslavo Saveza in obenem 2000-letnico Ženeve sta izšli dve krasni znamki, in sicer: 10 + 10 c in 20 + 10 c. Poleg tega še zelo prikupen blok, obsegajoč obe znamki.
Turčija: Tu je omeniti nove por-tovne znamke naslednjih vrednosti: 20 p, 2, 3, 5 in 12 ks. Slika predstavlja predsednika Inonfja.
D. Gruden.
udi		m	LMJ	ni od muh J
DETEKTIVSKA POVEST
»Bon soir,* Villy,< ie rekla gospodinja.
Mladenič ie obstal in zmedeno pogledal čez stopniščno ograjo dol na nas.
»Kaj se ie pa zgodilo?« ie vprašala madame LaVelle v materinskem tonu. kakor da bi dojilja govorila z Julijo. Predstavila naju ie in dodala: »Zasebni detektivi... Mr. Bvnam je niihov klient.«
»Oh,« ie bil odgovor mladega moža. Potlej se je pa očitno iznenada spomnil svoje vzgoje: »Me veseli. Hotel... hotel sem govoriti z... z vami, madame.«
Govoril ie bil z madame LaVelle. njegove oči so bile pa uprte v Luciio. ki se mu ie prijazno nasmehnila. »Morda bi nam mogel Mr. Villv kai pomagati,« ie rekla.
Počasi ie stopil po stopnicah navzdol. Imel je debela lica in smešno Itrleča ušesa. Po moiem ni imel več kakor osemnajst let. »Tako... tako me muči...« ie rekel počasi.
»Ne tukaj.« ie posvarila madame LaVelle: prijela ie mladega moža za laket in nas peljala v dnevno sobo v pritličju.
»Torej. Villv, kai se ie zgodilo? Ali gre za umor?« •
»Da.«
»Sodim, da vas ie policija že zasli-lala.< je rekla Lucija. »Ali imam »rav?«
»Da.« Njegov pogled ie bil nepremično uprt v Luciio in zdaici ie plašilo iz njega: »Vi... vi ste na njeni itrani. kaine? Mislim... mislim na stra-ti Miss Galove. Oua tega ni mogla itoriti. kaine? In tudi Mr. Bvnam ne!«
»Mr. Bynam ie naš klient,« ie pri-■zno pripomnila Luciia.
Mladenič se ie oddahnil. »Oh. potlej
•	Dober vkčerl
vam vse povem. In morda mi boste lahko svetovali.« Popravljal si ie ovratnik. »Vedeti morate, da sem se policiji nalagal. Neki moški, mislim, da se piše McGinty ali tako nekako, me ie kar obsul z vprašanih Spal sem že, ko ie potrkal na moja vrata, in jaz sploh nisem razumel, kai hoče...«
Luciia ie prikimala.
»Seveda. Villv. Ta McGinnis bi lahko spravil ob pamet še takšnega korenjaka. Mimogrede — doma vas kličejo za Billa, kaine?«
»Kako sle to uganili?« Žarel ie po vsem svojem debeloličnem obrazu. »Doma sem iz Hog-HolIowa. mesteca v državi Missouri. Vidite, tudi o tem sem dal policiji napačne informacije. Rekel sem. da sem iz Kansas-Citvia; to tudi sicer vselej trdim. Tam Živi neka moja sestra. In-, in tudi svojega pravega imena nisem povedal. Rekel sem. da se pišem William Paul — pod tem imenom me tudi v hiši poznajo. a moje pravo ime ie Woodrov Wil!iam Paulsen. Vedeti morate, da ie moi oče duhovnik. ... on ne ve. da sem šel h gledališču...«
»Oh. to prav dobro razumeml« Lucija ie zmajala z glavo in globoko vzdihnila. »Ko sem bila mlada, si nisem ničesar boli goreče želela, kakor da bi postala plesalka. A ko je oče to slišal, ie vzrojil, in ostalo mi ni nič drugega, kakor da sem na skrivaj plesala sama zase v skednju, in tako se seveda nisem dosti naučila.«
»Škoda!« ie vzkliknil mladenič in se vneto sklonil naprei. »A zdai. zdai pač lahko počnete, kar vam ie po dušil Poučeval vas bom! Z naivečiim veseljem!«
»Prav lepa hvala. Bill. Ta predlog bom premislila,« ie resno odvrnila Luciia. »A zdai se moramo vrniti k svojim loncem, kakor bi rekla moja
(ljuba sestra. Nekaj ste nam hoteli povedati.«
»Da, saj res.« Njegov okrogli obraz 6e je kar podaljšal od razočaranja. »Torej ta McGinnis ie planil v moio sobo in me nadrl. Kdo sem. kai sem počel ves večer in podobno. Pojasnil mi ni ničesar, zato sem izprva mislil, da se ie zgodil kakšen vlom, ali da so Fennellijevi kakšno-zagodli — Raf-faelllo namreč zmerom grozi s samomorom. In edino, na kar sem mogel misliti, ie bilo: neznansko me ie skrbelo, da bi moje ime utegnilo priti v časopise in da bi moi oče to bral. Tako sem kratko in malo rekel, da sem bil ves večer v svoji sobi in da ničesar ne vem. Da sem bil celo ves dan zgoraj in da sera le proti poldnevu brž odšel h kosilu. Na lepem pa. brez slehernega uvoda, mi ie možak povedal, da se ie v hiši zgodil umor in me vprašal, kai vem o tem. Očitno ga na to nisem prav duhovito pogledal. Da dobro vem. kai se ie zgodilo. me ie nadrl, in da nai pridem z barvo na dan! Rekel sem samo. da ne razumem niti besede. Tedai mi »e prišel s svojim obrazom čisto blizu in zaškrtal: »Spodaj leži v postelji neki moški, ki so mu bili odrezali glavo...« Tedai sem vzkliknil: »Pa vendar ne Mr. Bynam?« Sunil ie 8 kazalcem proti meni in rekel: »Nekaj torei le veste! Kaj veste o dekletu?« Potlei me ie izpraševal vse mogoče o Miss Galovi. Rekel sem, da io poznam samo na videz, da sva enkrat samkrat govorila pri madame LaVelle. kier mi ie zagotovila. da mi bo dala priporočilo za svojega agenta. To ie tudi storila. Prihodnji teden moram k njemu.« Njegov debelolični obraz se je zgubal od skrbi, spominjal ie na mladega psa. »Nato me je izpraševal o Mr. Bv-namu. Rekel sem, da sem ga kdaj pa kdaj srečal na stopnišču. .Ali ste gu nocoj videli priti noter ali oditi?* ie vprašal potem. In... tedai sem hitro rekel: Ne! — Vidite,« — poparjeno je pogledal Luciio — »prej sem bil rekel, da sem bil ves večer zgoraj v svoii sobi. In razen tega sem se bal za Mr. Bynama...«
»Kajpak, prav dobro vas razumem. Bill,c ie nežno zažgolela Lucija. »A videli ste ga bili. kajne? Obkorej?«
»Okrog devetih. Vedeti morate...« okleval ie in boječe pogledal madame LaVelle. »...hotel sem se nekoliko vaditi.«
»Villy!« je ogorčena vzkliknila lastnica penziona. »Saj vendar veste, da sem vam prepovedala. Tako daleč bo prišlo, da se bo vdrrrl strrrop nad profesorjem Sesamom I«
»Nisem bil zgoraj,« ie brž odvrnil Villy. »BiL.. bil sem tu spodaj v vaši kuhinji...«
»No. potlei ie vse v redu,« ie dobrohotno popustila.
»A bilo ie prvič, da vas nisem poprej vprašal. Nocoj vas ni bilo tu. ko sem vas hotel prositi za dovolienie...«
Materinsko ljubeče ie madame La Velle pogledala otožnega mladeniča.
»Villv. ali ste že večerjali?« Videč, da v zadregi drsa po stolu sem in tja, je vzkliknila :,»Seveddda ne! In imela sem tako dober jabolčni narastek! Saj sem vam vendar rekla...«
»Nisem bil lačen, res ne.« Vedel se je kakor šolarček. ki se boii kazni, in je hlastno pristavil: »Bil sem torei v kuhinji in sem mislil na to. ali ne bom inotil Miss Galove nad seboi. Nato sem šel gor. Pred vrati nadstropja sem videl nekoga stati, odprl sem in spustil noter Mr. Rvnama. Rekel ie. da pri zvoncu Miss Galove bržčas ne bo nekaj v redu. ker ne zvoni. Potem sem šel v sobo.« Boječe ie pogledal Lucijo. »Med tem časom sem premislil vso zadevo. Morda nisem prav štorij, da sem lagal... A kai nai bi bil storil! Navedel sem napačno ime in trdil, da sem bil ves večer zgorai. Če zdai povem resnico, mi bržčas sploh ne bi verjeli...?«
Luciia ga ie pomirila: »To se bo že še pokazalo. Vsekako ie lepo. da ste nam povedali resnico. Zdaj morava pa žal odriniti. Ne vznemirjajte se več. Bill...«
»Prosim lepo. še nekai ie. kar...«
Luciia mu ie izpodbudno prikimala: »No?«
»Vadil sem se torei v kuhinji: holel
sem preizkusiti nekai novih korakov. Ko sem stopil k vodovodu, da bi se napil, sem zaslišal neki šum in nehote sem najprej pogledal k steklenim vratom. držečim v pralnico, potlei pa proti oknu.« Bill ie okleval in zardel-»Nisem bil prižgal luči. temveč pustil samo vrata v predsobie odprta — to je boljše za razpoloženje, veste. Tako sem lahko pogledal ven. Zdelo se mi je, kakor da bi se zunai plazila neka senca, in slišal sem nekaj zažvenke-tati. Mislil sem. da ie padlo kaj s požarnih stopnic, zakaj Fennellijevi pogosto puščajo svoie reči na niih. Odprl sem okno in pogledal ven. A opaziti nisem mogel ničesar, samo slišal sem. kakor da bi ograja zacvilila — malce je majava, veste. Mislil sem. da se ie kakšna mačka spravila na živila, ki jih Fennellijevi vselej puščajo na p<f žarnih stopnicah. Zato si nisem vec belil glave in sem se vadil dalie.« Resno je pogledal Luciio in s poudarkom dodal: »A zdaj nič več ne mislini; da je bila mačka. Gotovo je bil neki moški. Morda ie bil celo morilec!«
Luciia je zamišljeno prikimala. »Ali veste, obkorej je bilo to, Bill?«
»Ne, natanko ne. Ob četrt na oeeni sem bil odšel iz svoie sobe. ker sem upal. da bom še ujel madame La Velle. preden poide ven. Nekai časa sem se že vadil, preden sem zaslišal šum.«
Luciia je bila videti zelo zadovoljna in oči so se ii svetile od veselja, ko i® mladega moža potrepljala po lakti: »Hvala. Biil...«
Zgrabil io je za roko in io krepk® držal: »Kaj naj zdai storim. Miss Beagle? Ali naj policiji povem resnico? Prosim, prosim, poidite z menoj.-*
Nasmehnila se mu ie.
»Kar mirno ostanite doma. drasn moj. Med tem časom bom pogledala; kaj je s to .mačko*. Če vas bo hote* nadzornik zaslišati, mu povejte resnico. Poskrbela bom za to. da se vai>J nič ne zgodi.« Vstala ie in odšla protl vratom.	.	..
Bill ie mlahal za nio in je bil vi“el! kakor pokaran šolarček. »Vedel sem se kakor bedak. A takoj, ko sem vflB
so primeri, ko je omiljenje poboja na mestu in celo potrebno.
Najprej si moramo biti na jasnem o tem, zakaj se človek sploh poti. ■Treba je vedeti, da se telo ne znoji
Listek ^Družinskega tednika**
38° V SENCI
, Zakaj se človek v vročini poti je moči ukreniti proti temu? Mnogi ljudje so na moč nejevoljni,
njihovo telo pri višji temperaturi sledi zakonom narave in se začne pojiti Neznansko si prizadevajo, da bi pojav prikrili in mojjli pokazati, S» ne spadajo med običajne smrtnike. Tjlkšno prizadevanje bi v interesu
samo takrat, kadar je vroče. Znoj-*Uce skrbe zato, da je koža stalno nekoliko vlažna. To je iz različnih Vzrokov velikega pomena. Zvečine namreč prezremo, da je koža neznansko važen izločilni organ, brez katerega naš organizem ne bi mogel prestajati.
Koža predvsem ne poti samo vode, temveč še marsikatere druge odvisne snovi (posebno soli), ki jih je telo Predelalo in jih ne potrebuje več. še yeč, za telo so te snovi strupene, zato lih hoče izločiti skozi kožo. To polteni kajpak veliko razbremenitev črevesja in ledvic; narobe bi pa umetno *&tiranje znojenja obremenilo ta najvažnejša izločila.
Neprijetnost je tale: cela vrsta pialih živih biti i je, za katera je naša koža idealno bivališče. yečina teh “itij pa more živeti le, če je njihova-okolica alkalična, to se v našem primeru pravi, če koža ni kisla, temneč reagira bazično ali alkalično. V * i Primeru, ki nastopi vselej tam, kjer Jftiamo preveč opravka z milom, sodo **» drugimi alkaličnimi snovmi, kakor lla primer pri umivanju, se znojniee na koži odpro in začno pokati. Tedaj se klice ukradejo skozi razpoke in odprtinice v gornje plasti kože in se Vgnezdijo v tkivu. V kratkem se po-F»žejo posledice: koža dobi mozoljčke § izpuščaje, ki se jih tako bojimo, ■fososto so pa posledice še hujše, ker ^stanejo prave kožne bolezni, tvori m čiri.
.Kakšno vlogo ima pri tem znojenje? Zelo veliko, zakaj tekočina, ki jo Maočajo znojniee, ni alkalična, temveč nekoliko kiselkasta. Ker znojniee neprestano izločajo majhne množine kisline, preprečujejo nastajanje alkalnih snovi in na koži se ne morejo Razvijati neprijetne klice. Koža ostane zdrava in čista.
Zatorej si lahko predstavljamo, da nasilje nad tem naravnim postopkom ni v korist zdravja in zatiranje normalnega znojenja se prej. ali slej maščuje. Drugače je pa, če je potenje bolezenske narave in v resnici pretirano. V tem primeru estetske zahteve niso v navzkrižju z zdravjem.
Pretirano znojenje opazimo skoraj Vselej na tistih mestih, ki so v tem Pogledu najobčutljivejša, namreč pod Pazduhami in na nogah, kdaj pa kdr.i tudi na rokah. Pazduhe in noge zaradi obleke in obutve ne pridejo do sraka, zato potrebujejo prav posebno nego. Sicer obleže na njih tiste snovi, ki so jih izločile znojniee, se na njih zbirajo in začno vreti. Pri vrenju nastajajo alkalične snovi, ki so dobro došlo okolje za prežeče klice, sovražnice polti. Za njimi se neredko pojavijo omenjene ne prijetne infekcijske bolezni kože.
Izločki, ki obleže na koži, imajo še neko slabo lastnost: neprestano namreč dražijo kožo in globlje ležeče znojniee, ki odgovore z večjim potenjem. Znoj čedalje huje draži žleze, ki izločajo čedalje več potu. Ta spet draži žleze in tako se nadaljuje igra, ki sama od sebe nikoli ne preneha.
V	tem primeru se moramo, kajpak poslužiti kozmetičnih pripomočkov, zal pa ti pripomočki niso vselej tako odlični, da bi zlo zgrabili pri korenini. Večina teh sredstev učinkuje kaj radikalno : otrde, tako rekoč ustroje
fornje plasti tkiva, tako da postane oža nepronicava in izločki ne najdejo vec poti iz telesa. Sazume se, da s tem nadležno potenje preneha — a tudi naravno in potrebno potenje
Vseh sredstev pa ne bomo zavrnili. Večina namreč prav kmalu omili pretirano potenje in v kratkem času začno žleze spet normalno delovati. Zna se zgoditi, da ne utegnemo čakati na dolgotrajno zdravljenje in v takšnem primeru je hitro in učinkovito sredstvo formalin.
Na srečo imamo pa na razpolago še neko, čisto naravno in preprosto zdravljenje. Pogoj uspeha je kar največja snažnost, pogosto umivanje kože in pogosto menjavanje perila. S tem odstranimo izločke, ki lepe na koži, in preprečimo nadaljnje kronično draženje žlez. Če so pa žleze že dovolj razdražene, jih s tem postopkom ne moremo pomiriti. Takrat moramo predvsem paziti, da alkalično reakcijo kože preprečujemo in jo nadomestimo s kislo.
To je kaj lahko. Predvsem se moramo izogibati stika z vsemi alkaličnimi snovmi. Vsa alkalična čistila, kakor milo, soda in boraks, morajo izginiti z umivalnika. Namesto tega pa vodi za umivanje pridenemo vsak dan nekoliko limonove kisline — približno toliko, kolikor jo ostane na noževi konici na liter vode. S to vodo umivamo najbolj občutljive dele. Namesto limonove kisline zadostuje tudi jedilna žlica kisa.
Če je bolezen tkiva že precej napredovala, si boste omislili še »kisli« puder, s katerim se boste večkrat na dan napudrali. Takšen ouder si lahko daste napraviti v vsaki lekarni ali drogeriji; najbolj primeren je pač
5	»/» lojevčev puder borove kisline, ki vsrka odvisno vlago. Ta puder si lahko — če je potrebno — natresete tudi v nogavice ali čevlje.
To preprosto zdravljenje se bo že po nekaj dneh poplačalo. Potrebna je samo volja, da se tako dolgo dosledno zdravite, dokler nadležni pojav
USODNI
NESPORAZUM
UPI Sil WERNER VtRBEN
Tri tisoč prodajalk ie bilo v veliki nevrvorški trgovski biši. Millie ie bila ena izmed njih. Imela ie osemnajst let. bila ie lepa in ie prodajala v oddelku za moške rokavice. Narava ii ie bila
—	očitno pre videvajoč. da ii bo v življenju manjkalo modrih svetovalcev — poleff ljubke zunanjosti odmerila tudi dobršen del razuma, tako kakor ie nepreeenliiwj srebrno lisico^ izmed vseh drueib živali obdarila z zvitostjo.
Lepeea popoldne ie stopil prodajalno milijonarjev sin Irvin Garler. To se ni zgodilo po nies«6vi volii. Čakal ie. medtem ko si ie nteeova mati v konfekcijskem oddelku ogledovala nai-noveiše modne umotvore.. Da bi pregnal čas. ie počasi koracal proti oddelku za moške rokavice. V resnici ie. potreboval par rokavic, zakaj »veje ib bil pozabil doma. Ko se ie pa bližal prodajaltremu pultu, ie neodločno obstal. Trije, štirje mladi eoapodie so sloneli na pultu, skušajoč si epraviti na pnste rokavice, ki so iim bile za številko premajhne, medtem ko so hihitajoče se prodajalke sprejemale njihove boli ali mani resno mišljene poklone. Garter bi se bil najrajši spet oddaljil, a prišel ie že predaleč in Millien pogled ie počival na njem vprašujoče in hladno, prijazno in toplo. kakor žar pomladanskega eonca na krpi snega na zelenečem travniku. Živa rdečica ie zalila njegov eospoeki bledi obraz Zakai v trenutku ie razumel, da ni nič več in nič boljši oi drugih mladih gospodov, ki so se trudili za naiklonienost prodajalk.
A zdajci ie obšlo mladega milijonarja nenavadno čustvo prizanesljivosti nasproti tem mladim tiudem. velika nebrižnost do strogih formalnosti njegovega družabnega kroga, ki so bile doslei uklepale njegovo življenje. Hkrati se ie orebudilo v njem žgoče hrer-enenie po tem. da bi moglo biti to ljubko dekle, ki mu ie nrodaialo
ne izgine. Kajpak potrebujete za to par rumenih rokavic iz svinjskega us-
nekaj več časa, kakor če bi kožo kar »ustrojili« in zamašiti znojniee. Tako bo pa delovanie žlez nemoteno in spet normalno. Prizadeta oolt bo že v kratkem lepo napeta in zdrava.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
&
DARHOL
najboljše odvajalno sredstvo
nja. njegovo. Ko so bile rokavice zavite in plačane, ie Garter še za trenutek okleval Jamice v MiMiendh ličkih so podale še globlje. Vsi gospodje, ki so nri niei kupovali rokavice, so prav tako oklevali. Garter se ni bil še nikoli znašel v položaju ki mu ne bi bil kos. Zdai ie pa obstaL zdaleč boli v zadregi kakor drugi mladi moški. Niti najmanjšega upanja ni bilo. da hi to očarljivo bitie srečal kie v svojih trgovskih krogih. Njegovo erce ie burno utripalo ob misli, da bi jo kratko in malo povabil na sestanek.
Po nekaterih vljudnih pripombah ie položil svojo posetnico na pult. »Oprostile mi mojo predrznost, a iz srca želim. da bi vas še kdaj videl. Alj smem upati, da mi boste dali priložnost za to?« MilMe je poznala moške, posebno moške, ki f>o kupovali rokavice. Brez oklevania m ie odkrito pogledala in mu smeie se odgovorila- »Prosim. rada. eai »te na pogled čisto spodoben moški. Sicer nikoli ne hodim z neznanimi moškimi. Ne srodobi se. Toda — kdai se hočete sestati z mereoi?«
»Čimprei.« je odgovoril Garter.
>Potem torej v četrtek zvečer o poli osmih na vogalu Osme in Osem in štiridesete ceste. Stanujem v bližini. A ob enai«*ih moram biti doma. Moja mati me nikoli ne pusti izostati dalje kakor do enajstih.«
Garter ?e vneto pritrdil, da se strinja. in ie hitel nazaj v konfekcijski oddelek. Njegova mati ea ie že iskala, da bi odobril nieao pravkar kupljeno večerno obleko.
Na vožnji z avtomobilom domov se ie Garter predal svojim mislim. Čutil
ie glodajočo bolečino v srcu in se ie ugriznil v ustnice. Zakaj spoznal je, da ljubi, prvič v devet in dvajsetih letih svojega življenja. In zavest, da se dekle, ki ii velia njegova naklonjenost, tako brez pomisleka strinja s tem. da se sestaneta na nekem vogalu, mu ie bita mučna, čeprav ga ie to približalo njegovemu ciiiu. Zakai. kai je razumel mladi milijonar IrvLng Garter o prodajalkah vetekesa Nevworka? Kai ie vedel o tem. da so njihovi domovi ali mrzle izbe ali pa majhna stanovanja, nabito polna sester in bratov, staršev in bolnih dedov in babic! Da njih poznavanje sveta ne sesa dalie kakor do Conev-Islanda do tega kopališča in razgrajališča hkrati, čigar obala, ki jo or.lakašeio valovi, jim mora nadomeščati sončni jas. čisar prekopi in be-nečanske stavbe, eiear eksotične živali in orientalske zanimivosti jim predstavljajo čar daljnega vzhoda. Tam najdejo nepristno, poceni izpolnitev svojih sani — na Conev-Islandn!
Dva tedna po svojem prvem srečanju sta šla MiBie in Garter z roko v roki skozi maihen park Temnilo se ie že Našla sta odročno klop v varstvu prastarih dreves in sta sedlo. Prvič se ie niesova roka previdno ukradla okrog njenega pasu. Ni ena plavolasa glavica ie poiskala počitka na niecovem ramenu »Ahk ie zadovoljna vzkliktiila, »da vam je to naposled šinilo v glavo?«
»Millie.« ie rekel Garter resno. *?ai veste, da vas liubfm! Postanite moja žena. Zdai me poznate in veste, kakšen sem. Hočem vas imeti čisto zase, morate biti moji. Požvižgam se na družabno razliko!«
»Kolikšna pa ie?« ie radovedno vprašala.
»Prav nobene ni.« ie hlastno otfcro-voril. »obstaja samo v mnenju domišlja vcev Lahko vnm privoščim razkošno življenje. Millie. Moj položaj in moie premožpnie mi to dovoljujeta.«
»To pravijo vsi.« ie rekla Millie. »Vsak vam kai takšnega tveze. Bržčas ste prodajalec v kakšni trgovini ali drugj kniicovodia v tovarni bombaža. Nisem tako neumna, kakor se zdim na pogled.«
»Lahko vam priskrbim kakršen koli dokaz, če želite?« ie nežno odgovoril Garter. »Postati morate moja žena, Millie. Ljubil sem vas na prvi pogled.«
»Počasf. počasi, kolikerim ste pa že to rekli?«
Garter ni popustil. Gov.oril je dalie ta naposled ii ie s svojimi besedami omrežil njeno srčece. Pogledala ga je in ie spoznala resnico. Val vročice ji ie zaplal v hladna lica. Zameglil se ji ie daljni sij živliema onstran proda jalnega pulta Garter ie začutil iz-premembo in ie spoznal priložnost »Poroči se z meaoi. Millie,« ie šepetal. »K,o boš moja zena. poideva stran iz tega velikega, grdega mesta. Najino življenje bo en sam srečen dan. Že vem. kam te bom crotselial Že pogosto sem bil tam. Misli si plažo z večnim soncem, valovi pljuskajo ob obalo in vsi ljudje so veseli. Tia nas bo peljala ladja in tam ostaneva toliko časa, kakor nama srce poželi. Videla boš prekrasne palače, stolpe, slike. kipe. Ceste so prekopi in vozila se bova ...«
»Že vem.« mu je Millie segla v besed« in se iznenada vzravnala. >Z gondolami se vozijo tam.«
»Da.c se re nasmehnil.
»To sem si takoi mislila.« ie dodata. »In potlej bova popotovala dalje, zmerom dalje. Ogledala si bova orient in jezdila na slonih — videla indijsko svetišče in japonske vrtove, in vse, kar je znamenitega na vsem božjem svetu. To ti bo pač všeč. kaine, Millie?«
Vstala re. »Poidiva zdaj domov.« ie rekla hladno. »Pozno ie že!« Garter ie popustil. V dveh tednih ie imel dovoli priložnosti, da ie spoznal njeno pogosto se men ta joče razpoloženje, in
ZRCALO
naših dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lii
Spoštujte tujo lastnino — tudi če ni ograjena
Imamo njivo ob prometni cesti. Spomladi smo se trudili z obdelovanjem, kajti bila je ledina in zelo peščena. Tudi dobro pognojiti smo jo morali. Naše prizadevanje nam je na veliko veselje rodilo uspeh, saj vse kaže. da bomo pridelali še kar precej krompirja.
Vendar sem bil pred dnevi, ko sem šel na njivo, neprijetno presenečen. Krompir ob robu njive je bil izpuljen in pometan na okoli. Takoj se mi je zazdel«, da je to storil kdo iz razposajenosti, ki najbrže ni vedel, koliko moči in denarja smo potrošili da smo si uredili to njivo. Ce bi to vedel, potem mislim, tega ne bi bil storil.
Dobro bi pa bilo. da bi se vsi, ki delajo škodo po poljih in njivah, naučili vsaj v teh težkih časih razločevati svojo in tujo lastnino.
F .P.
sprevidel, da proti temu ni bilo moči kai ukreniti. A ves srečen ie čutil, da ie hšl zniaeal.
Drugo jutro ie prišla Millie kakor običajno v trgovino. »No.* ie vprašala tovarišica, ki ie vedela za njene sestanke s Carterjem, »kaj je e tvojim gosposkim prijateljem?«
»Ah. ta!« ie odgovorila Millie in #i popravljala lase. »S tem ie končano. Predstavita.! si samo, kai je hotel, ta nesramnež!«
»Kaj neki?« ie napeto vprašala druga prodajalka.
»Da bi se poročila z njim in. kai misliš, kani ie hotel na poročno potovanje? Na Cotiev Islandk
P
ZAJEC
1ZPUA.AN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strttnrleva ul. 6 prt (rafltilkawkem mostu
*s«o*rs!m ata,8, ca nog.eflt, oocnner,, utomeiri, WMMtn, itt faiu «»«* k instint t sTt#nwtf. Simo mMtttn otfka	Ct«il	•
•MlllllllllllllltlllllltllllllllltlllllllllltIL
I O k V I It ) 1	i
I SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE, E
I KLEIN g
= LJUBLjANA. INottovo 4 = rmiiiimiimiiiimiiimiittiimmiuiirc
SPLOŠNO KROJAŠTVO za gospode,
dame in otroke ter vse vrste popravila. Cene nizke. Prvovrstno delo. Istotam poučujemo krojno risanje najnovejših krojev. Izdelujemo vse vrste krojev po meri. — Čopova IO/I.
FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh ton tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 6.
videl, sem vedel, da mi boste poma-Eali...«
»Da, da,< je zamrmrala Lucija tjavdan. Potlej se je obrnila do gospodinje: »Madame La Velle. ali smem za trenutek pogledati na dvorišče, preden odideva?«
»Ah. mais ouik* ie odvrnila ma-jlame La Velle in se ljubko priklonila. Ovenelo je. kakor da bi nama dovoljevala, da si smeva ogledati okrašeno plesno dvorano. »Oh, pozabila sem!« Je.iznenada vzkliknila, ko je Lucija dvignila zastor v ozadju sobe. »Kuhinja je temna...«
Nameravala ji je slediti, a Lucija ie svareče dvignila prst. »Pst!« je velela Jako odločno, da madame La Velle in laz nisva mogli drugega, kakor da sva Umolknili. Za sekundo sem videla pzek prehod — za njim je bilo pa }etna ko v rogu... toda ne, slabotna {Učka jo zažarela, se premikala kakor kresnica — tedaj je pa tudi že zavesa *ašelestela za Lucijo.
8.
Zastrmeli sva druga v drugo in pridrževali dih. Slišalo se je samo žven-K^tanje zapestnic madame La Velle. "apo&led ie zašepetala:
>Ali ste videli.« lučko?« .Prikimala sem; kolena so se mi za-Ijbila. Billova ušesa so očitno še boli štrlela, rjava zrenica ie nemirno švi-^a‘a v belini njegovega očesa. »Vr... Vrnil se je,« je zajecljal. »Morilec!«
. sPst « sem iezna zasikala, zakai ho-?'*a sem prisluškovati. Zdelo se mi ie.
Lucija ni v nevarnosti, dokler stoji / ozkem prehodu. Toda, ali ie bila še ?*n...? Bila je vsega zmožna, to sem "°volj dobro vedela. Zdajci sem se pomnila, da ii je bil njen oče pobril za njen enaindvajseti rojstni dan ‘ulhen revolver, ki ga je imela še Jffi. Znala ie ravnati z njim. zakai «k°č je bila zadela klopotačo ravno A>n sre(Jo glave... v East-Biddicuttu.
'nanda ni nič vedela o tem. očitno
*	O. sevedal
niti slutila ni, da je imela Lucija v
fozdovih v East-Biddicuttu kdai pa daj strelske vaje z malim revolverjem... Ah. East-Biddicutt... Luciji bi kar pripisala, da je danes vzela revolver s seboj. Ce ta domneva drži. je nič ne zadrži... to sem vedela. Če je bil pa morilec res na dvorišču...?«
Ta misel je bila neznosna. Iztegnila sem roke proti zavesi. Toda nisem si je upala dvigniti; bala sem se. da bi se utegnili Lucijini obrisi odražati od svetle sobe.
»Lucija!« Glas mi je skoraj odpovedal. »Lucija!«
Ni odgovorila. Ali je sploh še tukaj? Zuala se ie plaziti neslišno kakor miš... pogosto sem jo občudovala zastran tega.
Takrat sem na lepem zaslišala pridušen šum; slišalo se je. kakor če zadeneš ob les. in bilo ie daleč. Morda ie že v kuhinji, ali se bliža... komu?
Nič več nisem zdržala križem rok. Naj si je bil zunaj kdor koli. se bo pač rajši skril, razen če bi ea kdo napadel. Toda možni napad s strani Lucije sem morala preprečiti, kljub nevarnosti, da si nakopljem njeno jezo. »Trenutek!« sem zašepetala in smuknila kolikor mogoče hitro pod zaveso. Stala sem v temnem prehodu in skušala oči privaditi temi. Naposled sem razbrala sive štirikote. v katerih sem slutila, da so okna; previdno sem tipala dalje in dala bi bila marsikaj, če bi malo mani hropla. Zdajci sem spet zagledala svetlobni sij, premikajoč se za okni... Svetloba je tipala po tleh; nerazločno sem videla upognjena ramena... Kje ie Lucija? Ali je odšla že skozi kuhinjo in pralnico? Kje za božjo voljo tiči?. Kako blizu nevarnosti utegne biti?
Tedaj sem jo zagledala; kakor privid je šinila mimo okna. Pritisnila sem obraz na steklo. Tedaj jo je svetlobni pramen obsijal... Vedela sem. da ne bo oklevala... Dvignila ie svojo roko; razločno sem videla mali revolver. Sunkovito sem odprla okno. Nisem hotela delati hrupa, nisem nameravala vpiti... in vendar ie -nekaj
v meni kriknilo: »Vrni se. Lucija! Tega ne smeš storiti... vrni se!« Zahlipala sem.
Svetlobni pramen je ugasnil, zaslišali so se koraki. Kakor preganjana sem planila na dvorišče, ne vedoč, kaj počnem. Lucija je stala z revolverjem v roki. Sicer ni bilo nikogar videti, a korake sva še zmerom slišali. Lucija ie odpahnila železna vrata in hotela zdirjati ven. Toda zgrabila sem jo za laket.
»Lucija! Lucija! Vrni se v hišo! Prosim, prosim!«
Pogledala me je. Nikoli ne bom pozabila tega pogleda. Vse sem ii bila pokvarila in ta pogled ie bil hujši kakor naiostreiši očitek. Mirno, prijazno je rekla: »Pomiri se. Marthv! Takoi pridem v hišo. samo nekaj moram še pogledati.« Obrnila se ie od mene. Neznansko me je postalo sram. ko sem gledala, kako preisknie dvorišče, ki ga ie naspol razsvetljevala mesečina. Velike luže so se svetile po tlaku. Lucija je zamišljena opazovala vrata, čez katera ie bil odletel nien »ptiček«, pogled ji ie drsel po požarnih stopnicah ob hiši. Vsa okna Maison La Velle so bila temna, samo iz nekaterih štirikotnikov sosednjih hiš je prihajal slaboten rumen sij. Trepetala sem; ljudje za temi razsvetljenimi okni so se mi zdeli nedopovedljivo daleč, nitj slišali naju ne bi. če bi morali klicati na pomoč, in tudi če bi naju slišali, ne bi mogli pomagati. Zdajci sem imela občutek, kakor da čisto v najini bližini, za vrtnimi vrati dvojica oči opazuje najino početje. Ali ni bilo zvenelo, kakor da bi se koraki vrnili — zdelo se mi je. da se natanko spominjam.
Stala sem kakor ukopana. brez moči. da bi se ganila. Lucija ie brskala po svojem mošnjičku, privlekla iz njega kratko okroglo palico in v svoje začudenje sem spoznala, da ie žepna svetilka. S svetilko v eni in z revolverjem v drugi roki je iskala po mokrih tleh. Mlako za mlako ie skrbno preiskala, medtem ko so potekale minute in sem jaz zmerom znova boječe
strmela proti vratom. Priznati moram, da sem iz srca upala, da ne bi ničesar našla. Naj si ie bilo že kar koli. moški iz teme je tisto reč hotel imeti...
Zdajci se je sklonila, niena roka ie segla v mlako in ko se ie spet vzravnala, se ie nekaj zalesketalo v mesečini. preden ie izginilo v njenem mošnjičku. Slišala sem. kako je ograja zažvenketala in zdelo se mi ie. kakor da vidim dve roki. oklepajoči se železnih palic...
Tisti trenutek se ie v hiši prižgala luč, vrata so se odprla in Billov glas je vzkliknil: »Miss Lucija! Miss Lu cija!«
Lucija ie nežno odvrnila: »Takoi. takoj...« Njene leskečoče se oči so bile uprte v vrtna vrata. Toda tam ni bilo ničesar več videti. Obrnila se je. vtaknila revolver v mošnjiček in odšla v moie neizmerno olajšanje proti hiši.
Bill je zaklenil vrata za nami. Madame La Velle ie stala sredi kuhinie. »Nič več nisva mogla vzdržati.« ie zašepetal Bill. »Miss Lucija, kai ste videli? Ali je bil...«
»Naj si ie bil kdor koli,« nru ie Lucija presekala vprašanje, »popihal jo ie. In zdai...« Popravila si ie jopico in si nataknila hudo zmečkane rokavice, »...morava dalie.«
Šli smo za nio po prehodu, skozi dnevno sobo v predsobje. Bill si je potegnil z roko po čelu. »Z vami bi bil moral iti. Miss Beagle. a žal mi ie prepozno šinilo v glavo. Bil sem kakor ukopan.«
»Kier je veliko kuharjev, se kaša prismodi,« ie odvrnila Lucija tjavdan, a ni se mogla vzdržati, da me ne bi ošinila s pomenljivim pogledom »Morda je velikega neznanca z žepno svetilko sam nadzornik Moore poslal sem. Lahko noč. madame. Lahko noč, Bill. Jutri zjutraj na svidenje.« Zavrnila je Billovo ponudbo, da nama pokliče taksi. »Takoi se vrnite v hišo. mladi mož, sicer se še prehladite.« Brž je zaprla vrata za nama.
Hvala Bogu, sam si mislila, zdaj poideva domov...
Tedaj me je pa iznenada zgrabil strah. Cesta je bila zapuščena: nekaj korakov pred nama so bila železna vrata, čez katera ie bil splezal tisti »moški«... Zgrabila sem Lucijo za laket. »Kie ie redar?« sem izdavila.
»Očitno spi. Zberi se. Marthv. Pazi. :tu prihaja taksi!« Lucija se je osvobodila moie roke in mignila šoferju. Stekla sem za nio in ko sva stopili v taksi, sem na vogala zagledala tud: policista. Omahnila sem na blazino Zdaj sva bili naposled na varnem! Zaprla sem oči in globoko vzdihnila. Toda tedaj se mi te spet prikazal prizor, ki se ie bil odigral na dvorišču, z vsemi podrolmostmi. in v nenadnem strahu sem planila pokonci. »Lucija,« sem zašepetala, »čisto natanko veš. da možak ni bil detektiv.«
»Vsekako.« Prekanjeno so je nasmehnila.
»Kdo torei...«
»Kako nai to vem? Saj ši ,ga vendar prej>odila. še preden sem mogla to ugotoviti.« ie suho odvrnila. Potem ie bila spet prijazna: »Njegovega obraza nisem mogla videti. Privihal si ie bil ovratnik navzgor in si potisnil klobuk globoko na čelo; razen tega ie bil v senci.« Za trenutek ie pomislila, preden i.e nadaljevala: »Povej, Marthv. ali misliš, da ie podoben Johnu Bv-namu?«
»Johnu... Johnu Bvnamu...?« Sapa »ii ie pošla. »Oh. Lucija, to je vendar nemogoče!«
»Imel je prav takšen klobuk kakor John. A to seveda še ničesar ne pa-meni, zaksi takšnih moških klobukov je na tisoče. Razen tega sodim, da Johna nadzorujejo-.«
»Lucija, saj vendar veruješ v Be-sterino in Johnovo nedolžnost? Ne morem si misliti...«
»Ali ne poznaš detektivskega vrhovnega načela, Marthv? .Človekova zunanjost naj te nikdar ne premoti!* In oba sta mična, ali ne? John ie celo prav lep... Dasi so mi prav za prav plavolasci boli všeč.«
Dalje 'prihodnjti.
družinski tednik
30. VII. 1942 XX.
NAVADA — ŽELEZNA SRAJCA
Zgodovino treh priljubljenih pijoč
300 lef je minilo, odkar smo spoznali čaj, kavo in kakao
Zanimivo ie. da ie preteklo šele tri sto let. odkar so Evropejci spoznali čaj, kavo in kakao in komaj dve sto let, kar so se te tri rastline pri nas dodobra udomačile. Prvotna domovina kave ie Arabija, kakaa Mehika, čaia pa Kitajska. Ker ie bil pa v starih časih prevoz blaga zelo drag. te dobrote dolgo niso priromale do Evrope. Ko so naposled prispele do nas, so bile pa tako drage. da so si iih lahko privoščili samo bogataši. Pred okroglo tri sto leti in še pozneje ie bil čai nekaj izredno dragocenega in celo čarobnega, sai ie prišel iz bajne dežele tisoč in ene noči. Prav tako sta bila tudi kava in čaj celo premožnim veliko razkošje.
Ko so pa začetkom prejšniega stoletja Holandci začeli gojiti čaj na otokih Javi in Ceylonu. se je uvoz Čaja v Evropo znatno povečal in tudi pocenil. Privoščili so si ga lahko tudi riromašnejši. Potem so kar na lenem začeli opevati in pisati o čaju, kavi in kakau. razni pisatelji in rastlinoslovci 18. stoletja. Ugotovili so. da vse tri rastline koristijo zdravju in iaeajo duševno zmožnost. Tedaj so se ljudje še ▼ večji meri zanimali za kavo. čai in kakao in se jih privadili V zvezi s tem so začele krožiti tudi vse mogoče legende o nastanku kave in čaja. Kavo ■o baje odkrili etiopski menihi. Nekega dne so opazili, da so ovce na paši jedle doslej neznane rastlinske plodove in postale po njih boli čile in vedre. Takoj so se zanimali za čudodelno rastlino in io pričeli saditi. 0 čaju je pa krožila tale pripovedka. Neki kitajski knez ie med molitvijo zaspal. Ko se ie prebudil, se ie tako razjezil nad svoio lenobo, da si je dal odrezati veke in jih pometal po tleh. Naslednji dan je na istem mestu iz zemlje pognala čudna rastlina, ki je nihče ni poznal. Tako je zrasel prvi iaj. Kakao je posebno cenil odkritelj Fernando Cortez. ki je živel v 16. stoletju. Njegovi vojaki so kakao vsak dan pili in Cortez je poročal španskemu kralju, da skodelica kakaa zadostuje vojaku, da zdrži brez hrane ves dan in vendar ostane pri moči.
Tako so se kave. čaia in kakaa potegoma navadili bogatejši in siromašne jši.
m .
UGANKE
Križanka
1 23-4J678?#41'
Truppe italiane e tedesche motorizzate entrano a Tobruk. — Italijanske in nemške motorizirane čele pri vkora-
nju v Tobruk.
Avto s konjem
Parižani rešujejo ie zadnje ostanke ■vojega sijaja. Zakaj na pariških uli-tah pogosto vidiš izvo&čka. ki ie na polovico avto. Pri tem ie konj upre-len spredaj, kočtjaž sedi pa na drugem koncu tega nenavadnega vozila. Tisti, ki si naianrte takšen »taksic. sedi torej med konjem in kočijažem.
Pogosto se vidiio po pariških ulicah tudi »tovorni avtomobili«, ki so kaj čudni na pogled. V avto je vprežen koni. na strehi avtomobila ie pa pritrjena lesena plošča. Koči ja ž ponosno sedi na kozlu in vozi na gumah, ki varčujejo konjevo energijo. Razen teh se vidijo še druga podobna vozila, sestavljena iz vseh mogočih delov: z njimi si Parižani skušaio pričarati vsaj nekaj nekdanjega udobja.
Nenavadna poroka
Sredi Sahare se le pred kratkim vršila nenavadna poroka, o kateri so in še bodo dolgo govorili v vseh saharskih naselbinah .Poročila sta se hči ravnatelja Transsaharske družbe, Yvettn Rougerie. in letalski poročnik Calmel. Več sto gostov z vseh štirih vetrov prostrane Sahare se je udeležilo ženitovanja in nekateri izmed njih bo se bili za to priložnost podali n« več ko 1500 kilometrov dolgo pot.
Gospodična Yvetta ie ena izmed najbolj znanih osebnosti Severne Afrike. Že več let namreč spremlja svojega očeta na njegovih inšpekcijskih potovanjih in tako si ie na teh svojih potih pridobila nešteto znancev in prijateljev. Med njimi niso samo nameščenci Transsaharske družbe, temveč tudi mnogi šejki arabskih plemen,
Erav tako pa tudi častniki in moštvo ‘ancoskih garnizij. Zato torej ni čudno. da se je na njeni svatbi zbrala pisana družba, ki ne bi bila delala sramote niti kakšni orientalski princesi. zakaj med arabskimi burnusi so bile slikovito pomešane uniforme vojakov in šoferjev. Poveljnik trdnjave Beni-Abbesa ie mladi par kot državni uradnik poročil, »saharski župnike pater Langlais. čigar župnija ie velika nekai tisoč kvadratnih kilometrov. ga je pa blagoslovil.
Parižanke na kolesih
Če bi danes prišli v Pariz, bi vas marsikaj začudilo. Predvsem pa nenavadna obleka Parižank na kolesih, ki ie v očeh nekaterih novi čas Pariza. Odkar traja vojna, je v Parizu na kolesih staro in mlado. Predvsem pa vidiš mnogo liubkih. elegantnih Parižank. ki so si nalašč za kolo dovolile prav posebno, svobodno modo.
Dopoldne, pri nakupovanju, vidiš Parižanke na kolesih, oblečene športno: s hlačnim krilom, jopico in torbico z dolgim jermenom na ramenu Popoldne pa vidiš na kolesih dame, na jM>ti v elegantno družbo. In nobe; na od njih si ne pomišlja, da ne bi oblekla elegantno popoldansko obleko s srebrno lisico in si nataknila klobuk z oblakom tenčice in vsemi mogočimi cvetlicami in ptički, ki pri nai rahlejšem vetriču odleti z glave.
Kdo bi si bil kdai mislil, da se bodo elegantne Parižanke z njihovimi proslulimi klobučki na kolesih vozile k premieri v gledališče?
Dvoboj 8 smrtonosnimi žarki
V Newyorku sta dva prijatelja inženirja sestavljala takšne stroje, ki bi ustvarjali »smrtonosne žarke«. Pred kratkim sta se pa sporekla, ker je prvi inženir. Svendson po imenu, izjavil. da aparat njegovega prijatelja ni za rabo. Drugi inženir. Sam Balty, je vzrojil, stekel k svojemu stroju in
§a sprožil, da bi prijatelju dejansko okazal. da je res iznašel smrtonosne žarke.
Tudi Svendson le pognal svoj aparat in kmalu sta oba stroja bljuvala plamene drug proti drugemu, seveda med peklenskim ropotom. V hiši je nastalo velikansko razburjenje zaradi nenavadnega dvoboja in poklicali so
Biliciio na pomoč. Ko so redarji pri-
i, ie bilo dvoboja že konec: eden izmed strojev je imel kratek stik. Tako se na srečo ni nič hudega pripetilo. zakai električne iskre so učinkovale le na prav kratko razdaljo. »Smrtonosnih žarkov« torej nobeden izmed obeh inženirjev ni iznašel in to je moglo biti obema v tolažbo. Vse-kako ie pa dvoboj napravil veliko reklamo zanju in vsaj v tem pogledu izpolnil svoj namen.
Pes je okradel zlati rudnik
V nekem zlatem rudniku v Kanadi so prijeli nenavadnega tatu — velikega črnega kodra. Pes je bil last nekega rudarja in je zaradi svojih zabavnih umetnij kmalu postal ljubljenec sveh delavcev In tako ie imel dostop v rudnik.
V zadnjem času so pa v rudniku ugotovili, da ie na delu neki tat.. Kljub preiskovanju z rentgenskimi i žarki-, niso mogli obdolžiti nobenega delavca. Tedai je ravnateljstvo postavilo ob izhodu skrivno fotografsko kamero z nevidnimi, infrardečimi žarki. Če bi kdo neopazno odšel skozi vrata, bi presekal žarke in alarmna naprava bi začela zvoniti.
Že naslednji dn se je naprava sprožila. Ko ie čuvaj stekel tja, ie ugotovil, da ie koder vzrok alarma. Ko ie pa pes tekel proti domu svoiega gospodarja. se ie čuvaju zazdelo sumljivo in stekel ie za njim. Prišel je ravno v trenutku, ko ie rudarjeva žena jemala iz pasje dlake drobce zlata. Kodra ie bil torej gospodar tako izuril, da njega nihče ni mogel osumiti, ker niso pri niem nikdar ničesar našli.
Ciganke v vojaški službi
V Združenih državah so poklicali pod orožje vse vojaške obveznike ciganskih plemen, ki so posebno gosto naseljema v državi Georgiji. Izkazali ac m baje posebno v motoriziranih četah.
Zdaj se ie na proti vsemu pričakovanju javilo za prostovoljno pomi t \ službo veliko število cigank. Ker cigani v splošnem niso ravno navdušeni domoljubi, ie priglaševanie cigank najprej zbudilo veliko presenečenje. Kmalu se je pa pokazalo, da ciganke res niso pristopile k prostovoljkam iz kakšnih posebno domoljubnih nagibov. temveč da iim je predvsem ugajala uniforma, ki je zanie očitno na moč privlačna. Njej na ljubo so 6e mnoge ciganke zdai odrekle svoii svobodi. Baje so se pa kljub temu izkazale. vredne lepe uniforme in so menda izredno delavne in ubogljive.
Čevlji, iz ribjega usnja
V vojnem času. ko ie pomanjkanje usnja tako občutno in pereče, si izdelovalci čevljev na vse kriplie prizadevajo. da bi našli primeren nadomestek za usnje. Tako smo imeli priložnost, občudovati čevlje iz slame, platna, rafije in koruznega ličkanja. Na Danskem so pa ieli izdelovati doslej najboljši nadomestek za usnje, in sicer usnje iz ribje kože.
V Nemčiji tudi že poznajo ribie usnje, toda uporabljajo ga predvsem za vezavo knjig, za ročne torbice in za tiste usnjene izdelke, ki iih v vsakdanjem življenju toliko ne potrebujemo. Na Danskem so šli še korak dalje in so pričeli izdelovati ženske čevlje iz ribjega usnja. Ti čevlji so se proti pričakovanju imenitno obnesli. Ženske jih nosijo rajši kakor čevlje iz drugih nadomestkov, ker so trpežnejši, lažji in prožnejši.
Če vemo, da na Danskem vsak dan ustroje povprečno 10.000 ribjih kož v usnje, lahko izračunamo, da iz tega usnja izdelajo vsak dan 1000 parov ženskih čevljev.
Aleksander Veliki ni znal plavati
Svetovni zavojevalec Aleksander Veliki je bil sicer izvrsten tekač, a plavati ni znal
Nekoč, ko je s svoio vojsko oblegal veliko trdnjavo, ie stal pred reko in ker ni znal plavati, ie obupan vzkliknil: »Jaz nesrečnež, zakai se nisem naučil plavanjal« Potlej je p?, nosku-šal na svojem ščitu prebrest :o.
Pravi oglas
Berlinski slikar Hans Glaser ie iskal za neko zgodovinsko sliko model stare, debele, grde ženske. Takšnega modela pa ni mogel in ni mogel najti. Pisal je pisma vsem svojim tovarišem, telefoniral Akademijam in posredovalnicam za delo — zaman. Naposled ie dal v Časopis oglas s tole vsebino: »Slikar išče grdo. debelo, staro žensko za model.«
Čakal ie dva dni, tri, štiri, teden dni — a dobil ni nobene ponudbe. Iz-
previdel ie. da mora dati v časopis oglas drugačne vsebine. In ie takole napisal:
>Slikar išče prikupno, vitko damo v
Vodoravno: 1. Francoski revolucionar. 2. Moško ime (krajša oblika); [klicati. 3. Francoski sin; domače ži*
najboljših letih za slikarski model.«*vali (2. skl.). 4. športni izraz; so-Oglas ie izšel v sredo. V četrtek se Jr^n'ca zaradi poroke (brez samo-je javilo nič mani kakor 127 žensk —J glasnikov). 5. Enaka samoglasnika! druga boli debela, grda in stara od »moja (romansko); predlog; pomožni druge.	f	glagol. 6. Hrib ob spodnji Drini; jud.
J7. Prebivalci sredozemskega otoka;
Sladkor in sladkor J ljudstvo. 8. Pripadnik germanskega
J božanskega rodu; Francozu pomeni Pred kratkim smo brali poročilo iz »leto, Nemcu pa na, ob; italijanski mesta Quita v južnoameriški državiciIspolnik; predlog. 9. Prislov kraja! Ekvadorju, da je tam potres napravil*Vrtna rastlina užitnih dišavnih Ji-
velikansko škodo, ki jo ceniio na 35 milijonov — »sladkorjev«.	j
Kaj nai to pomeni? Ugotovili smo.; da ima ta mala republika denarno' enoto, ki se imenuje »suere« (fran-i cosko = sladkor). Tako se denar ime-: nuje v spomin na generala Antonija; Joseja de Sucre. ki ima velike zasluge za osvoboienie Južne Amerike. V; Ekvadorju si torei lahko s »sladkor-: iem« nabavijo vse. kar iim poželi: srce.
»Štiriročna« perica
V živalskem vrtu v Edinburgu ie pred kratkim poginila stara opica iz rodu šimpanzov, ki ii je bilo ime
Daisy. Izmed vseh obiskovalcev živalskega vrta so naibolj žalovali za njo otroci, zakaj Daisy je bila njihova; j ljubljenka.
Posebno so jo cenile deklice, ki so-jo poznale samo pod imenom »perica«.: Opica je namreč dan za dnem prala: obleke v nekem pralnem koritu. Bila; ie tako spretna, da bi io zavidala mar-; sikakšna dvoročna perica. Naučila se^ ie bila namreč prati z vsemi štirimi: šapami. Če so ii perilo vzeli in ii niso hitro prinesli drugega, se ie Dai-sv užaljena stisnila v kot In le tam čepela tako dolgo, dokler ji niso dali novega »dela«.
»Pot smrti« v Tihem oceanu
Učeniaki so že davno imenovali neko področje Tihega oceana »pot smrti«, a ne morda zato, ker so vnaprej slutili, da se bodo na Tihem oceanu bile velikanske pomorske bitke sedanie voine. Pač pa zato. ker v tistem morskem nodročju sicer morje ni globlje kakor 400 metrov, a vendar r.e more v njem uspevati nobeno živo bitje zaradi pomanjkanja kisika v vodi.
Spričo voine na Tihem oceanu bi bila ta »pot smrti« danes dvakrat vredna svoiega imena...
PLAČAJTE
NAROČNINO!
ELEKTRIKA
Nevihta je minila. Skozi mokre oblake ie posijalo sonce. Gozd. okopan v dežju, je zažarel v soncu. Po suhi veji je zdrknila samotna kapljica in zatre-
Etala na njenem koncu. Zasvetila _se kakor ptičje očesce. Pod nio ie žu-rel nemirni potoček. Skakal ie od kamna do kamna in preganjal postrvi.
»Ali ni nikjer v bližini nobene žejne dušice?« ie z utrujenim glasom iz-pregovorila kapljica.
»Čemu vprašaš?« se ie oglasila veia. »Da odpre usta in me požre, ko bom padla. Ne bi rada padla v ta nemirni potok. Tako sem utruienat«
»Od kod prihajaš, kapljica?« ie vprašala veia.
»Jaz nisem kapljica.«
»Kdo pa si?«
»Solza. Rodila sem se v Ceilonu. y očesu nekega črnega, kodrolasega siromaka. Ime mu je bilo Tari-bari. Tari-bari ie bil lačen in zato ie iokal. In iz njegovega očesa sem padla na razbeljen kamen. V hipu sem se iz-premenila v paro in veter me ie od; nesel. Postala sem sužnia vetrov. Pravi čudež ie, kako sem vse to prestala! Preživela sem strašne ure. Razbesneli vihar se ie odpravil po svetu. Jaz sem priča njegovih grozovitih opustošenj. Najprej ie šel skozi puščavo in tam zasul s peskom karavano ubogih beduinov in velblodov, ki so iskali oazo. Potem ie zavihral nad moriem. raztrgal platno na ribiški ladjici, ii polomil vesla in io potopil. Vsi ribiči so utonili. Nekie zdai ioče sirota deca. Ko ie divji vihar pridrvel do obale, se ie vrgel nad krila vetrnega mlina; jih polomil in razdejal ves mlin. Ubogi
stov, ki ji tudi pravijo smrdilj. 10-Napor, muka; plemič. 11. Proga! žensko ime; oboje skupaj: dolg, nabuhel govor; tuja kratica za pehoto.
Navpično: 1. Velik renesančni slikar (1483.—1520.). 2. Južno sadje; portugalsko otočje. 3. Morska ožina v Vzhodnem morju; kemični znak za krom; izumirajoča žival. 4. Do dnal (izpraznimo); moško ime. 5. Enaka soglasnika; italijanski pisatelj baročnega sloga (1569.—1625.). 7. Predlog; ime meseca in hriba. 8. Na, glej! dvogovor. 9. Fantovski šport! akademska čast; predlog. 10. Planina ob Timoku; glasbena dvorana (francoski). 11. šlezijski romantični pesnik (1778.—1857.).
Stopnice
1.
2.
3.
4.
A
A
A
E
"Sr?*
6. N
7. O
A
A
H
I
N
O
A
H I
f' "M -N N V V
N'
N
V
O
V v
1. soglasnik
2. predlog
3. raj
4. moško ime
5. franc, žensko ime
6. kitajska reka
7. roman Walterja Scotta
Čarobni lik
1Eet pririne deco
I BOLGARSKI NAPISAL ANGEL KARALJIČEV; 1 *
I Prevedla Katarina Spurova
E E
mlinar je v muki vil roke in kakor brez uma stekel k morju — da se vrže vanj.«
»O, zakai sem tako drobna in slaba! Zakaj nimam moči. da bi se borila proti vsemu zlu tega sveta!« ie vzdihnila drobna cejlonska solza in že ie padla v potok.
»Srečno pot!« ii ie zaklicala suha veja.
Ko ie solza padla v vodo in se ozrla okoli sebe. ie videla, da z njo vred potujejo miliioni drobnih kapljic.
»Kdo ste ve?« ie vprašala nova potnica.	...
»Me smo solze milijonov liudi. ki živijo v temi in trpijo.«
»In kam ste namenjene?«
»Gremo, da izpremenimo našo moč v elektriko.«	,
»In komu ie potrebna ta elektrika?«
»Ljudem. Razsvetlila bo temne vaške ulice in žalostna predmestja. Gnala bo kamne tisočerih mlinov, ki meljejo moko za lačne. Vpregli io bodo v električno puščavsko železnico. Ei. kakšno strašno moč nosimo!«
»Čemu lažete?« ie rekla cejlonska solza. »Tudi ve ste le drobne kapljice kakor iaz. Niti mravlje ne morete ubiti.«
»Slabe smo vsaka zase.« so ii odvrnile kapljice, »če pa se združimo, naša moč nima enake na svetu. Videla boš.«
Solza cejlonskega siromaka ni ničesar razumela. Globoko se je zamislila in zaspala. Vso noč io ie planinski potok nosil navzdol. _ Ko se ie zbudila, ie videla, da ie v široki reki. ki buci med visokima bregovoma, Na-
enkrat ie voda zadela ob visoko ka-menito pregraio in se pomirila.
»Kie smo?« ie vprašala ceilonka. ;;
»Zdaj smo pred jezom. Ko bomo zadale, nam bodo odvzeli našo moč in jo izpremenili v elektriko. Videla boš.«
Ko se ie cejlonska solza privzdig-;; nila, da bi pogledala to veliko ilo-: I veško delo, ie nenadoma izgimla v: ogromni cevi. v zaglušuiočem šumu;; milijard kapljic, ki so se stisnile tesno; druga k drugi in dajale svojo moe človeku, da io izpremeni v tvorno energijo.
Vsa omamljena od strahovitega padanja se ie ceilonka osvestila šele na ravnini. Pritekla ie do zelenih vrtičkov in splavala po neketn jarku. Blodila je sem in tja. dokler se ni ustavila ob koreninici neke svetice. Cvetica io je zaprosila: »Kapljica, sestrica, zlezi v zemljo in napoji moje žejne koreninice.«
Kapljica je zlezla v zemlio in napojila koreninice, kakor nahrani mati svoiega otročička. Drugi dan se ie popek cvetice odprl in čez vrt se ie razlil sladak voni. Ves dan so čebelice nabirale na niem medu.
Elektrika pa se je po električnih žicah razširila po vsem svetu. Razlila ie svetlobo po temnih vaseh. Gnala ie električno železnico skozi puščavo, kjer so nekoč ginile karavane. Od gostega mrežja ie bila speljana drobna električna žica do morske obale. Mesto vetra ie začela gnati kamne novega mlina, ki ga ie pridna človeška roka postavila na istem mestu, kjer eo nekoč brezmočno mahedrala krila vetrnega mlina.
1. poželenje
2. šjiortn! Izraz
3. egiptovska trdnjava
4. zapor
5. rimski cesar
Zemljepisna
S k je mesto v puščavi, z t) pa reka na planjavi; ljudstev mnogo jo brodilo, ga mongolsko naselilo.
: Rešitev ugank iz prejšnje
Križanka: vodoravno po vrsti: 3, Me»‘£ ' > vič. 2. misli, vidra. 3. er, Iran, Ant. 4. v y,
< • Apis, Ur. 6. celina, tiha. 6. i. ak, t, K.
; ; 7. nona, Ilirce. 8. gg (= gos), raja,.
9. eta, ravs.aj. 30. risan, Atena. 11. aeroP
Zloženka: Fandango, Roland, admiral, vežan, Metuzalem, Al ge n ib, sredina, e i|* plar, Leonidas, imetnik, Poljaki — Fran selj Podlimbarski.	„
;! Sestavljenka: ar, ak, Ra, Ob, or, ro,
Rab, bar, Oka,- ora, bok, kob, bor, *oDtj0t& rok, kor, Boka, brak, roka, karo, ^or*tv bora, Arko, korba, barok, kobra, *
(29 samostalnikov).	^
Čaroben kvadrat: 1. taborit, % epitafi, 4. okarina, 6. IanoMn, 6.
7. Mu San ov. — Diagonali: Triglav, »» r \ I navpična vrsta: ostroga.
_ Sele zdaj se je zbudil iz omotice. *ako hitro je minil dan z njo, da ni niti opazil, da se bliža večer. Oblački na zahodu so bili srebrnosivi z rdečkastim nadihom, zdaj so postali redkejši in rožnato nebo je prosevalo skoznje. Vrhovi smrek so se čvrsto in temno odražali od ožarjenega neba.
Liana ni počakala, da bi pristal na odhod, sama je stekla nekaj korakov Po stezici navzdol in se je nasmeh-■jana ozrla proti njemu, ki je še stal na terasi, kakor da se ne bi mogel odločiti. Njen obraz je bil zdaj spet takšen, kakor ga je bil od nekdaj poznal, otroški, nekoliko zmeden in rožnat od odsvita večerne zarje.
Ubogljivo in tiho je šel za njo. Zdaj si je bil prvič gotov globine svojega čustva do nje. To spoznanje ga je prevzelo. Bogve, ali ni ničesar »pazila? Ali ni spoznala, da se za krinko njegove hladnosti in nepopustljivosti skriva nekaj drugega? Neskrbno skakljaje je hitela navzdol, ne da bi se ozrla.
Strastno si je zaželel, da bi smel steči za njo, jo prijeti za roko in popeljati skozi gozdv čigar temne, žametaste smreke so šumele v večernem vetru. Spomnil se je, kako je kot deček rad hodil po mehkih, z igličjem posutih tleh, kako je posedal na koreninah in se igral ob potočkih, ki so se v neštetih ovinkih vili mimo ogromnih debel. Na dnu kristabio ciste vode so se svetili okrogli, izlizani kamenčki, ponekod so smrekove igle, zapletene v veje, ki so se ugvozdiie v tok, delale naraven jez, da je voda žuboreč padala v majhnem slapu v peneče kotanje.
Gotovo je tudi v tem gozdu takšen potoček, tla so prav tako mehka kakor preproga in skozi vrhove smrek se sveti večerno nebo kakor razcefrana temnosinja krpa... Čutil je, da bi 6e mogel sredi tolikšne lepote otresti vse svoje žalostne preteklosti, vseh svojih mračnih slutenj, da bi mogel očiščen in ves dobroten razodeti Liani svojo stisko in svojo bolest. Misel, da bi 'utegnil sam z njo stati sredi tihe, svečane samote gozda, mu je vzvalovila kri po žilah. Kaj je v tem neskrbnem, nekoliko otroškem in tako nežnem bitju, da ga tako mami in privlačuje? Kaj je v teh temnih, košutjih očeh, da se mu srce vselej stisne od sladkosti, kadar pogleda ■vanje.
Ko sta molče prišla do znožja, kjer je ena pot vodila v park, druga, ožja pa v gozd, je za trenutek postal. Kakor da bi čutila njegov žgoči pogled na tilniku, se je obrnila in ga pogledala.
»Ali hočete, da vam razkažem
§ozd?« je vprašal. Njegov glas je il hripav.
Zdrznila se je in v njenih očeh je bral senco strahu, ki se je pa takoj prevedrila.
»Ali ni že dovolj pozno, da morava domov?« se je izognila.
Pogledal je na zapestno uro in vzdihnil. Kazalca sta se bila res že daleč pomaknila, toda če bo pošteno vozil, bosta še o pravem času v Parizu.
»Rad bi bil še nekaj trenutkov z vami,« je dejal, »današnji dan je tako bliskovito minil. Ko bom sedel v avto, ne bom utegnil misliti na drugega kakor na cesto pred seboj.«
Liano je izpreletel lahen strah ob misli, da bi zdaj odšla sama z njim po ozki poti v gozd, ki se je zdel teman in neprodiren. Toda nekaj v njej je bilo močnejše od strahu in pomislekov, neko novo, močno, silovito čustvo, ki jo je gnalo, da je molče
frikimala. In namesto da bi bila od-
la proti parku, kjr so iz daljave doneli zvoki večernega koncerta iz hotela, sta se obrnila in molče odšla po stezi v gozd.
Liani se je zdelo, kakor da bi bila ▼ cerkvi. Visoke smreke so bile košate skoraj do tal in zapirale raz: gled, tako da je bilo. kakor da vodi Etezat ki se je vse bolj in bolj ožila, iz večnosti v večnost. Ponekod je rasla visoka praprot, drugje spet so bila tla vsa rjava od igličja.
»No, ali veste, kdo je to storil?« je vprašal Pierre in pokazal na oskubljene vejice, raztresene pod neko smreko.
Liana ga je od strani pogledala. Njegov profil je bil v večernem Somraku mehak m deški.
»Ne vem,« je priznala.
»Veverica!« se je zasmejal. »Ali niste še nikoli hodili po gozdu? Jaz
nji
LJUBEZENSKI
ROMAN
sem pa kot deček preživel svoje najlepše dni v goščavi za našo vasjo.« In kakor da bi bil preveč povedal, je odsekano umolknil..
»Kaj bi storila, če bi me zdaj
■i |iri»i moz j
objel?« ji je prešinilo možgane. Kakor da "bi slutil njene misli, jo je pogledal.
»Ali se bojite?« je mehko vprašal.
»Če rečem da, ali boste užaljeni?« je dvomeče odgovorila.
»Ne,« je hitro odvrnil. »Jaz prenesem resnico, mala moja gospa! Zato bi rad, da bi mi zdajle, ko med nama ni drugega kakor ta topli, dobri večer, odkrito priznali, zakaj ste se poročili z Lussanom?«
Liana se je zdrznila. Pošastna senca njenega namišljenega moža jo je spremljala celo semkaj. Torej jo je Pierre tudi semkaj peljal samo zato, da bi s tem veličastnim okoljem, s samotno naravo vplival nanjo, da bi priznala nekaj, česar še sama ni vedela! Solze so ji silile v oči. Ni sel z njo zato, ker bi bil rad z njo sam; vse to je bilo samo premišljena igra. In ona. neumnica, je mislila, da morda kaj več čuti zanjo! Šla je bila z njini, ker si je želela biti z njim. Lica so ji gorela, ko je dejala:
»Torej radi bi vedeli resnico? Prav. Poročila sem se z njim, ker je bil edini človek, ki me je rad imel! In tudi jaz,« iskala je pravega izraza, »tudi jaz sem ga rada imela.«
Čeprav je bilo že temno, je videla, da je njegov obraz postal oo teh poslednjih besedah čisto bel. čutila je strastno zadoščenje, videč, da ga je ranila. In v potrebi, da bi_ bila ta rana še globlja in bolj boleča, čuteč, kako se pogreza v sladko temo lazi, je nadaljevala, tako živo, kakor da bi govorila čisto resnico:	v
»Bil je prijatelj mojega očeta. Edini, ki je v meni gledal še kaj drugega kakor samo zapuščeno, revno siroto. Prvi je bil, ki je odkril v meni dekle, prav tako vredno ljubezni in oboževanja kakor druga dekleta. Vidite, bila sem občutljiv, živčen otrok. Moja mati se je bila vdrugič poročila in odtlej ni bilo doma več prostora zame. Vsi so gledali name samo kakor na predmet, ki pač mora biti pri hiši. Nič drugega nisem bila zanje kakor predpražnik, ki ga opaziš šele, ko se spotakneš obenj. Anatole mi je pa izkazoval od prvega dne tiho spoštovanje. Bila sem tako zastra-šena, da sem se bala fantov svojih let, in oddahnila sem se ob misli, da bi smela biti njegova žena. Imel je tako čudovito mile. dobre roke.« Sama se je čudila, kako zna lagati, toda ko z druge strani ni bilo glasu, je vročično nadaljevala:
»Bila sem edina vsebina njegovih zrelih let. Bala sem se trde, neusmiljene ljubezni mladih moških, njihovih nasilnih poljubov, njihovih surovih objemov. Povedala sem vam že. da sem bila ubog, zastrašen otrok. V njegovem nežnem objemu sem spoznala, da je lahko ljubezen tudi drugačna... Da, najbrže sem ga vzela iz ljubezni!«
Poslednje besede so se slišale kakor vzkrik ranjenega srca. Hotela je Se dalje govoriti, v čudno naslado ji je bil ta slap besed, odbijajoč se ob njegov mrki molk, toda začutila je dvojico močnih rok, ki so jo zgrabile kakor otroka in jo položile na maho-vita tla. Žgoči, strastni poljubi na usta so ji jemali dih. Niti poskušala se ni braniti, bilo je dobro, da ni bilo treba misliti, da se je čutila tako drobno, tako brezmočno v njegovem tesnem objemu. Z desnico jo je oklepal okrog pasu, levica, vsa nemirna in težka, ji je ležala na prsih in jo pekla skozi tenko svileno obleko.
Ko so se njegove ustnice ločile od njenih, je zastokal. Zakopal je glavo v mehki mah poleg nje in nekaj trenutkov ležal negibno in tiho. Liana se je naslanjala na deblo visoko smreke;^ čutila je, kako jo grčasto lubje tišči skozi tenko obleko, toda ta občutek se je spajal s toliko drugimi, novimi občutki, da je bil čisto neva-žen. Vse okrog nje je dihalo sladko tišino. Nebo med' smrekami je bilo
daljnje in visoko, temno zeleno nebo med mrakom in večerom, ko na zahodu še bdi zarja,; na vzhodu se pa prižigajo prve zvezde. Njene ustnice so bile še vse mehke od poljubov. Njeno telo je bilo kakor trepetajoča struna, voljno prižeti se v nov objem.
»Pierre,« je zašepetala, »kaj ti je?« Ni se zavedela, da ga tika.
Dvignil je obraz k njej; bil je brezstrasten in kakor ugasel. Zdelo se ji je, da so postale sence pod očmi globlje in temnejše. Za trenutek so se njegove oči potopile v njene, nato se je vzravnal, in si jel otepati igličje z rokava.
»Prav, hotel sem izvedeti resnico,« je vzkliknil polglasno, »toda to, kar ste mi povedali, je hujše od resnice! Kako ste le mogli!...«
Glas se mu je prelomil od bolečine. Ko je vstal, je videla, kako njegova sloka postava v temi niha sem in tja. Čustvo usmiljenja in samotnosti jo je obšlo. Zdaj se je zavedela, da je s svojo lažjo zabredla predaleč, da bi mogla še nazaj. In zdaj, ko je prvič zaslutila, da jo morda ta človek ljubi bolj, kakor je kdaj slutila, se je zavedela, da ne bo smela nikoli več dovoliti, da bi se ji tako približal. Z lažjo si je bila zagradila pot.
Morda si je Pierre razlagal njen molk odklonilno, morda se je bil v mislih že oddaljil od. nje, ki jo je bil še prej držal v rokah; zdaj je mirno in skoraj nekoliko zdolgočaseno dejal:
»Čas do, da greva domov, mada-me.«
Sprejela je ponujeno roko in vstala, šele zdaj je začutila, da je njepo telo ranjeno, kakor da bi mu bil nekdo storil hudo krivico. Čutila se je tako zelo utrujeno. Brez besede sta se po stezi vračala proti parku. Pot, ki se ji je prej zdela tako čudovito lepa, je bila zdaj neskončno dolga. Ko se je nekajkrat spotaknila ob korenine, ki so preraščale stezo, jo je Pierre prijel pod roko. Sama ni vedela, ali ji to dobro de, toda korakala je tiho in poslušno kakor otrok ob njegovi desnici in ni ugovarjala, ko jo je v avtu skrbno zavil v odejo iz velblodje dlake.
Nekaj časa sta tiho vozila. Zdaj je bilo že čisto temno, le kdaj pa kdaj se je zabliskal cestni ovinek v luči žarometa. Pierre je vozil hitro, toda previdno. Na ovinkih je zmanjševal hitrost, na odprti cesti pa je pustil, da je kazale« hitrostnega merilca šinil skoraj do sto kilometrov.
Liana se je čutila zdaj pomirjeno in čisto majhno v varnem zavetju tople odeje. Hladen nočni zrak ji je vel v obraz in jo prijetno svežil. Kolikor bolj sta se bližala Parizu, toliko samozavestnejša je postajala, čeprav ji je spomin na pravkar doživljeni večer še zmerom poganjal rahel, sladak srh po telesu.
Morda sem se pa dala poljubljati samo zato, ker sem tako sama, tako žejna nežnosti in ljubezni? je skesano pomislila. Na tihem si je obljubljala, da ne bo nikoli več izzivala njegove radovednosti, niti dražila njegovega moškega samoljubja. Zdaj se je trapila z dvomi, ali jo ljubi ali ne, takoj nato si je pa zatrjevala, da je to pač vseeno, ker ga tako ne sme nikoli več videti.
Ne, to čustvo med njima je bila vse preveč zapleteno, obdano s toliko čudnimi skrivnostmi, da se ga je bolj bala kakor veselila. In čutila je, da je storila nekaj nečednega, ko mu je iiatvezila, da se je bila s pokojnim Lussanom poročila iz ljubezni. Kesala se je, toda zdaj to ni bilo več mogoče popraviti. Bilo ji je, kakor da je bila zašla v strugo, predaleč v valove, da bi se mogla obrniti in plavati proti toku.
Že sta se vozila skozi pariško predmestje. Ulice so postajale vse svetlejše in odsev svetlobnih reklam j/> igral na Pierrovem obrazu, ki je bil zdaj v luči, zdaj v temi. Od strani ' ga je pogledala. Zdaj je bil njegov j obraz oddaljen in zapet, ustnice so bile odločno stisnjene v tenko črto. Nekaj zagrenjenega je trepetalo na ! tem obrazu.
»Ali ste kaj lačni?« je zdajci nenadna vprašal.
Liana se je zdrznila. Nenadno jo je bil iztrgal iz sladkih sanj.
»Hvala,« je hladno odgovorila. »Večerja me čaka doma.«
»Oh, to me veseli,« je vzkliknil, morda nalašč nekoliko porogljivo, »izlet z vami me je pošteno utrudil in nič kaj mi ne diši, da bi zdaj še večerjal v prometni gostilnici.«
»Lepo, da ste tako odkriti, gospod Pierre,« je odgovorila, »za drugič boste vedeli, da vam moja družba ne de tako dobro, kakor ste bili mislili davi.«
»Sem se pač motil,« je prav tako hladno odgovoril in zavrl avto. Zdaj šele je videla, da sta že pred njeno hišo. Njegov poslednji odgovor jo je zabolel, toda bila je preveč prežeta z vtisi, da bi ga natanko tehtala. Vzela je ročno torbico, pogledala, _ali ni morda še česa pozabila, in skočila iz avta.	.
»Prepuščam vas vašim sanjam, madame,« je vzkliknil. »Sanjajte o svojem pokojnem možu, o njegovih milih starčevskih rokah in nežnih objemih, če vam je tako bolj prav!«
In še preden je utegnila kaj odgovoriti, je že pognal avto. Ko je stala na pragu, je slišala njegovo visoko trobljo za ovinkom, kmalu nato je pa hrušč motorja zamrl_ v šumu velemesta.
Zamišljena je odklenila in odšla po stopnicah v svoje stanovanje. Ko je vstopila, se ji je vse zazdelo neresnično, tako daleč je že bilo davišnje jutro, ko je bila še mirna in vedra. Sedla je na kauč in se zagledala v sinjo opaženo steno pred seboj, ne da bi mogla pošteno zbrati svoje misli. Samo nečesa se je zavedala: treba bo | bežati in čimprej! Zdaj je prišel čas, ko se mora zaupati Marti. Sama si I ni vedela več nobenega sveta.
Misel, da ga ne bo več videla, ji je bila hkrati pomirljiva in boleča. Čutila je notranjo potrebo, da nekaj stori, da se ne pusti odnesti toku, k; meče na levo in desno, da si ob
iregu do krvi odrgne komolce in kolena. Ko se je spomnila na njegove vroče, tesne objeme, na niegove zeljne ustnice, je začutila rahlo omotico
■ sreče in hrepenenja.
j »In vseeno se ga bojim,« je zase-
1 petala sama pri sebi in zlezla pod
1 odejo. To je bila poslednja jasna misel, preden je zdrknila v nemiren sen.
VIII
Liana je v dneh po tistem izletu v Saint-Germain spoznala, da je nekatere načrte teže uresničiti, kakor
■ jih skovati. Kolikokrat se je bila že odločila, da bo pretrgala vse vezi s skrivnostnim .gospodom Pierrom-, toda vselej se je skesala, vselej je pustila, da jo je tok dogajanja odnesel s seboj.
Na srečo je imela dela čez glavo; gospa Limayeva se je vrnila z dopusta v gorah zagorela, dobre volje in kar pršeča od neporabljene življenjske sile. Takoj se je pričelo delo za jesensko kolekcijo. V septembru je imela v načrtu nekaj večjih modnih revij v okviru tujskoprometne razstave, zato so morale pomočnice v njenem salonu pridno sukati šivanko. Ni bilo časa za klepet, za spomine na preživljene počitniške dni in za skrito hihitanje.
Kakor hitro so tekli delovni dnevi, tako hitro je plahnela zdrava, rjava barva z dekliških obrazov. Po tednu dni dela je bil Lianin obrazek spet bled in ozek, toda vseeno je bil svetal in kakor ožarjen od notranje luči.
Pierre, Pierre, je mislila sama pri sebi, vbadaje šivanko v tenčično ten; ko blago. Kako si me začaral. Zdaj se te bojim bolj kakor kdaj koli poprej, bojim se tebe, tvojih objemov, tvojih poljubov.
Nerada se je spominjala tistega večera z njim; zdaj, sredi delovnega dne, ji je bilo nejasno, kako je mogla dovoliti, da se ji je tako približal, še zdaj je včasih, ko je v poltemi sa-
njarila na kauču, čutila vročico nje-
fovih močnih rok, prav tistih, ki so ile videti tako mirne, tako hladne in neosebno negovane.
Ves ta teden ga ni bilo na spregled. Njene tovarišice so jo že pozabile dražiti in Liani je bilo kar dolgčas, ker nobena ni več omenila njegovega imena. Zdaj si je želela, da bi mogla govoriti o njem. Vsi dnevi- so bili polni njega in misli na tisti edini, samcati dan, ki ga je preživela z njim.
K Marti že teden dni ni šla; saj je bila vsek večer tako utrujena, da si je želela doma in postelje. In vsakokrat, preden je zatisnila oči, je stekla k oknu in pogledala na cesto. Želela si je, da bi tam pod platano zagledala njegovo visoko, vitko postavo...
Ko so prišli prvi septembrski dnevi s hladnimi jutri in krajšimi večeri, se ji je zdelo, da Pierra že celo večnost ni videla. Kakor si je nekdaj želela, da bi za vselej izginil iz njenega življenja, tako živo je zdaj hrepenela, da bi spet zagledala njegove velike, opazujoče oči. V desetih dneh, kar ga ni bila videla, se je s presenetljivo jasnostjo zavedela, aa ga ljubi. To spoznanje jo je vznemirilo. Zakaj neki se je morala zaljubiti prav v tega tujca, ki mu niti imena ne ve in ki je prinesel v njeno življenje samo zmedo in nemir?
Prav je, da ne hodi ve? za menoj, ga bom vsaj pozabila, se je tolažila, toda srce je govorilo drugače. Vselej, kadar je stopila iz hiše, se je zvedavo ozrla po ulici, ali ne stoji morda na bližnjem vogalu, tako nekoliko vnemamo, s klobukom v rokah in z velikimi, zamišljenimi očmi.
Morda je opazil njeno prikrito veselje, ko jo je nekega večera počakal pred službo; prizanesljivo se je smehljal in v očeh mu je plesalo tisoč iskric. Liana ni mogla uganiti, ali pomenijo veselje ali podsmeh. Nekoliko v zadregi, vendar pa tako, kakor bi bilo to samo po sebi umevno, mu je podala roko. Čutila je, da je njegov pogled občudujoče zdrknil po njej. Nosila je nov jesenski kostim, ki si ga je sešila ob prostem času v večernih urah. Preprost, črn kostim, ki ga ima tako rekoč vsaka Parižan-ka, z belo bluzo in belo gardenijo v gumbnici. Bila je razigrana in dobre volje, kar Pierru najbrže ni ušlo.
»Ali bi šla v kino?« jo je vprašal, ko sta se že nekaj časa brez cilja sprehajala po pariških ulicah. »Anabella igra. Rad jo gledam, zdi se mi. da je nekoliko vam podobna.«
Liana je zardela. Anabella je bila tedaj v Parizu velika moda. Pravkar
Ž'e bila podpisala pogodbo s Hollywoo-om in nekteri pariški listi so pisali, da je najlepša in najbolj nadarjena francoska filmska igralka. In ona naj bi ji bila podobna? Menda je to spet eden izmed porogljivih Pierro-vih dovtipov.
»Tudi jaz že dolgo nisem bila v kinu,« je naposled odvrnila. »Kakšen film pa vrte?«
»Hotel du Nord. Ljubezenski film. Upajva, da se bo srečno končal. Ali greva?«
Liana je prikimala. Pustila je. da je Pierre kupil vstopnice; kmalu sta sedela v zatemnjeni dvorani. Od vsega je Liana v kinu najrajši pošlu-sala igranje modernih glasbenih del pred začetkom predstave. Zdaj, ko je sedela v poltemi ob Pierrovi desnici in ji je nežna godba pozvanjala na uho, se je počutila skoraj čisto srečno in si ni ničesar več želela.
Film je bil dober. Bil je poln Pariz*, pariškega ozračja, ljubezni, tragične ljubezni dveh siromakov, ki naposled obupata nad življenjem in skleneta, da pojdeta skupno v smrt. To pa še ni konec. V usodnem trenutku ljubimec ustreli dekle, sam se pa zboji poslednjega koraka in zbeži.
V drugem delu težko ranjeno dekle — Anabella jo je igrala pretresljivo resnično — naposled le ozdravi in poišče njega, ki sedi v ječi. Po skupnem trpljenju in očiščenju, po odpuščanju se spet najdeta, voljna živeti, ljubiti in trpeti drug ob drugem... Pariz, mesto ljubezni _ in meščanske povprečnosti, ju sprejme v svoje okrilje. ,Hotel du Nord‘, kraj, kjer sta nekoč iskala večnega pozabljenja, je zdaj zanju kažipot v novo življenje.
Dalje prihodnjič
I
HUMOR IN ANEKDOTE
Nečuuurnost
»Prosim, rada bi kupila nočno sraj-eo, toda elegantno; sem namreč me. eečnica.«
Počasi razume
»Joj, kako si eleganten! Kje se pa oblačiš?«
»V postelji.«
»To že vem, toda menil sem, kdo te oblači?«
»Sam. Misliš, da sem še otrok?!«
Optimist
»Ali bodo Iz teh semenc, ki ste mi Jih pravkar prodali, res zrasla visoka, krepka drevesa?«
»Seveda, gospa.«
»Torej mi lahko zavijete zraven še ležalno mrežo.«
Pokloni
»Da, ljuba sestrična, poročil bi se » tvojo prijateljico, če bi bila vsaj malo bolj odprte glave.«
»O. ubogi moj, pozabila sem, da ti potrebuješ ženo, ki bo imlea pameti »a dva.«
En miniature
»S čim vendar mešate svoje barvice?«
Slikar: »S pametjo.«
»Oh, zdaj pač razumem, zakaj ste (ostali slikar miniatur.«
Ponoči in podnevi Mati: »Kako ste si drznili, gospod, poljubiti mojo hčer sredi noči...«
Krivec: »Da. zdaj, ko je dan, se tudi jaz sam temu čudim.«
Začetnik, ki ne začne...
Ufclhard Wagner je na prošnjo nekega svojega znanca sprejel v svoi orkester nekega začetnika pozavnista. Pri prvi skušnji pozavnist ni pričel pravi čas igrati. Wagner je potrpežljivo še enkrat začel skladbo, toda tudi to pot pozavnist ni pravi čas zaigral ‘svoje arije. Zdaj se je slavni glasbenik razhudil in vzkliknil:
»Za boga, če ste že začetnik, zakaj vendar ne začnete?«
Dvakrat zlobno
Znani dunajski profesor dr. Neuner se je pri kvartanju pošteno sprl z enim svojih sosedov. V sveti jezi je vzkliknil:
»Gospod, vi ste omejeni!«
»Ali naj bo to žalitev?« se je razhudil sosed.
»Ne, samo diagnoza « je mirno odgovoril profesor.
Najnovejša škotska
Neki star Skot zahteva od svojega sina .da mu vsakega prvega v mesecu izroči vso plačo do poslednjega penija. Nekega prvega v mesecu si je pa mladi 6kot pridržal en šiling.
Ko se je drugi mesec to ponovilo, je stari Skot vprašal sina :
»Sama sva, kar povej kako Je dekletu ime.«
SADNI OCET
NAPISAL STREKEU JOSIP
škoda na žepu, na zdravju in na razpoloženju je. če kupujemo za kuhinjske potrebe v trgovinah tovarniški ocet. Pripravljamo ga, da dodajo vodi nekoliko barvila in 3 do 4% ocetne kisline, ki je strupena. Če pa kdo hoče imeti *ak ocet, naj kupi samo ocetno kislino in vodo naj primeša doma. Barvilo pa se mu da a sokom bezgovih jagod, borovnic ali tudi črnih črešenj.
Kdor prideluje vrste doma, si z pravi osvežujoč in Vsako sadje je za bro. Najboljše je več sladkorja, pa sline. Napačno je
sadje katere koli lahkoto doma na-zdrav sadni ocet. napravo oeta do-zrelo, ki vsebuje manj jabolčne ki-mnenje, da je ki-
V 24 URAH
barva, plisiia Id kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetloliks srajr.e. ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
slo, nedozorjeno sadje dobro za ocet. Kislina v sadju ni cvetna kislina, temveč jabolčna, ki nikakor ne nadomešča oeta ne po okusu, ne po dobroti. Sladkor, ki ga vsebuje sadje, se po kipenju (vrenju) spremeni pri-lično na polovico v ogljikovo kislino, ki izpuhti in na polovico v alkohol; in *a se šele vsled delovanja ocetnih bakterij spremeni v ocetno _ kislino. Zato je tem jačji. čim slajše je sadje, ki ga v ta namen porabljamo.
Letos je nrav dobra sadna letina, zato treba, kar ne bo prodanega sadja v svežem stanju, pripraviti za poznejši čas razne shranke. V naslednjem letu skoraj da ne bo tako blagoslovljene letine. Kjer ni namreč sadno drevje dobro oskrbovano in gnojeno, kar je pri nas po večini, se ob obilni rodnosti izčrpa. Zaradi tega treba letos kolikor mogoče mnogo sadia posušiti, nakuhati marmelado, vložiti in sterilizirati ga v neprodus-nih kozarcih, napraviti osvežujoč sla-dosok in sadjevec pa tudi ocet. Le nikar ga tratiti za žganje, ki nima za prehrano nobene vrednosti, pac pa škodo.
Za sadni ocet je potrebno, da ima sadje vsaj 5% sladkorja. To se zmelje v sadnem mlinu, če tega ni, se ga stolče, jagodičje se zrnasti in spravlja v kak lesen škaf ali čeber, nikar pa v kovinasto posodo. Lahko se to dostavlja, kakor pač dobivamo sadie in jasrodičje. Dobri so tudi odpadki (olupki) od sadja, grozdne in sadne tropine, ki vsebujejo fladkor. Tem dodamo nekolike vode. Po.«odo z brozgo prenesemo na toplo in i>a-
lahko pokrijemo, da ima zrak dostop. Najprimernejša toplota za kisanje oeta je 25 do 30° C. Pri višji ali nižji toplini počasneje sladkor vre in tudt nastali alkohol se počasneje pretvarja v ocetno kislino. Kisanje pa pospešimo, ako dodamo v posodo ocetno mater (klobuk), če rabimo skisano posodo, v kateri ie bil sadni ocet in pa tudi, če prilijemo nekoliko sad-ngea oeta. S tem pomnožimo ocetne bakterije, vsled tega tudi pospešimo kisanje. Nikdar pa ne smemo dodati ocetne kisline ali tovarniškega oeta, zakaj s tema bi ostrupili in umorili ocetne bakterije in zavrl i nadaljnjo kisanje.
Najokusnejši je ocet iz vina ali vsaj iz vinskih tropin, temu sledi iz zrelih črešenj, hrušk in neprekislih jabolk, oziroma od teh odpadkov in končno iz češpelj in sliv. Zaradi prevelike množine jabolčne kisline, je ocet iz ivanjega grozdičja in kosmulja manj okusen.
Kakor rečeno, mora biti za dober ocet vsaj 5% sladkorja, zato ne smemo brozgi v posodi priliti preveč vode. ker voda ostane le voda. ki sicer poveča količino, zmanjša (razredči) pa kislino, da je ocet premalo izdaten.
Ko je ocet vsaj delno kisel, ga spre.Šamo in spravimo v sodček ali v stekleniee, na rahlo zamašimo, da ima zrak dostop, in ko se očisti, ga pretočimo, da namreč izločimo drožje (goščo). Tekom časa, zlasti v šibkem ochi, začne namreč drožje razpadati in gniti, da se izdelek pokvari.
Beseda, dve o pretiravanju
Vse, kar naj bo trajno lepo in mikavno, je umerjeno, skoraj skromno. Antične umetnine, ki so s svojo lepoto preživele stoletja, so preproste in globoke. Lepe ženske, ki so nam jih ovekovečili slavni slikarji, so preproste, mile lepote. Pač je opaziti v nekaterih dobah neko pretirano razkošje v oblekah, toda tedaj je razkošje spadalo k takratni noši in k takratnemu načinu dvornega življenja. Če pa ženska danes pretirava v negi in oblačenju, se to ne poda v okvir današnjih dni.
Naš list prav gotovo ni izmed tistih, ki bi prepovedali sleherno negovanje, ki bi se zgražali nad pametnim, umerjenim lepotičenjem. Lepota nam je prav tako potrebna kakor druge vrednote v življenju, in mnogo je ljudi, ki ne bi mogli živeti brez nje.
Lepotičenje kakor ga razumejo nekatere ženske pa nima nobene zveze z lepoto in z dobrim okusom. Če pretiravamo v svojih čustvih, smo smešni, če pretiravamo v oblekah, v negi svoje zunanjosti, nismo samo smešni, temveč že kar klavrni.
Nasproti meni v tramvaju je zadnjič sedela gospodična, ki jo že dolgo na videz s ceste poznam. Ena tistih žensk je, ki jih je narava obdarila z drobnimi, zelo ljubkimi posameznostmi, ki se pa — delno tudi po njeni krivdi — ne zlivajo v harmonično celoto. Tako ima velike sive oči, zelo lepe, če ne bi bile trdega, steklenega pogleda kakor pri lutkah. Ustnice se bočijo v čudovitem loku, toda nos je predebel in kvari njih ljubkost. Lepo oblikovana glava s črnimi lasmi je za spoznanje prevelika in pretežka za drobceno postavico. Modra ženska bi znala te nedostatke skriti, da celo iz-premenila bi jih v prednosti. Gospodična, o kateri govorim, je pa tako nespretna, da jih še poudarja, in sicer s pretiravanjem v oblačenju in negi.
Lase, ki so že po naravi črni, pobarva sinječrno kakor gavranovo perje. Vejice oči si prav tako počrni s črno barvo, da je pogled še posebno trd. Nos, ki je že tako prevelik, si napudra s svetlejšo barvo, kakor ves obraz — bogve, kje je brala, da je to lepo? — ustnice si nardeči s kričečim karminom. Ta obraz, ki bi bil prijetno poseben, če že ne lep, je zdaj kakor čudna krinka. Nehote ima človek občutek, da mora za tem pudrom, za vso to barvo tičati čisto drug obraz, ki ga pa njegova lastnica
sama ne pozna, ker se ves čas prisiljeno smehlja, tako kakor se smehljajo domišljavi ljudje, kadar se pogledajo v zrcalo.
Na mehkih, belih rokah sj prireže nohte na konico, jih obarva rdeče, da so kratki, beli prsti podobni krem-peljčkom, kar nikakor ni lepo. Prstani iz umetnega zlata in srebra v poceni izdelavi gotovo ne oznanjajo dobrega okusa. Obleka je šarasta, da ji ne veš prave barve, čevlji pa model nezdravega, načičkanega obuvala z visoko peto, ki podčrtava majhnost postave in kratkost nog.
Ne mislite, da sem jaz pretiravala. In zdaj naj še povem, kako naj bi se po mojem mnenju ta gospodična oblekla in negovala, da bi učinkovala na^ svojo okolico prijetno in harmonično. Pričnimo pri obrazu: malo pudra, nič barve na vejice in obrvi, kvečjemu nekoliko vazelina, ki daje sijaj in omehča pogled. Če se že pudraš, glej da puder ne bo delal vtis neprodušne plasti, Jci jo je treba odluščiti, če hočeš priti do polti. Na ustnice nekaj rdečila, če so blede, sicer pa ne kaže poudarjati značilnosti posameznih delov obraza, ker to le še razkraja vtis celote.
Obleka: ker je postavica lepo izoblikovana in vitka, si lahko dekle privošči svetlo obleko, bodisi belo, ali pa iz rožnatega ali sinjega platna. Nikakor pa ne sme biti obleka šarasta in pisana, saj je že glava tako izrazita, da pogled nikjer ne najde opore in je celoten vtis nemiren, slab.
Lasje: ostali naj bi naravne črne barve, zviti v velike, mirne ovoje, ki se oblegajo glave, ne pa da kakor griva vihrajo okrog glave in jo delajo še večjo.
Čevlji: preprosti s polvisokimi petami, ki delajo nogo vitko in daljšo kakor je v resnici.
Menda ni treba omenjati, da je okrasje — zapestnice, uhani, prstani — lepo samo, če ga ni preveč, človek vendar ni izložba draguljarjal Ponarejeno okrasje v takšnih množinah pa dela vtis, kakor da smo ušli iz cirkusa.
Morda sem se razgovorila bolj, kakor sem bila hotela, toda želela sem samo povedati, da je pretiravanje nezdravo in nevarno povsod, posebno pa v zunanjosti. Od originalnosti do smešnosti je samo majcen, komaj opazen korak.	Saška
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Koruzni puding
Vzemi pol kile koruzne moke in jo popari. Posebej popari ‘/a kile rožičeve moke z vodo ali pa če imaš, z mlekom. Potem vse skupaj zmešaj in dodaj še l jajce, 5 dek maščobe, 7 dek sladkorja sok in lupino pol limone, ščepec soli in za pol lire kvasa. Iz tega naredi testo, deni v namazano pekačo za pudinge in pusti vzhajati. Vzhajanega deni v neprevročo pečico in ga speci. Pečeni puding prereži čez pol, namaži z marmelado, deni še za 10 minut v pečico In še toplega serviraj.
h. K. Ljubljana
Cmoki
V skledo deni po potrebi enotne moke in jo popari s slanim kropom. Potem mešaj z leseno žlico tako dolgo, da se ti izoblikujejo cmoki za jajce veliki. Kuhaj jih v slanem kropu in pusti, da počasi vro. Večkrat lonec stresi, mešati ne smeši Ko so kuhani, jih zabeli s prepraženimi drobtinicami. Deni jih s solato kot samostojno jed na mizo. Ce hočeš, jih pa lahko potreseš s sladkorjem in cimetom in jih kot sladico daš svoji družinici za kosilo ali večerjo. M. U. Ljubljana
Zelenjavni guljaž
Na prav malo masti prepraži 1 veliko čebulo in 2 stroka Česna, dodaj malo sladke paprike, pol kile na rezine zrezanega stročjega fižola, pest graha, narezanega korenja, sesekljanega zelenega peteršilja, svežega paradižnika ali pa Žlico paradižnikove konserve, za-lij z vodo, osoli in pokrito duši do mehkega. Posebej skuhaj 5 do 7 na kocke zrezanih krompirjev. Naredi prežganje in ga primešaj s krompirjem zelenjavi. Ce Imaš, lahko po okusu dodaš še S kocki za Juho, previl in deni na mizo.	G. S. Ljubljana
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo čele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 345.
Bol mrčesu!
Poleti nes najbolj nadleguje
Posebno v toplem letnem času nas gnusni mrčes najbolj nadleguje. Zato vam prinašamo nekaj nasvetov, kako se jih ubranite in jih uničite.
_ M os kiti: če živite v takšni okolici, kjer so moskiti pogostni, si 'na okna pritrdite tenčico ali goste prireže iz tenke žice. Predvsem okna skrbno za-
prite, preden prižgete luč. če imate vrt ali dvorišče, je najbolje, če okrog hiše vsadite rastline, ki preženejo moskite, evkaliptovo drevo, ricinovo rastlino, sivko, lavorjevo drevo. V sobah lahko razpršite tekočino, katere vonj moskite prežene ali omami. Ko padejo na tla, jih lahko s papirjem poberete in zazgete. Razpršite sivkino esenco, kafmi alkohol, terpentinovo olje ali karbolno kislino, če vas kljub temu moskit piči, se pomažite z vlažnim milom, kapljico salmijaka ali 90 odstotkov alkohola.
Mravlje: Živila skrbno zapirajte v omare in razpoke hermetično zamašite. Na deželi ali v pritličnih stanovanjih, kjer so mravlje nadležnejše, lahko noge jedilne omare postavite v
gločevinaste krožnike ali škatlice, v atere ste vlili nekoliko vode in petroleja. ali pa kavno goščo ali tobačno raztopino, če mravlje kljub temu ukrepu napadejo omaro, morate notranje stene in police umiti z vodo, v kateri ste prekuhali orehove liste, ali pa s koncentrirano galunovo raztopino. Po policah lahko razstavite baldrijanove ali paradižnikove liste, sivkino cvetje, kafro ali gnile limone, da njihov vonj prežene mravlje. Pod papir polic in med špranje desk lahko potresete žveplo.
Stenice: Tega mrčesa se je zelo težko iznebiti. Tudi v tem primeru moramo zamašiti vse mogoče razpoke in luknjice v stenah in po tleh. Po-
(Ti trije modeli so risani izrečno za »Družinski tednik« in niso bili Se objavljeni.)
Za hladne poletne dni tričetrtinska jopica brez rokavov, ki jo oblečemo čez letensko obleko. Krasita jo dva velika žepa pod pasom in dva manjša tik nad pasom. Lahna poletna oblekca iz nežnorumene pikčaste svile. Ob rokavih in pod žepom je nagubana in se zapenja na hrbtu. Zanimiv je ovratni izrez brez ovratnika, ki se poda k nizko rezanemu prešitemu sedelcu: Široko nagubano krilo iz težke svile. Bluza s kimonasto ukrojenimi rokavi je v temeljni barvi krila, velike koralde, ki krase preprost izrez so pa v barvi črt.
sebno skrbno je treba čistiti posteljnino in pohištvo samo. zakaj tam še stenice najrajši zadržujejo. Tudi v stanovanjih lahko razpršite sredstva proti temu mrčesu, ki jih dobite v drogeriji. Najbolje je pa, če pri beljenju sten prepleskate sobo najprej z apnom, ki ste mu primešali galuna (1 desetinko). Proti steničjemu piku si naredite obkladke iz vode, pomešane s salmijakom (2 kavni žlički salmijaka na kozarec vode).
Ali ste sentimentalni?
1. Ali v kinu ali gledališču jočete, kadar gledate* kakšne ganljive prizore?
2. Ali ste ob tek, če vas ,on‘ užali?
3. Ali čečkate njegovo ime povsod,
v pesek, na listke, ki leže pred vami, na stene telefonske govorilnice, kadar čakate na zvezo?
4. Ali se radi in pogosto spominjate nežnih trenutkov, ki ste jih preživeli z njim?
5. Ali v restavraciji naročite avtomatsko prav takšno kosilo, kakršnega si je on naročil?
6. Ali skrbno hranite vsa pisma, ki vam jih je on pisal?
7. Ali ste ganjeni ob pogledu na slike iz njegove otroške dobe?
8. Ali bi napravili ovinek, samo da bi šli mimo njegove rojstne hiše?
9. Ali ste do solz užaljeni, Če zabi na vaš rojstni dan?
10. Ali se spominjate, kateri dan in kje ste ga prvič videli?
11. Ali zahtevate od njega, kadar
tre na potovanje, da vsak večer ob oločeni uri gleda zvezdo, ki jo tudi
vi gledate?
12. Ali lunin sij vpliva na vaša čustva ?
13. Ali ste posušili cvetlice, ki vam jih je bil on poslal?
če ste na vsa gornja vprašanja odgovorili z »da«, potlej ste, draga prijateljica, nekoliko presentimental-ni in bati se je, da bo moralo vaše preobčutljivo srce pretrpeti še nekatero grenko uro!
Če ste odgovorili z »da« na 5 do 10 vprašanj, ste sentimentalni — zakaj neki ne — in čisto prav imate!
Ce ste zanikali vsa vprašanja — oprostite, potlej jih sploh prebrali niste!
po-
Ot roška sestra-negovalka
šolanje otrok je v današnjih časih za starše večkrat zelo težko, izbira poklica zlasti za dekleta po končani šoli — težavna. Tako so dekleta po končani šoli brez slehernega nasveta, kam bi se obrnila. Kamor koli prosi za službo, povsod zahtevajo strokovno izobrazbo. Doslej je prav primanjkovalo poklica, ki bi po kratki strokovni izobrazbi omogočil dekletu samostojno vzdrževanje, posebno poklicev, ki bi ustrezali Ženski naravi.
Eden izmed takšnih poklicev, ki pripelje dekle že po enoletnem šolanju do primernega kruha, je poklic otroške sestre-negovalke. Te se izobražujejo v enoletni strokovni šoli za otroške sestre-negovalke, ki je v sestavu Higljen. skega zavoda, oddelka za zdravstveno zaščto mater, dojenčkov in otrok v Ljubljani, Lipičeva ul. 3 (Dečji dom), ki ravno ta mesec razpisuje natečaj za sprejem gojenk (pogoji za sprejem so očitni v »Službenem listu« za ljubljansko pokrajino št. 56 z dne 15. julija 1942). Glavni pogoj za sprejem v to šolo je dovršena meščanska šola ali nižja srednja šola. Poklic sam je zelo lep, saj ima sestra — kakor že naslov pove — ves čas opravka samo z otroki. Ljubezen do tega dela je prirojena skoro vsaki ženi, tako najde večina v njem zadovoljstvo.
Razen prijetnosti dela ima sestra, ki dovrši to šolo, materialno primemo dobro stališče. Abso*ventka ima pravico, da je nameščena v raznih domo-
vih za dojence, v otroških zavetiščih, ima možnost namestitve v zasebnih družinah kot vzgojiteljica s stalnimi prejemki in s prosto hrano in stanovanjem, in je torej na boljšem kakor. uradnica, ki si mora s svojo skromno, vsaka ženska, plačo oskrbeti hrano in stanovanje.
Prošnje za šolo sprejema Higijenski zavod v Ljubljani, oddelek za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok, Lipičeva ulica 3.
<6PkA,:	. «•	II.	r,	.	'	vATifru
JVefea/ nege za lase
Da ne izpadajo, jim moramo dati čim več zraka in čistoče
Lepi lasje z naravnimi kodri so bili nekdaj največja želja žena in deklet Danes pa, ko imamo trajne kodre, se lahko vsaka ženska glava ponaša z najlepšimi kodri.
Vendar so pa še ženske, ki se pritožujejo, da jim izpadajo lasje, da niso več krepki, da se jim lomijo in podobno. Vse te nadloge pripisujejo slabemu trajnemu kodranju in se včasih nekatere v resnici boje, da ne bodo lepega dne postale plešaste. Kakor vemo, so trajni kodri vse manj škodljivi, kakor železno kodranje, s katerim so si nekdaj žene dan za dnem smodile lase. Slabljenje in izpadanje las pa lahko pripisujemo tudi nepravilni negi vsake posameznice. 2ene si danes vse manj negujejo lase, kakor njega dni.
Vsak dan, prav tako kakor negujete obraz, roke in telo, bi morale posvetiti nekaj nege tudi lasem. Nikar ne mislite, da je nega gotova, če lase dvakrat na mesec umijete, greste k frizerju, ki vam jih navije in naredi pri. češko. S tem še niste opravili, če hočete, da boste imeli res lepe lase. da bodo imeli takšen blesk, ki ga tako zavidate svoji prijateljici.
Zvečer,, preden ležete, odpilite vse zaponke, lase razdelite na polovico in jih na vsako stran vsaj dvajsetkrat potegnite s ščetko. S čistim glavnikom jih počešite in kodrov nikar namenoma ne zvijajte. 8 tako razpuščenimi lasmi lezite in bog ne daj z mrežo ali celo ruto na glavi! Lasje so potrebni zraka, in sicer čistega zraka. S ščet-kanjem jih očistite vsega prahu, ki sp si ga nabrali podnevi, jim privoščite dovolj zraka, da izgube neprijeten voni po znoju.
Zjutraj, ko se češete, poškropite lase s kakšno lasno vodo, zvijte s prsti kodre in pričeska je gotova.
Lasje, ki jih nikoli ne ščetkate, ki jih nikoli ne zračite, bodo pričeli hitro izpadati. Prah in znoj zamašita luknjice ob lasnih koreninicah, lasje ne morejo več dihati, odmro in odpadejo. Lasje, katerih lasišče ni čisto, postanejo motni in brez vsakega leska.
Poglavje zase je pa tudi pranje las. Vsaj vsakih štirinajst dni jih morate oprati z dobrim šamponom in čisto vodo. Namesto slabega šampona je veliko boljše, če jih operete z milom. Vodi nikar ne dodajte olj ali etra, ker vsak las ne prenese vseh primesi. Za vse lase je bila, je in bo ostala najboljše pralno sredstvo — čista voda. če že hočete, dodajte zadnji vodi nekoliko kisa, ki bo blesk še povečal, lepe in lesketajoče lase ima lahko ki si vzame nekoliko
časa in truda za njih nego, in ne odlaga tega samo na one dni, ki jih pre. sedi pil frizerju.
• Porabili nasveti j
Ali žo »csle. da izboljša okus krompirjevemu pireju ščepec sladkorja!
Moške hlače se kaj hitro, kljub varovalnemu traku, zadaj hitro obiieio in ogulijo. Poskusite prišiti — seveda na notranji strani — velik gumb. ki bo preprečil da se hlače ne bodo tolkle ob čevlje.
Kadar mešate omaki), morate mešati z vseh strani in ne samo v krogu, zato da se prav vsa mesta premešajo iu da tako preprečite, da se ne zasmodi in pripali. Vedeti pa morate tudi to da nekateri dodatki omako redčijo, drugi pa gostijo. Tako na primer voda. ribe. gobe redčijo, beljak, sir. paradižnikova mezga pa gostijo.
Nikar ne mislite, da vam bo kosilo pregnalo utrujenost, ki se vas je lotila konec dopoldneva. Ravno narobe, prebava bo otežkočena. Rajši lezite za kakih deset minut. Tek se vam bo zboljšal in tudi dobra volja.
SAH
Drejuje A. Preinfalk
Problem št. 183
Sestavil J. Bechting
(»Miniaturen«)
Hi H S
dH„,
m m S .................
||P
iHll
fm. Wm mm, wm
Mat v 3 potezah
Ponoven dokaz, da sc dame — mišljene so seveda samo šahovske dame, da ne bo zamere pri slabših polovicah! — predvsem na dolgih potovanjih najbolje počutijo.
Dva petelina
:	ŠPANSKA IGRA
Dr. Aljehin — P. Schmidt
Solnograd, junij 1942.
! 1. e4, e5.	2. Sf3,	Se6.	3. Lb5,	a6.
\ij La4, Sf6.	5. 00,	Le7.	6. De2,	b5.
'7. Lb3, d6. 8. a4. (Aljehin je spet na :domačih tleh, samo da tu ne igra c3 !ali h3.) Lg4. 9. c3. (Znano je že, da po kmeta b5 ni dobro iti, kar velja tudi za naslednjo potezo; črni namreč : pridobi važnejšega kmeta e4.) 00. 10. Tdl, b4. (črni ima	posebne ostre	na-
’ črte, najprej	grozi	Sa5;	varnejša je
:pot Sa5 s c5 in Dc7.) 11. a5, d5. (Vodi ;v zanimive in težke zaplete, ki jih ;Schmidt tudi zelo ljubi; če se torej dva taka divjaka srečata, bo že precej krvi steklo.)
12. ed5. (Mirno nadaljevanje 12. (13 ne prinese prednosti zaradi d4.) e4. (Seveda ne SXd5? 13. Dc4!) 13. dc6, Ld6. 14. d4, Te8. 15. Le3. (Zanimivo je, da je tu Aljehin zavrgel še bolj divje nadaljevanje 15. LXf7+, KXf?-
16. RC4+, Kg6 fKfS. 17. Sg5!) Ij, Sh4+, Kha. 18. f3 in nič se ne ve, kako se more vse to končati; zdi se pa, da bi se ga moral vseeno poslu-žiti.) ef3. 16. gf3, Lh5. (Na Lh3 odgovori beli 17. Dc4, da bi preprečil Sh5 z Dh4 in Sf4; ni pa izključeno, da se je tu dalo črnemu več pridobiti; najprej bi se seveda moral braniti s Tf8.) 17. Sd2, Se4. (Prej bi moral črni menjalti z bc4.) 18. LXI7+!, KXf7. 19. Dc4+, Kf8. 20. fe4. (Huda napaka bi bila 20. SXe4? TXe4! 21. fe4, Dh4 in beli ne more več zakriti lovcu nevarne diagonale z e5, ker bela dama visi.)
Dh4. (Tudi na Lxdl bi beli odgovoril e5.)	21. e5, Ldl. 22. ed6,
Dg4+ (Na Lf3 bi se beli branil Z d7) 23. Kfl, cd6. 24. d5! (Beli se mora še pazljivo braniti.) Dh3+.
25. Kel, Lc2(?). Lovec bi se bolje umaknil na g4 ali h5, kakor da bt vztrajal tako daleč na tujem ozemlju.)
26. cb4. (Beli si more privoščiti še tega kmeta.) Txe3+. (Tudi ta zadnji napad uspe belemu odvrniti, čeprav j« na oko nevaren.) 27. fe3, DXe3. 28. De2, Dh6. 29. Ta3! (Ta 6fcrita rezerva hitro odloči boj in najprej prepreči Te8 zaradi 30. Tf3+.) Lf5. 30. Te3, g6. 31. Df2, Tb8. 32. Sc4, TXb4. 33. SXd6. Črni je proti Te8+' ali SXf® brez moči in se je vdal. črni ni izkoristil vseh možnosti.
K PROBLEMU ŠT. 182.
S čimer velikim ni prizaneseno tudi majh* nim ni. PostraSil Je spet dvojnik, ki se pričm* po stari navadi s šahom: 1. Te4-f-, KdS» 2. c4-J-, Kd6. 3. Lb8 mat in ki prav zares ni bil v načrtu. Prilika se nudi, da pokažemo, kako se taka nesreča hitro dogodi. Izmed veo možnosti Je bila določena tale dokončni oblika problema, ki Je čisto korektna:
Beli: Ka4; Te8; La7 In h7; Pd2, e2, «3, <<•
Črni: Kd4; Pešci c5« c6, d7, 17.
(Mat v 3 potezah.)
V zadnjem hipu se Je zazdelo, da se d* začetna pozicija, ki je podrejena pravilu kai največje prostornosti in prostosti v gibanj*], ki jo dopuSča zamisel, malenkostno zboljšat'* tako da gre beli kmet e2 na c2, beli kralj P* se pomakne na a5. Pri tem je pridobil kme* c2 preveliko moč in ustvaril gornjo dvojn® rešitev.
Pravilna je torej današnja pozicija, kJ*f pač nekoliko moti skupina belih kmetov, drugi strani pa omogoči pri reSevanJu noy® zapeljivko. Isto bi dosegli, če bi name&t® kmeta e2 postavili črnega kmeta na d3, ki P* pozicijo 5e bolj stesni in položaj črnih kmej tov Je 6e bolj nepriroden. kakor je sedaj - £e - — kmet, bi njih vlogo najbolje prevzel
pešcev. Če bi se dal pridobiti še el{ bi njih vlogo najbolje prevzel l*6 skakač na f2.	^
Zaradi namena problema Je ta popravek 99 bolj potreben.
Po trudapolnem delu — *a' bava in razvedrilo v »DrU-žinskem tedniku«!
lada^ft K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani: z» tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.